Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2021

Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2021

Pregled ciljev na ravni EU na področju izobraževanja in usposabljanja

V Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) je opredeljena vrsta referenčnih ravni povprečne evropske uspešnosti v izobraževanju in usposabljanju (cilji na ravni EU), ki bi morale podpirati strateške prednostne naloge, določene v resoluciji.

Redno spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev je zagotovljeno s sistematičnim zbiranjem in analizo mednarodno primerljivih podatkov ter bistveno prispeva k oblikovanju politike, ki temelji na dokazih.

Države članice se strinjajo, da je treba doseči naslednjih sedem ciljev na ravni EU: spodaj boste našli opis vsakega od njih, s tem povezane podatke EU in nacionalne podatke ter kratko analizo (podatki za vseh sedem ciljev so na voljo tudi v večjezični datoteki Excel ter na namenski strani Eurostata s posodobljenimi in prilagodljivimi podatkovnimi nizi, grafi in zemljevidi).

Cilj na ravni EU: Delež petnajstletnikov z nizkimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti bi do leta 2030 moral biti manjši od 15 %.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE ČLANICE:
Bralna pismenost: Estonija, Irska, Finska
Matematična pismenost: Estonija, Poljska, Danska
Naravoslovna pismenost: Estonija, Finska, Poljska

2018 Trend 2018 Trend 2018 Trend
Bralna pismenost   Matematična pismenost   Naravoslovna pismenost  
EU 22,5 2,8 22,9 0,2 22,3 4,5
Belgija 21,3 3,6 19,7 0,6 20,0 2,0
Bolgarija 47,1 6,1 44,4 -2,7 46,5 7,7
Češka 20,7 -2,4 20,4 -2,0 18,8 1,5
Danska 16,0 0,8 14,6 -2,5 18,7 2,1
Nemčija 20,7 2,2 21,1 2,4 19,6 4,8
Estonija 11,1 -2,2 10,2 -2,5 8,8 0,5
Irska 11,8 -5,4 15,7 -5,2 17,0 1,8
Grčija 30,5 9,2 35,8 5,4 31,7 6,4
Španija 23,2 3,6 24,7 0,9 21,3 3,1
Francija 20,9 1,1 21,3 -1,2 20,5 1,2
Hrvaška 21,6 -0,8 31,2 -2,0 25,4 6,9
Italija 23,3 2,3 23,8 -1,2 25,9 5,3
Ciper 43,7 : 36,9 : 39,0 :
Latvija 22,4 4,8 17,3 -5,3 18,5 3,8
Litva 24,4 0,0 25,6 -0,8 22,2 5,2
Luksemburg 29,3 3,3 27,2 3,3 26,8 3,1
Madžarska 25,3 7,7 25,6 3,3 24,1 10,0
Malta 35,9 -0,4 30,2 -3,5 33,5 1,0
Nizozemska 24,1 9,8 15,8 2,4 20,0 6,8
Avstrija 23,6 : 21,1 : 21,9 :
Poljska 14,7 -0,3 14,7 -5,8 13,8 0,7
Portugalska 20,2 2,6 23,3 -0,5 19,6 3,1
Romunija 40,8 0,4 46,6 -0,4 43,9 2,5
Slovenija 17,9 -3,3 16,4 -4,0 14,6 -0,2
Slovaška 31,4 9,2 25,1 4,1 29,3 10,0
Finska 13,5 5,4 15,0 7,1 12,9 6,9
Švedska 18,4 1,0 18,8 -2,3 19,0 -0,1
Islandija 26,4 9,6 20,7 3,7 25,0 7,1
Norveška 19,3 4,3 18,9 0,7 20,8 5,0
Švica 23,6 6,8 16,8 3,3 20,2 6,2
Črna gora 44,4 -5,1 46,2 -12,3 48,2 -5,4
Severna Makedonija 55,1 : 61,0 : 49,5 :
Srbija 37,7 4,9 39,7 -0,9 38,3 3,9
Turčija 26,1 1,6 36,7 -5,5 25,2 -4,8
PODROBNEJE: Zmanjšanje števila učencev, ki ne obvladajo osnovnih matematičnih, naravoslovnih in bralnih nalog, je še vedno izziv. EU se je med letoma 2012 in 2015 dejansko še oddaljila od svojega cilja glede osnovnih znanj in spretnosti. V večini držav so učenci z migrantskim ozadjem običajno manj uspešni od učencev, ki nimajo takega ozadja, kar nakazuje, da vlaganje v enake možnosti za vse učence ostaja glavna prednostna naloga v EU.

Vir: OECD (PISA 2009, 2018).
Opombe: Poduspešnost pomeni neuspešnost na 2. ravni lestvice PISA za bralno, matematično ali naravoslovno pismenost. Prikazani trend se nanaša na spremembo med 2009 in 2018 v odstotnih točkah. Ni mogoče v celoti zagotoviti primerljivosti podatkov iz raziskave PISA iz leta 2018 za bralno pismenost za Španijo s podatki iz prejšnjih raziskav PISA. Za več informacij glej poglavje 2.2.1 Pregleda izobraževanja in usposabljanja za leto 2021 (https://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/et-monitor_sl).

Cilj na ravni EU: Delež osmošolcev z nizkimi dosežki pri računalniški in informacijski pismenosti bi do leta 2030 moral biti manjši od 15 %.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE ČLANICE: Češka, Danska, Poljska

Leto Učenci z nizkimi dosežki Fanti Dekleta
Češka 2013 15,0 17,3 12,8
Danska 2018 16,2 21,6 10,7
2013 21,4 24,1 18,6
Nemčija 2018 33,2 36,5 29,6
2013 29,2 32,9 25,3
Francija 2018 43,5 49,2 37,8
Hrvaška 2013 35,9 40,0 31,6
Litva 2013 45,1 49,1 40,9
Luksemburg 2018 50,6 55,4 45,0
Nizozemska 2013 26,4 29,9 22,5
Poljska 2013 25,3 27,6 23,0
Portugalska 2018 33,5 36,0 30,8
Slovenija 2013 35,8 44,1 27,2
Slovaška 2013 32,8 36,3 29,3
Finska 2018 27,3 33,7 20,7
Norveška 2013 24,0 : :
PODROBNEJE: V zadnjih dveh letih je kriza zaradi COVID-19 pokazala, kako pomembna so osnovna in zahtevnejša digitalna znanja in spretnosti za ohranjanje naših gospodarstev in družb. Digitalna znanja in spretnosti so postale temeljni pogoj za udeležbo v učenju, delu in druženju v času številnih omejitev gibanja. V podporo digitalni preobrazbi je treba ta znanja in spretnosti razvijati že od zgodnjega otroštva. Podatki raziskave ICILS iz let 2013 in 2018 kažejo, da je potrebnega še veliko dela za dosego cilja na ravni EU za leto 2030 in da obstajajo vrzeli, ki bi jih bilo treba odpraviti.

Vir: IEA (ICILS 2013, 2018).
Opombe: Poduspešnost je opredeljena kot nedoseganje ravni 2 (492 točk) na lestvici računalniške in informacijske pismenosti ICILS. Italija je sodelovala v ICILS 2018, vendar je bilo testiranje opravljeno na začetku šolskega leta in rezultati niso primerljivi z rezultati iz drugih držav ter niso prikazani. Za opombe o posameznih državah glej preglednico 3.4 v zadevnih mednarodnih poročilih za ICILS 2013 in ICILS 2018.

Cilj na ravni EU: V predšolsko vzgojo in varstvo bi do leta 2030 moralo biti vključenih vsaj 96 % otrok med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE ČLANICE: Francija, Irska, Belgija
NAJVEČJI NAPREDEK 2013–2019: Ciper, Irska, Poljska

2019 Trend 2019
Skupaj   Triletniki Štiriletniki in starejši
EU 92,8 1,0 87,8 95,1
Belgija 98,3 0,0 97,9 98,5
Bolgarija 79,9 -3,9 71,6 82,7
Češka 86,3 9,5 77,6 90,7
Danska 97,7 0,1 96,5 98,3
Nemčija 94,0 -1,8 90,4 95,8
Estonija 91,5 1,9 87,3 92,9
Irska 100,0e 17,6 99,2e 100,0e
Grčija 68,8 -16,5 34,9 85,6
Španija 97,3 0,7 96,1 97,8
Francija 100,0p 0,0 100,0p 100,0p
Hrvaška 79,4 11,8 71,5 81,8
Italija 93,6 -3,7 91,1 94,8
Ciper 90,1 20,7 76,0 97,0
Latvija 94,1 2,8 89,1 95,9
Litva 89,6 6,2 84,5 91,3
Luksemburg 88,4 -1,5 69,0 97,9
Madžarska 92,9 4,6 87,2 95,8
Malta 91,9 -7,5 89,0 94,9
Nizozemska 90,5 -3,6 76,9 97,2
Avstrija 89,9 3,4 77,8 96,0
Poljska 90,3e 13,9 77,6e 94,5e
Portugalska 92,2d 3,5 83,7d 96,6
Romunija 78,6 -5,5 71,0 82,3
Slovenija 92,1 4,2 89,1 93,6
Slovaška 77,8 5,5 69,3 82,6
Finska 88,8 8,8 80,4 91,4
Švedska 95,6 0,6 93,4 96,3
Islandija 96,8 0,7 96,3 97,0
Norveška 97,1 0,4 96,4 97,4
Švica 49,4 2,7 2,4 73,3
Črna gora : : : :
Severna Makedonija 42,3 12,6 34,8 45,9
Srbija 67,3 4,2 57,3 :
Turčija 43,2 : 10,7 59,6
PODROBNEJE: V predšolsko vzgojo in varstvo je bilo v letu 2019 vključenih 92,8 % otrok med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo. V predhodnih petih letih je povečanje tega deleža mogoče opaziti v večini držav. Cilj je treba obravnavati v povezavi s smernicami politike o kakovosti zagotavljanja predšolske vzgoje in varstva. Države članice si prizadevajo za večjo dostopnost predšolske vzgoje in varstva ter izboljšanje kakovosti osebja in kurikulov.

Vir: Eurostat (UOE), spletna koda podatkov [educ_uoe_enra21]; educ_uoe_enra20 (triletniki); educ_uoe_enra10 (štiriletniki in starejši)].
Opombe: Šoloobvezna starost se med državami razlikuje. Za več informacij glej poglavje 2.3 Pregleda izobraževanja in usposabljanja za leto 2021 (https://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/et-monitor_sl). Prikazani trend se nanaša na spremembo med 2013 in 2019 v odstotnih točkah.

Cilj na ravni EU: Delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, bi moral biti do leta 2030 pod 9 %.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE ČLANICE: Hrvaška, Grčija, Slovenija
NAJVEČJI NAPREDEK 2010–2020: Portugalska, Španija, Grčija

2020 Trend 2020
Skupaj   Moški Ženske
EU 9,9 -3,9 11,8 8,0
Belgija 8,1 -3,8 10,2 5,9
Bolgarija 12,8 0,2 13,4 12,1
Češka 7,6 2,7 7,5 7,6
Danska 9,3 -2,2 11,7 6,8
Nemčija 10,1bp -1,7 11,8bp 8,3bp
Estonija 7,5 -3,5 9,2 5,8
Irska 5,0 -6,9 5,4 4,7
Grčija 3.8 -9.7 4,4 3,1
Španija 16,0 -12,2 20,2 11,6
Francija 8,0 -4,7 9,7 6,3
Hrvaška 2,2u -3,0 2,4u 2,0u
Italija 13,1 -5,5 15,6 10,4
Ciper 11,5 -1,2 15,0 8,4
Latvija 7,2 -5,7 9,5 4,7
Litva 5,6 -2,3 7,7 3,4u
Luksemburg 8,2 1,1 10,7 5,7
Madžarska 12,1 1,3 12,9 11,3
Malta 12,6 -8,8 14,7 10,2
Nizozemska 7,0 -3,1 8,7 5,3
Avstrija 8,1 -0,2 10,0 6,3
Poljska 5,4 0,0 7,0 3,7
Portugalska 8,9 -19,4 12,6 5,1
Romunija 15,6 -3,7 14,7 16,6
Slovenija 4,1 -0,9 4,6u 3,4u
Slovaška 7,6 2,9 7,7 7,4
Finska 8,2 -2,1 9,4 7,0
Švedska 7,7 1,2 9,0 6,3
Islandija 14,8b -7,8 17,8b 11,6b
Norveška 9,9 -7,5 11,6 8,0
Švica 4,0 -2,7 4,7 3,3
Črna gora 3,6 : : :
Severna Makedonija 5,7 -9,8 5,7 5,8
Srbija 5,6 -2,7 5,4 5,8
Turčija 26,7 -16,4 27,5 25,8
PODROBNEJE: Zmanjšanje deleža mladih, ki opustijo izobraževanje in usposabljanje, preden zaključijo višje sekundarno izobraževanje, ostaja prednostna naloga EU. Mladi moški pogosteje zgodaj opustijo šolanje kot mlade ženske in pri mladih, rojenih v tujini, prihaja do velike prikrajšanosti. Razlike med regijami so v številnih državah članicah velike.

Vir: Eurostat, anketa o delovni sili Evropske unije (EU-LFS), spletna koda podatkov [edat_lfse_14].
Opombe: Kazalnik zajema osebe, stare od 18 do 24 let, z najvišjo doseženo izobrazbo na ravni ISCED 2, ki niso več vključene v formalno ali neformalno izobraževanje in usposabljanje. Prikazani trend se nanaša na spremembo med 2010 in 2020 v odstotnih točkah.

Cilj na ravni EU: Do leta 2030 bi terciarno izobrazbo moralo imeti vsaj 45 % prebivalstva v starosti od 25 do 34 let.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE ČLANICE: Luksemburg, Irska, Ciper
NAJVEČJI NAPREDEK 2010–2020: Avstrija, Luksemburg, Portugalska

2020 Trend 2020
Skupaj   Moški Ženske
EU 40,5 8,3 35,2 46,0
Belgija 48,5 4,7 40,8 56,2
Bolgarija 33,0 5,5 27,2 39,1
Češka 33,0 10,4 26,1 40,4
Danska 47,1 9,5 39,0 55,5
Nemčija 35,1bp 9,1 33,9bp 36,4bp
Estonija 43,1 4,9 32,7 54,7
Irska 58,4 8,8 54,5 62,2
Grčija 43,7 13,1 36,7 51,0
Španija 47,4 7,1 41,3 53,5
Francija 49,4 6,7 45,9 52,8
Hrvaška 36,6 10,8 27,5 45,8
Italija 28,9 8,1 22,9 35,0
Ciper 57,8 9,7 47,3 67,8
Latvija 44,2 9,5 33,8 55,3
Litva 56,2 9,9 45,6 68,1
Luksemburg 60,6 16,4 55,0 66,3
Madžarska 30,7 4,6 25,3 36,4
Malta 40,1 15,8 36,3 44,7
Nizozemska 52,3 12,0 47,5 57,1
Avstrija 41,4 20,7 37,3 45,7
Poljska 42,4 5,3 32,7 52,6
Portugalska 41,9 16,4 34,6 49,0
Romunija 24,9 4,2 21,7 28,3
Slovenija 45,4 14,1 35,8 56,6
Slovaška 39,0 15,0 29,3 49,2
Finska 43,8 4,6 35,9 52,2
Švedska 49,2 6,9 40,6 58,3
Islandija 41,7b 5,5 34,0b 50,4b
Norveška 50,9 5,9 41,7 60,6
Švica 53,0 15,6 50,8 55,3
Črna gora 40,4 : 35,9 45,0
Severna Makedonija 37,7 15,9 31,6 44,1
Srbija 32,6 13,7 26,1 39,3
Turčija 36,2 19,4 35,5 36,8
PODROBNEJE: Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v EU je visok, vendar so med državami in znotraj njih velike razlike. V EU je v povprečju delež žensk s terciarno izobrazbo veliko večji od deleža moških s terciarno izobrazbo. Socialna razsežnost terciarnega izobraževanja zahteva nujno pozornost, zlasti v smislu podpore udeležbi prikrajšanih skupin.

Vir: Eurostat, anketa o delovni sili Evropske unije (EU-LFS), spletna koda podatkov [edat_lfse_03].
Opombe: Kazalnik zajema osebe, stare od 25 do 34 let, ki so uspešno zaključile izobraževanje na ravni ISCED 5 do 8. Prikazani trend se nanaša na spremembo med 2010 in 2020 v odstotnih točkah.

Cilj na ravni EU: Do leta 2025 bi moralo vsaj 60 % diplomantov iz poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem sodelovati v učenju skozi delo.
Učenje skozi delo mladim in odraslim pomaga pri lažjem prehodu iz šole ali brezposelnosti na trg dela. Toda podatki, na katerih temelji cilj na ravni EU za leto 2030, bodo na voljo šele od leta 2022. Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se druga pomembna področja kazalnikov nanašajo na zaposljivost novih diplomantov in učno mobilnost med njihovim formalnim izobraževanjem. Prvo kaže, da je bilo leta 2020 zaposlenih 76,1 % novih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kar je več od tistih s srednjo splošno izobrazbo 
Cilj na ravni EU: Do leta 2025 bi moralo biti vključenih v izobraževanje v zadnjih 12 mesecih vsaj 47 % odraslih v starosti od 25 do 64 let.

Pandemija COVID-19 je prekinila že tako počasen napredek pri izobraževanju odraslih v EU, vendar je dala zagon izobraževanju odraslih kot cilju politike. Države članice so se dogovorile o cilju evropskega izobraževalnega prostora, da bi do leta 2025 moralo biti v izobraževanje vključenih vsaj 47 % odraslih. Ob potrditvi akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic na vrhu v Portu leta 2021 je bil temu dodan cilj 60 % za leto 2030. Oba cilja temeljita na novem pristopu k merjenju izobraževanja odraslih, ki se bo začel uporabljati leta 2022.

Vključenost v izobraževanje odraslih je bila cilj v prejšnjih strateških okvirih EU za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, vendar je bila vedno osredotočena na ozek časovni okvir štirih tednov pred raziskavo. Sedanji cilj na ravni EU pa se nanaša na dvanajst mesecev pred raziskavo.

Dvanajstmesečno referenčno obdobje omogoča zajetje vseh učnih izkušenj in zagotavlja pregled vključenosti odraslih v izobraževanje, ki je bližje današnji realnosti. Odrasli se namreč vse pogosteje udeležujejo (zelo) kratkih tečajev, seminarjev in drugih oblik učenja, ki jih zagotavljajo podjetja, trg ali organi na več ravneh in različni ponudniki, od specializiranih centrov do socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Taka udeležba se s štiritedenskim okvirom morda ne zajame, s prehodom na dvanajstmesečno obdobje pa bo verjetno zajeta.

Splošne opombe
V odstotnih točkah izraženi trendi in napredek v tej brošuri so izračunani na eno decimalno mesto in ne izključujejo vmesnih prekinitev časovne vrste.
:=podatki niso na voljo ali niso zanesljivi zaradi zelo majhne velikosti vzorca
b=prekinitev časovne vrste
d=opredelitev se razlikuje
e=ocena
p=začasno
u=nizka zanesljivost

Cilji na ravni EU
Referenčne ravni povprečne evropske uspešnosti v izobraževanju in usposabljanju, opredeljene v Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), sprejeti februarja 2021.

ISCED: mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (2011)
0 Predšolska vzgoja
1 Primarno izobraževanje
2 Nižje sekundarno izobraževanje
3 Višje sekundarno izobraževanje
4 Posekundarno neterciarno izobraževanje
5 Kratko terciarno izobraževanje
6 Dodiplomski študij ali enakovredno izobraževanje
7 Magistrski študij ali enakovredno izobraževanje
8 Doktorski študij ali enakovredno izobraževanje

Države članice, ki so dosegle cilj na ravni EU za dano leto

Za dodatne opise, analizo in opombe glej Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2021 (https://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/et-monitor_sl).