1. Ključni kazalniki

2. Poudarki

3. Osredotočenost na digitalno izobraževanje

Digitalna znanja in spretnosti so vključeni v šolsko izobraževanje, digitalna usposobljenost mladih pa je boljša od povprečja EU. Med mladimi, starimi od 16 do 19 let, jih ima 8 % nizko stopnjo splošne digitalne pismenosti, 21 % osnovno stopnjo in 72 % višjo stopnjo, kar je bolje od zadevnih povprečij EU (15 %, 25 % oziroma 57 %)¹. Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je delež diplomantov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v skupnem številu diplomantov razmeroma majhen, in sicer 3,5 %². IKT je vključena v obvezne predmete v šolah (Evropska komisija, 2019b) in informatika je obvezen predmet v prvem letniku splošnih srednjih šol (60 ur) ter na tehniških šolah za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ne pa na drugih šolah za poklicno izobraževanje in usposabljanje). Preverja se po srednji šoli s testi na papirju (Evropska komisija, 2019b). Informatika in računalništvo sta izbirna predmeta na maturi. V šolskem letu 2016/2017 si je 17 % učencev od četrtega do šestega razreda osnovnih šol izbralo izbirni predmet informatika (RINOS 2018, str. 27). Dijaki v višjem sekundarnem izobraževanju so nekoliko bolj prepričani o svojih digitalnih kompetencah od povprečja EU (Evropska komisija, 2019), vendar tega ne potrjujejo rezultati nacionalnih preizkusov znanja, ki kažejo, da imajo dijaki le osnovne digitalne kompetence (RINOS, 2018). Slovenija je leta 2020 od Sveta EU prejela priporočilo, naj „okrepi digitalna znanja in spretnosti“ (Svet Evropske unije, 2020).

Razlike med spoloma pri IKT so očitne. Razlike med dekleti in fanti v šolah so veliko večje od povprečja EU (npr. v nižjem sekundarnem izobraževanju 18 odstotnih točk več deklet nikoli ne programira, medtem ko je v EU ta razlika 6 odstotnih točk) (Evropska komisija, 2019). Razlike med spoloma pri zaposlovanju na področju IKT so nekoliko večje od povprečja EU; delež strokovne delovne sile za IKT na trgu dela nekoliko presega povprečje EU (3,8 % v primerjavi s 3,7 %), delež žensk pa je malo manjši (1,3 % v primerjavi z 1,4 %)³.

Učenci obiskujejo šole, ki so bolje digitalno opremljene od povprečja EU, vendar sta digitalna politika in podpora šibki. Učenci na vseh ravneh obiskujejo šole, ki so bolje digitalno opremljene in povezane od povprečja EU (npr. 89 % v primerjavi z 72 % v višjem sekundarnem izobraževanju), zlasti kar zadeva visokohitrostne povezave (70 % šol v višjem sekundarnem izobraževanju; povprečje EU je 18 %) (Evropska komisija, 2019), na oddaljenih območjih pa je povezljivost slabša. Vendar po podatkih raziskave PISA učenci v Sloveniji poročajo o eni najnižjih stopenj razpoložljivosti IKT za lastno uporabo v šoli (Evropska komisija, 2020). Na nacionalni ravni obstajajo politike za naložbe v šolsko digitalno infrastrukturo ter za razvoj, razpoložljivost in kakovost digitalnih učnih virov (Evropska komisija, 2019b), vendar ima malo šol strategije IKT (veliko manj od povprečja EU na vseh ravneh ISCED) (Evropska komisija, 2019), čeprav imajo osnovne šole koordinatorje za IKT.

Učitelji so prepričani o svojih znanjih in spretnostih IKT, vendar jih ne uporabljajo veliko. V začetnem izobraževanju učiteljev ni obveznega usposabljanja na področju IKT, vendar se digitalne kompetence učiteljev ocenijo pred začetkom opravljanja poklica. Usposabljanje (pogosto prek spleta) se zagotavlja v okviru stalnega strokovnega razvoja, potreba po njem pa se opredeli v splošnem okviru kompetenc učiteljev in oceni z evropskim orodjem za samoocenjevanje TET-SAT (Evropska komisija, 2019b). Zelo malo učiteljev poroča o visoki stopnji potrebe po tovrstnem stalnem strokovnem razvoju (8,5 %; EU-22: 18 %). V zadnjih dveh letih se jih je manj od povprečja EU udeležilo strokovnega usposabljanja na področju IKT (Evropska komisija, 2019). Večina poroča, da se počutijo dobro pripravljene za uporabo IKT pri poučevanju (67 % v primerjavi s povprečjem EU, ki je 37,5 %) (OECD, 2019b), čeprav je kriza razkrila nezadostno znanje. Vendar pa glede na indeks pripravljenosti za digitalno vseživljenjsko učenje večina učiteljev ni digitalno usposobljenih, zlasti v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Digitalne kompetence starejših učiteljev je treba izboljšati, osnovnošolski in srednješolski učitelji pa morajo v večji meri uporabljati digitalne metode (CEPS, 2019). Delež učiteljev, ki učencem pogosto ali vedno dovolijo uporabljati IKT za projekte ali delo v razredu, je 36,5 %, eden najnižjih v EU (EU-22: 46,9 %) (OECD, 2019b).

Odziv na COVID-19 je bil učinkovit, čeprav nekoliko zapoznel zaradi menjave vlade. Slovenija je že imela digitalno gradivo za poučevanje, večinoma pripravljeno v obdobju 2005–2015 (Čuk, A. idr., 2014), mreže za izmenjavo dobrih praks, na voljo na spletišču iEkosistem⁴, in dobro infrastrukturo. Zaradi spremembe vlade v tem obdobju je bilo uvedenih nekaj sprememb navodil⁵ , močno pa se je zanašalo tudi na prostovoljno pomoč⁶. Učenci so prosili za jasnejša navodila in večjo usklajenost ukrepov šol⁷. Kljub temu se zdi, da je izobraževanje na daljavo večinoma delovalo dobro, pri čemer so bili gradivo za poučevanje⁸ in posnetki za učitelje o tem, kako zagotoviti poučevanje prek spleta⁹, na voljo na osrednjem spletišču (ki je omogočalo tudi spletne učilnice, sodelovanje učiteljev, strokovni razvoj in orodja)¹⁰ in drugih ustreznih mestih.

4. Naložbe v izobraževanje in usposabljanje

Naložbe Slovenije v izobraževanje in usposabljanje presegajo povprečje EU, čeprav so odhodki še vedno nižji kot pred prejšnjo gospodarsko krizo. Slovenija je leta 2018 za izobraževanje porabila 5,4 % svojega BDP, povprečje EU-27 pa je znašalo 4,6 %. To je še vedno manj kot pred prejšnjo gospodarsko krizo, ko je porabila 6,5 %, vendar so v proračunu za naslednji dve leti načrtovana povišanja (Proračun, 2019), poraba pa se je med letoma 2017 in 2018 povečala za 3,2 %. Delež skupnih splošnih javnofinančnih odhodkov, porabljen za izobraževanje (12,4 %), je prav tako presegal povprečje EU-27 (9,9 %)¹¹. Deleži za predprimarno, primarno in terciarno izobraževanje presegajo povprečje EU-27 (37,9 % v primerjavi s 34,1 % in 17,7 % v primerjavi s 16,4 %¹²). Vlaganje v visokošolsko izobraževanje se od leta 2017 povečuje (leta 2019 je bilo 7,5 % višje kot leta 2018) in približuje cilju enega odstotka BDP (NRP 2020, str. 35). Zaradi vpliva pandemije COVID-19 se preostala sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov EU za obdobje 2014–2020 (280 milijonov EUR) v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus prerazporejajo na področja z najnujnejšimi potrebami, vključno z izobraževanjem, kjer bodo usmerjena v infrastrukturo za učenje na daljavo za pomoč učencem in učiteljem brez potrebne opreme (NRP 2020, str. 40–41).

Vprašanja, ki so se pojavila zaradi odločbe ustavnega sodišča o javnem financiranju zasebnih osnovnih šol, so končno rešena. Ustavno sodišče je leta 2015 odločilo, da mora vlada vse programe zasebnih osnovnih šol financirati 100-odstotno in ne le 85-odstotno, kot je določal zakon. To je povzročilo nesoglasje, saj se s tem zmanjšujejo finančna sredstva za javne šole, in različne razlage. Aprila 2020 je ustavno sodišče pojasnilo, da to velja le za obvezni del njihovega programa¹³.

Vlada izvaja naložbe za spopad z izzivi COVID-19. Vlada se je zaradi motenj, ki jih povzroča COVID-19, odločila, da študente terciarnega izobraževanja brez pokojninskega in invalidskega zavarovanja podpre z enkratnim solidarnostnim dodatkom v višini 150 EUR¹⁴. Znesek 1,42 milijona EUR bo porabljen za sofinanciranje izdaje dvojezičnih učbenikov in e-gradiv v manjšinskih jezikih (italijanščini, madžarščini in romščini), da bi se zagotovil dostop do izobraževanja na daljavo. Iz sredstev EU bodo 4 milijoni EUR porabljeni za financiranje orodij za izvajanje izobraževanja na daljavo ter nakup 4 220 prenosnih računalnikov za učence in učitelje, ki jih potrebujejo¹⁵.

5. Posodabljanje predšolske vzgoje in šolskega izobraževanja

Udeležba v vzgoji in izobraževanju v zgodnjem otroštvu se približuje referenčni vrednosti EU. Udeležba otrok, mlajših od treh let, v formalnem otroškem varstvu je visoka; leta 2018 je bila 46,3-odstotna (EU-27: 34,7 %)¹⁶. Udeležba otrok v starosti od štirih let do šoloobvezne starosti za osnovno šolo je bila leta 2018 93,1-odstotna, kar je eno odstotno točko več kot leta 2017, vendar še vedno pod referenčno vrednostjo EU za leto 2020, ki znaša 95 %, in povprečjem EU-27, ki znaša 94,8 %. Udeležba je nizka med otroki, ki živijo v neugodnih socialnoekonomskih razmerah ali prihajajo iz migrantskih družin (Evropska komisija, 2019c). Maja 2019 je bila predlagana sprememba Zakona o vrtcih, ki bi, če bi bila sprejeta, zagotovila kakovost in prepovedala neregistrirano varstvo otrok, vendar mora biti zdaj zaradi spremembe vlade pred parlamentarnim postopkom ponovno odobrena.

Izobraževalni sistem se je dobro odzval na zaprtja zaradi COVID-19, vendar z nekaj zamudami. Zaradi izbruha COVID-19 so se vrtci in šole 16. marca zaprli, 18. maja pa so se delno ponovno odprli. Vlada se je odločila, da ne bo zagotovila predšolske vzgoje in varstva za otroke delavcev na terenu¹⁷, vendar so nekatere občine na domove poslale predšolske vzgojitelje. Vrtci so sicer zagotavljali spletno svetovanje in podporo staršem. V šolah je prihajalo do zamud pri organizaciji izobraževanja na daljavo (nekatere šole so začele teden pozneje). 700 učencev, ki živijo v neugodnih socialnoekonomskih razmerah in sprva niso mogli sodelovati, ker niso imeli interneta ali računalnika¹⁸, je pozneje prejelo opremo s pomočjo donacij¹⁹. Maja 2020 približno 1 000 osnovnošolskih učencev (večinoma Romov in takih z migrantskim ozadjem), kar ustreza 0,5 %, in približno 1 000 srednješolskih učencev, kar ustreza 1,3 %, ni bilo vključenih v učenje na daljavo in jih ni bilo mogoče doseči (MIZŠ, 2020). Nacionalno zunanje preverjanje znanja ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole je bilo odpovedano. Na šolah za poklicno izobraževanje in usposabljanje praktično delo ni bilo preverjeno. Zaključni izpiti (matura) so potekali kot običajno, pri čemer so veljali ukrepi za ohranjanje razdalje. Praktični del izpitov ob koncu šolanja se je ocenil prek spleta ali je bil preložen.

Uspešnost učencev pri osnovnih kompetencah presega povprečje EU, čeprav so povprečni rezultati pri naravoslovni in bralni pismenosti padli, podpovprečni rezultati pri bralni pismenosti pa so se povečali; stopnja zgodnjega opuščanja šolanja je nizka. Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) organizacije OECD za leto 2018 kaže, da povprečni rezultati na vseh treh področjih pismenosti presegajo povprečje EU, pri matematiki pa so med najboljšimi v EU (509 točk; EU-27: 492). Čeprav so povprečne ocene za naravoslovno (507 točk; EU-27: 487) in bralno pismenost (495 točk; EU-27: 487) dobre, so se znižale: naravoslovna pismenost kaže stalen trend zmanjševanja (–12 točk od leta 2006), bralna pismenost pa se je od leta 2015 poslabšala za 10 točk. Tudi delež učencev s podpovprečnimi rezultati je na vseh treh področjih pismenosti pod povprečjem EU: pri matematični pismenosti 16,4 % (EU-27: 22,9 %), naravoslovni pismenosti 14,6 % (EU-27: 22,3 %) in bralni pismenosti 17,9 % (EU-27: 22,5 %). Pri bralni pismenosti se je od leta 2015 povečal za 2,7 odstotne točke, medtem ko je na drugih dveh področjih ostal večinoma nespremenjen. Delež najuspešnejših učencev je nad povprečjem EU pri matematični in naravoslovni pismenosti, vendar pod tem povprečjem pri bralni pismenosti (OECD, 2019, zv. I). Delež oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, znaša 4,6 % ter je med najmanjšimi v EU (EU-27: 10.2 %)²⁰ in pod nacionalnim ciljem strategije Evropa 2020, ki znaša 5 %.

Razlike med spoloma pri bralni in naravoslovni pismenosti naraščajo. Razlike med spoloma pri deležu učencev in učenk s slabimi učnimi dosežki na vseh treh področjih so nad povprečjem EU in naraščajo, pri čemer fantje dosegajo slabše rezultate. Razlika je zlasti izrazita pri bralni pismenosti (razlika v višini 13,9 odstotne točke, kar je 1,8 odstotne točke več kot leta 2015; EU-27: 9,9 odstotne točke), malo manj pa pri naravoslovni pismenosti (4,4 odstotne točke, kar je 2 odstotni točki več kot leta 2015; EU-27: 2 odstotni točki). Razlike med spoloma so očitne tudi pri povprečnih rezultatih: pri bralni pismenosti je razlika ena največjih v EU (42 odstotnih točk; EU-27: 28 odstotnih točk), pri naravoslovni pismenosti pa je nad povprečjem EU-27 (10 odstotnih točk; EU-27: 0,7 odstotne točke) (OECD, 2019, zv. II). Verjetnost, da bodo fantje neopravičeno izostajali od pouka, je skoraj dvakrat večja kot pri dekletih (22,9 % v primerjavi z 12,7 %) (OECD, 2019, zv. III).

Migrantsko ozadje, socialno-ekonomski status in šolske značilnosti bistveno vplivajo na učne rezultate. Razlika med povprečno uspešnostjo pri bralni pismenosti učencev z migrantskim ozadjem (8,9 % učencev) in učencev, rojenih v Sloveniji, je ena od največjih v EU (63 točk; EU: 44,9 točke) in se je od leta 2015 povečala za 12 odstotnih točk. Za učence z migrantskim ozadjem je tudi veliko verjetneje, da bodo dosegli podpovprečne rezultate (35,8 % v primerjavi s 15,7 % za učence, rojene v Sloveniji) (OECD, 2019, zv. II), kar je ena največjih razlik v EU. Razlika med šolami, na katerih je veliko takih učencev, in drugimi šolami je ena največjih v EU (55 točk; EU: 26 točk). Za učence z migrantskim ozadjem je veliko verjetneje, da bodo neopravičeno izostajali od pouka, kot za učence, rojene v Sloveniji (razlika v višini 9,8 odstotne točke), kot je običajno (povprečje EU-27: 4,9 odstotne točke) (OECD, 2019, zv. III). Leta 2019 se je število ur slovenščine, na voljo učencem z migrantskim ozadjem v prvem letu izobraževanja, znatno povečalo, in sicer s 35 na najmanj 120 ur na učenca (in do 180 za večje skupine) (Okrožnica, 2019), kot način za njihovo lažje vključevanje. Povprečen rezultat pri bralni pismenosti učencev, ki živijo v neugodnih socialnoekonomskih razmerah, je 80 točk nižji od rezultata učencev z visokim socialno-ekonomskim statusom, kar je manj od povprečja EU, ki znaša 95 točk, vendar še vedno precej. Učenci iz mest dosežejo 33 točk več kot učenci s podeželskih območij (OECD, 2019, zv. III).

V šolah uvajajo nadaljnje izboljšave. Od šolskega leta 2019/2020 šole nudijo učencem prvih treh razredov osnovne šole brezplačne učbenike in delovne zvezke, vsi starejši osnovnošolci pa si lahko učbenike izposodijo iz šolskega učbeniškega sklada. V 144 osnovnih šolah pilotno izvajajo večje število neobveznih ur športne vadbe za izboljšanje zdravja. Vlada je decembra 2019 sprejela nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti do leta 2030. V njej so določeni cilji za različne starostne in ciljne skupine (npr. 90 % 15-letnikov z najmanj temeljno ravnijo bralne pismenosti glede na raziskavo PISA in 10 % na najvišjih ravneh do leta 2030). Za pomoč pri njenem izvajanju bo oblikovan nacionalni svet za bralno pismenost, sestavljen iz strokovnjakov za vse ravni izobraževanja.

Delež mladih učiteljev je majhen in bolj so v dvomih glede izbire karierne poti kot starejši. Delež novih učiteljev v delovni sili je najnižji v EU (3,9 %; EU-23: 11,6 %), delež učiteljev, mlajših od 30 let, pa je pod povprečjem EU (6,4 % v primerjavi s 7,4 %)²¹. Verjetnost, da bodo učitelji, mlajši od 30 let, podvomili o tem, ali so izbrali pravi poklic, je dvakrat večja kot pri učiteljih, starih nad 50 let (razlika 19 odstotnih točk, druga največja v EU), prav tako pa verjetnost, da bodo želeli zamenjati šolo (razlika 12,8 odstotne točke; EU-23: 6,8 odstotne točke) (OECD, 2019b, zv. II). To kaže na morebitne težave pri obnovi učiteljske delovne sile v prihodnosti, čeprav je vpis na pedagoški študij stabilen. Čeprav zakon iz leta 2018 določa, da učitelji (razen učiteljev poklicnih predmetov) potrebujejo vsaj magisterij, je delež šol s takimi učitelji zelo majhen (9,4 %; EU-27: 58,7 %), na šolah s privilegiranimi učenci pa je skoraj dvakrat večji (13,2 % v primerjavi s 7,2 %) (OECD, 2019, zv. II).

6. Posodabljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Delež dijakov v višjem sekundarnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter stopnja zaposlenosti diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja sta zelo visoka. Skupno število dijakov, vpisanih v programe višjega sekundarnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, je leta 2018 v primerjavi s prejšnjim letom ostalo nespremenjeno, pri čemer je poklicne programe obiskovalo 70,9 % dijakov na višji sekundarni ravni. To je med največjimi deleži v EU in precej več od povprečja EU (48,4 %). Stopnja zaposlenosti novih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja se je znižala, in sicer s 84,5 % leta 2018 na 79,1 % leta 2019, kar je skladno s povprečjem EU-27 v letu 2019, ki je znašalo 79,1 %.

Izvajanje Zakona o vajeništvu iz leta 2017 se je nadaljevalo. Slovenija še naprej pozorno spremlja izvajanje novih vajeniških programov, uvedenih v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020. Leta 2019 je bil drugi krog ocenjevanja osredotočen na izzive in izboljšave ocenjevanja pri vajeništvu (Cedefop ReferNet Slovenia, 2020a)

Namen strategije „Digitalna Slovenija 2020“ je bolj vključujoč razvoj digitalnih znanj in spretnosti. Zajema dejavnosti, kot je posodobitev organizacije vodenja in upravljanja s podatki v inovativnih učnih okoljih (2016–2022) s podporo učiteljem in upravljavcem pri upravljanju in vodenju. Slovensko izobraževalno omrežje SIO-2020 namerava vzpostaviti brezžična omrežja v šolah, pridobiti zmogljivosti IKT ter razviti in zagotavljati e-storitve, kot so e-učilnice in množični odprti spletni tečaji (MOST).

7. Posodabljanje visokošolskega izobraževanja

Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo je nad povprečjem EU, vendar obstajajo velike razlike med moškimi in ženskami ter med osebami, rojenimi v Sloveniji, in osebami, rojenimi v tujini. Slovenija je že leta 2013 dosegla svoj nacionalni cilj glede 40-odstotnega deleža prebivalstva s terciarno izobrazbo. Leta 2019 je znašal 44,9 %, kar je bilo nad povprečjem EU-27, ki je bilo 40,3 %. Razlika med deležema žensk in moških s terciarno izobrazbo (57,1 % oziroma 34,5 %) je druga največja v EU in znaša 22,6 odstotne točke v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 10,5 odstotne točke²²,²³.

Trend upadanja vpisa se nadaljuje; delež študentov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike je velik. Število študentov, vpisanih v terciarne študijske programe, se dolgoročno zmanjšuje (97 706 leta 2013 v primerjavi s 76 534 leta 2018)²⁴,²⁵. To pomeni, da se je število študentov v tem obdobju zmanjšalo za 21,7 %²⁶, kar je delno mogoče pojasniti z 8-odstotnim upadom prebivalstva v starosti, primerni za vpis. Število diplomantov terciarnega izobraževanja leta 2019 je najnižje v desetletju. Večina (84 %) jih študira v javnih institucijah, najbolj priljubljene študijske smeri pa so poslovna, upravna in pravna (SURS, 2020). Delež študentske populacije v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki je velik (29,3 %), pri čemer dve tretjini študirata inženirstvo, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (18,4 %), kar je eden največjih deležev v EU. Študenti naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike predstavljajo največjo skupino v kratkih študijskih programih (35,4 %)²⁷.

Stopnje zaposlenosti vseh novih diplomantov, vključno s terciarno izobrazbo, presegajo povprečje EU. Stopnja zaposlenosti vseh novih diplomantov (ISCED 3–8) v letu 2019 (86 %) je bila višja od referenčne vrednosti EU za leto 2020 (82 %) in povprečja EU (80,9 %). Pri diplomantih terciarnega izobraževanja znaša 89,6 %, kar je nad povprečjem EU, ki znaša 85 %²⁸. Stopnje zaposlenosti se v obeh kategorijah od leta 2014 izboljšujejo.

Univerzitetni študij je med omejitvijo gibanja zaradi COVID-19 uspešno prešel na izobraževanje na daljavo. Univerze so bile prve izobraževalne institucije, ki so se zaprle zaradi izbruha koronavirusa, in sicer en teden pred ostalimi. Uspešno so prešle na poučevanje na daljavo (85 % celotnega programa poučevanja) ²⁹, pri čemer so bile težave edino pri laboratorijskem delu in praktičnih vajah, ki jih ni mogoče izvajati prek spleta. Njihov ponovni začetek je bil načrtovan po sprostitvi ukrepov ali s septembrom³⁰. Univerza v Ljubljani je zmanjšala zahteve za napredovanje v višje letnike. Roki za nov vpis v visokošolske študijske programe so bili podaljšani³¹. Univerze so raziskovalno delo ponovno začele izvajati 4. maja.

8. Spodbujanje izobraževanja odraslih

Udeležba v izobraževanju odraslih je visoka, vendar jo je treba pri nizko usposobljenih osebah izboljšati. Stopnja udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju se je leta 2019 nekoliko znižala, in sicer na 11,2 %, kar je še vedno več od povprečja EU-27, ki znaša 10,8 %. Največji izzivi so, kako obravnavati ciljne skupine, v celoti doseči cilje in referenčne vrednosti ter spodbuditi na splošno nizko stopnjo udeležbe nizko usposobljenih oseb in drugih ranljivih skupin. Enako pomembna sta nadgradnja osnovnih znanj in spretnosti ter kompetenc ter izvajanje javno podprtega vseživljenjskega kariernega svetovanja v podjetjih. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je, da bi omogočilo razvoj vseživljenjskega kariernega svetovanja in izobraževanja odraslih, javne izvajalce izobraževanja odraslih pozvalo k oblikovanju konzorcija različnih partnerjev (vključno s podjetji) v različnih regijah za zagotovitev vseživljenjskega učenja in kariernega svetovanja za nizko usposobljene in delavce na tveganih delovnih mestih, da bi se v prilagojenih programih izboljšala njihova osnovna znanja in spretnosti ter poklicne kompetence. Andragoški center Republike Slovenije (ACS) izvajalcem zagotavlja vso strokovno podporo.

Slovenija še naprej sprejema ukrepe za izboljšanje izobraževanja odraslih in izpopolnjevanje delavcev, vendar izzivi ostajajo. Pomemben korak je oblikovanje novega nacionalnega programa izobraževanja odraslih (2021–2030). V njem bo opredeljena nacionalna politika izobraževanja odraslih ter bodo oblikovane podlage za konkretno načrtovanje in dopolnitev Zakona o izobraževanju odraslih. V „Strategiji razvoja Slovenije 2030“ iz leta 2017 je močan poudarek na „znanju in spretnostih za kakovostno življenje“ za vse. Vzpostavlja se 10 strokovnih centrov za razvoj človeških virov in krepitev ključnih kompetenc zaposlenih. Slovenski Center za poklicno izobraževanje (CPI) je razvil nove programe nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, prilagojene potrebam delodajalcev; poteka več projektov za izpopolnjevanje. Hkrati pa izvajanje programa „Osnovna šola za odrasle“, financiranega iz javnih sredstev, ovira nizka udeležba. Prav tako je še vedno težaven nadaljnji razvoj priznavanja in potrjevanja neformalno pridobljenega znanja, kompetenc in spretnosti. Vpliv pandemije COVID-19 bo povečal potrebo po izpopolnjevanju in preusposabljanju.

Naložbe v izobraževanje odraslih ostajajo v Sloveniji izziv in prednostna naloga. Nizko usposobljeni in starejši delavci predstavljajo najranljivejši skupini na trgu dela, njihova stopnja brezposelnosti pa je še vedno razmeroma visoka, čeprav se zmanjšuje. Zaradi tehnoloških sprememb bo potrebno več visoko izobražene delovne sile, in ker bo starostna skupina oseb, starih več kot 45 let, na trgu dela vsaj še 20 let, so potrebne boljše naložbe v izobraževanje odraslih na vseh ravneh, da na trgu dela v bližnji prihodnosti ne bi nastalo še več ranljivih skupin.

V odziv na daljše obdobje omejenega gibanja zaradi COVID-19 se sprejemajo številne pobude, večinoma na podlagi spletnega ocenjevanja. Večina izobraževalnih procesov je prešla na učenje na daljavo prek različnih digitalnih orodij in družbenih medijev. Nedavno (marca 2020) je bila objavljena knjiga o digitalnem izobraževanju za odrasle: „E-izobraževanje za digitalno družbo“.

Leta 2016 je Slovenija predstavila agendo Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe. Digitalna koalicija se ukvarja z usklajeno digitalno preobrazbo, usklajevanjem politike in ukrepov za krepitev zmogljivosti, izboljševanjem digitalne pismenosti v ciljnih populacijah, izboljševanjem e-znanja in spretnosti ter boljšim vključevanjem IKT v izobraževanje in vseživljenjsko učenje.

9. Viri

Cedefop; Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (2019). Vocational education and training in Europe: Slovenia (Poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji) [od Cedefop; ReferNet. Vocational education and training in Europe database (Podatkovna zbirka o poklicnem izobraževanju in usposabljanju v Evropi)]. https://www.cedefop.europa.eu/en/tools/vet-ineurope/systems/slovenia

Cedefop ReferNet (2020), Slovenia 2020 update of VET policy developments in the deliverables agreed in the 2015 Riga conclusions (Slovenija: najnovejši podatki iz leta 2020 o razvoju politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja v zvezi z rezultati, dogovorjenimi v sklepih iz Rige iz leta 2015). Neobjavljeno.

Cedefop ReferNet Slovenia (2020a). Slovenia: evaluation of the apprenticeship system (Slovenija: ocena sistema vajeništva). https://www.cedefop.europa.eu/en/news-and-press/news/slovenia-evaluation-apprenticeship-system

Cedefop ReferNet Slovenia (2020b). Slovenia: new CVET programmes (Slovenija: novi programi nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja). https://www.cedefop.europa.eu/en/news-and-press/news/slovenia-new-cvet-programmes

Center za evropske politične študije (CEPS), 2019. Index of Readiness for Digital Lifelong Learning (Indeks pripravljenosti za digitalno vseživljenjsko učenje), Bruselj.

Svet Evropske unije (2020), Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovenije za leto 2020.

Čuk, A. et al (2014). Slovenski i-učbeniki, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2014.http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/slovenski-i-ucbeniki

Evropska komisija, GD CNECT (2019). 2nd Survey of Schools: ICT in education (Druga raziskava o šolah: IKT v izobraževanju). https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/2nd-survey-schools-ict-education (Slovenija – nacionalno poročilo).

Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2019b). Digital Education at School in Europe. (Digitalno izobraževanje v šolah v Evropi). Poročilo Eurydice. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

Evropska komisija (2019c), Education and Training Monitor EU Analysis, Volume I 2019. (Analiza pregleda izobraževanja in usposabljanja EU, zvezek I, 2019). Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. https://ec.europa.eu/education/resources-and-tools/document-library/education-and-training-monitor-eu-analysis-volume-1-2019_sl

Evropska komisija, JRC, (2020), JRC Technical Report: The likely impact of COVID-19 on education: Reflections based on the existing literature and recent international datasets (Tehnično poročilo JRC: Verjetni vpliv pandemije COVID-19 na izobraževanje: razmisleki na podlagi obstoječe literature in najnovejših mednarodnih naborov podatkov), Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC121071/jrc121071.pdf

Hergan, M.; Šlander, M. (2019). Adapting VET to digitalisation and the future of work: Slovenia (Prilagoditev poklicnega izobraževanja in usposabljanja na digitalizacijo ter prihodnost dela: Slovenija). Serija Cedefop ReferNet o tematskih vidikih. https://cumulus.cedefop.europa.eu/files/vetelib/2020/vocational_education_training_future_work_Slovenia_Cedefop_ReferNet.pdf

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) (2020) – Urad za razvoj in kakovost izobraževanja (27. maj 2020). Izobraževanje na daljavo in otroci z učnimi težavami v času covid-19, osnutek notranjega poročila.

NRP (2020). Nacionalni reformni program 2020. https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2020-europeansemester-national-reform-programme-slovenia_sl.pdf

OECD (2019 zv. I), PISA 2018 Results (Volume I):, What Students Know and Can Do (Rezultati preverjanja PISA 2018 (zvezek I): Kaj učenci znajo in kaj zmorejo), PISA, OECD Publishing, Pariz. https://doi.org/10.1787/5f07c754-en

OECD (2019 zv. II), PISA 2018 Results (Volume II): Where All Students Can Succeed (Rezultati preverjanja PISA 2018 (zvezek II): Kje so lahko vsi učenci uspešni), PISA, OECD Publishing, Pariz. https://doi.org/10.1787/b5fd1b8f-en

OECD (2019 zv. III), PISA 2018 Results (Volume III): What School Life Means for Students’ Lives, (Rezultati preverjanja PISA 2018 (zvezek III): Kaj šolsko življenje pomeni za življenja učencev), PISA, OECD Publishing, Pariz. https://doi.org/10.1787/acd78851-en

OECD (2019-SI) PISA Country Note Slovenia, (Ugotovitve za posamezno državo – Slovenija).http://www.oecd.org/pisa/publications/PISA2018_CN_SVN.pdf

OECD (2019b zv. I), TALIS 2018 Results (Volume I): Teachers and School Leaders as Lifelong Learners (Izsledki raziskave TALIS 2018 (zvezek I): Vseživljenjsko učenje učiteljev in ravnateljev), TALIS. https://doi.org/10.1787/1d0bc92a-en

OECD (2019b zv. II), TALIS 2018 Results (Vol. II): Teachers and School Leaders as Valued Professionals (Izsledki raziskave TALIS 2018 (zvezek II): Učitelji in ravnatelji, cenjeni strokovnjaki), TALIS, OECD Publishing, https://doi.org/10.1787/19cf08df-en

Okrožnica (2019) Seznanitev z novostmi 1. 10. 2019. https://www.gov.si/novice/2019-10-01-okroznica-seznanitev-z-novostmi/

RINOS (2018). Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki? Ljubljana. MIZŠ http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocilo_RINOS_30_5_18.pdf

Statistični urad Republike Slovenije – SURS (2020). V letu 2019 terciarno izobraževanje v Sloveniji zaključilo 16 100 študentov, najmanj v zadnjih desetih letih. https://www.stat.si/StatWeb/en/News/Index/8801

Priloga I: Viri ključnih kazalnikov