POGLAVJE 4
Na poti k podnebno nevtralni Evropi
Prikaži besedilo k fotografiji
Evropski zeleni dogovor je odziv Evropske unije na trojno krizo planeta zaradi podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Da bi zaščitila ljudi in planet, se je EU zavezala, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna, tj. gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov in brez škodljivega onesnaževanja, kar bo dosegla zlasti z zmanjšanjem emisij, vlaganjem v zelene tehnologije in varovanjem naravnega okolja. To je del novega modela rasti za Evropo, ki temelji na čistem in krožnem gospodarstvu ter spodbuja prehod na čisto energijo, ki je ekonomsko vzdržen in socialno pravičen. V letu 2024 je bil poudarek na izvajanju pravnega okvira evropskega zelenega dogovora, da bi dosegli podnebni cilj EU za leto 2030 in pripravili pot za cilj za leto 2040 v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. V letu, ki so ga zopet zaznamovali ekstremni vremenski pojavi in njihovi uničujoči učinki, je pomen krepitve odpornosti proti podnebnim spremembam poudarila objava evropske ocene podnebnih tveganj, ki ji je sledila napoved evropskega načrta za prilagajanje podnebnim spremembam.
V še enem letu z rekordnimi temperaturami na svetovni ravni je Evropa zopet občutila resne posledice hitrih podnebnih sprememb. Države članice in regije EU so se soočale s številnimi ekstremnimi podnebnimi razmerami, od dolgotrajnih suš v južni Evropi in hudih požarov v naravi na Portugalskem in v Sredozemlju do smrtonosnih poplav v srednji in vzhodni Evropi ter Španiji, ki so skupaj zahtevale več kot 250 življenj.
Znatno se je povečalo število aktivacij mehanizma EU na področju civilne zaščite - odpri v novem zavihku v odziv na ekstremne vremenske dogodke. Ti trendi izpostavljajo vse večji vpliv podnebnih sprememb na celino, kar povečuje potrebo po usklajenem odzivanju na nesreče. Ob stopnjevanju učinka podnebnih sprememb so evropske države v kriznih razmerah okrepile sodelovanje in pokazale solidarnost. EU je leta 2024 sprejela nadaljnje ukrepe za okrepitev svojega mehanizma na področju civilne zaščite, da bi bila bolje pripravljena na nesreče po vsej EU in zunaj njenih meja ter jih učinkoviteje preprečevala in se nanje odzivala. To je vključevalo povečanje flote za gašenje požarov v okviru rescEU - odpri v novem zavihku in strateško razporeditev gasilcev po ključnih lokacijah v Evropi za podporo lokalnih gasilskih brigad.
V letnem poročilu o stanju podnebja v Evropi - dokument PDF, odpri v novem zavihku je bil izpostavljen zaskrbljujoč trend naraščanja temperatur, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, poudarjeno pa je bilo tudi, da mora EU postati podnebno nevtralna in odporna proti podnebnim spremembam. Ekstremni vremenski dogodki so postali pogostejši in hujši, zaradi česar je naraslo število smrti zaradi visokih temperatur, pogostejši so hudi morski vročinski valovi ter motenje v kmetijstvu, pri oskrbi z vodo in na infrastrukturi.
Za večjo odpornost proti podnebnim spremembam
Opustošenje in uničenje zaradi ekstremnih vremenskih pojavov kažeta na nujno potrebo po boljšem predvidevanju učinkov podnebnih sprememb in odzivanju nanje. Tako kot EU sprejema ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in omejitev podnebnih sprememb, mora tudi okrepiti odpornost na tiste učinke, ki so neizogibni. Evropska komisija je v odziv na prvo evropsko oceno podnebnih tveganj - odpri v novem zavihku, ki jo je objavila Evropska agencija za okolje, določila ključne pobude - odpri v novem zavihku za obvladovanje podnebnih tveganj in izgradnjo Evrope, odporne proti podnebnim spremembam, za zaščito ljudi in blaginje.
Okvir politike za krepitev podnebne odpornosti
UPRAVLJANJE
- Večja jasnost glede odgovornosti in tega, katera tveganja se upravljajo na ravni EU in katera na ravni držav članic.
- Postopki na ravni EU za boljše vključevanje podnebnih tveganj v načrtovanje in oblikovanje politik.
- Države članice naj zagotovijo ustrezne zmogljivosti za zmanjševanje tveganj.
STRUKTURNE POLITIKE
- Države članice bi morale podnebna tveganja upoštevati pri odločitvah o prostorskem načrtovanju in ukrepih za zaščito kritične infrastrukture.
- Močnejši solidarnostni mehanizmi EU za spodbujanje predvidevanja tveganj.
ORODJA
- Boljši dostop do podatkov, modelov in scenarijev, ki so potrebni za informirano odločanje, od sistemov zgodnjega opozarjanja do dolgoročnega načrtovanja.
- Nadaljnja podpora za krepitev zmogljivosti in zagotavljanje smernic ter boljša uporaba obstoječih orodij.
FINANČNA ODPORNOST
- Zagotavljanje, da bo podnebna odpornost v središču vseh odločitev EU o porabi sredstev.
- Javne in zasebne finančne institucije ter industrija bi morale bolje mobilizirati zasebne naložbe.
- Države članice bi morale pri javnem naročanju upoštevati odpornost.
Ta prizadevanja nadgrajujejo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 - odpri v novem zavihku, ki se že konkretno izvaja. Države članice odpornost proti podnebnim spremembam vključujejo v svoje osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov - odpri v novem zavihku ter so prejele priporočila Komisije o izboljšanju svojih prilagoditvenih ukrepov v skladu z evropskimi podnebnimi pravili - odpri v novem zavihku. Namen misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam - odpri v novem zavihku je vsaj 150 regij in skupnosti usmerjati pri razumevanju podnebnih tveganj ter pri razvoju možnosti za pripravo in izvajanje inovativnih rešitev do leta 2030.
V skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča o prilagajanju podnebnim spremembam v EU - odpri v novem zavihku, objavljenim oktobra, obstaja tveganje, da politika EU za prilagajanje podnebnim spremembam ne bo kos podnebnim spremembam. V poročilu je bilo podanih več priporočil: izboljšati je treba način poročanja držav članic o prilagajanju podnebnim spremembam, bolje je treba izkoristiti orodja EU za prilagajanje podnebnim spremembam, financiranje EU za prilagajanje podnebnim spremembam pa se mora prilagoditi prihodnosti. Komisija je ta priporočila v celoti ali delno sprejela. Ena od prednostnih nalog nove Komisije bo predlagati evropski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo državam članicam in EU v znatni meri pomagal izboljšati odpornost proti podnebnim spremembam.
15. julija je bil drugič obeležen vsakoletni dan EU za žrtve svetovne podnebne krize za počastitev prizadetih zaradi podnebnih sprememb in spodbujanje ukrepov za ublažitev posledic prihodnjih nesreč. Številne države članice še vedno okrevajo po katastrofalnih vremenskih dogodkih. Avgusta je Komisija predlagala - odpri v novem zavihku, da se za pomoč Grčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in Sloveniji za odpravljanje posledic poplav v letu 2023 iz Solidarnostnega sklada EU - odpri v novem zavihku nameni pomoč v višini preko 1 milijarde evrov. Komisija je v odziv na uničujoče poplave in požare v naravi, ki so jeseni 2024 prizadeli srednjo, vzhodno in južno Evropo, predlagala poenostavitev uporabe kohezijskih skladov - odpri v novem zavihku za pomoč državam članicam, ki so jih prizadele podnebne nesreče. Novembra je bil odobren sveženj pomoči v višini 116 milijonov evrov - odpri v novem zavihku iz Solidarnostnega sklada EU za podporo Nemčiji in Italiji po uničujočih spomladanskih naravnih nesrečah.
Podnebne spremembe in zdravje
Februarja se je na konferenci na visoki ravni - odpri v novem zavihku, v Bruslju v Belgiji, zbralo skoraj 500 raziskovalcev in raziskovalk, nosilcev in nosilk odločanja ter organizacij za financiranje z vsega sveta, da bi obravnavali potrebe po raziskavah na področju podnebnih sprememb in zdravja. Razpravljali so o najpomembnejših izzivih in prednostnih nalogah na tem področju ter začeli priprave na ambiciozen, v prihodnost usmerjen in vključujoč splošni evropski program raziskav in inovacij.
Zaradi posledic podnebnih sprememb je v Evropi vse več komarjev, ki lahko prenašajo hude bolezni. EU je zato odobrila - odpri v novem zavihku prvo cepivo proti virusni bolezni čikungunja. Poročilo - odpri v novem zavihku Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je v 13 evropskih državah potrdilo prisotnost komarja Aedes albopictus, ki prenaša čikungunjo. To bolezen ter ziko, dengo in rumeno mrzlico lahko širi tudi komar Aedes aegypti, ki je bil nedavno opažen na Cipru. Države članice so po strogi oceni - odpri v novem zavihku Evropske agencije za zdravila dovoljenje soglasno potrdile. Da bi v Evropi dodatno omejili tveganje širjenja bolezni, ki se prenašajo s komarji, je Komisija napovedala 500 000 evrov sredstev iz programa EU za zdravje za pilotni projekt za pomoč pri izkoreninjenju komarja Aedes aegypti na Cipru.
Več o tem, kako se Evropa bori proti zdravstvenim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, je na voljo v evropskem observatoriju za podnebje in zdravje - odpri v novem zavihku.
Evropski zeleni dogovor - odpri v novem zavihku prinaša spremembe, potrebne za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Zakonodaja, s katero naj bi dosegli in celo presegli srednjeročni cilj EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030, je zdaj sprejeta.
S sprejetjem evropskih podnebnih pravil - odpri v novem zavihku in zakonodaje o evropskem zelenem dogovoru - odpri v novem zavihku ima EU zdaj pravno zavezujoče podnebne cilje, ki vključujejo vse ključne gospodarske sektorje. To Unijo usmerja na pot k uresničitvi njenih ciljev za leto 2030 na pravičen, stroškovno učinkovit in konkurenčen način. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja, je bil vzpostavljen nov mehanizem - odpri v novem zavihku, s katerim se za uvoženo blago v ciljnih sektorjih plača enakovredna cena ogljika. Poleg tega bo v najbolj prizadetih regijah zagotovljena podpora delavcem in delavkam pri razvoju novih spretnosti ter socialna podpora za ranljive državljane in državljanke ter podjetja.
Kot nadaljnji korak na poti k podnebni nevtralnosti je Komisija predstavila - odpri v novem zavihku svojo oceno podnebnega cilja za EU za leto 2040. Priporoča 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kar je v skladu z nedavnimi znanstvenimi nasveti in zavezami EU v okviru Pariškega sporazuma - odpri v novem zavihku. Nova Komisija bo na podlagi ocene pripravila zakonodajni predlog za cilj za leto 2040 v skladu z evropskimi podnebnimi pravili.
Poleg korenitega in trajnega zmanjšanja emisij bodo za doseganje priporočenega 90-odstotnega zmanjšanja potrebni ukrepi za odstranitev ogljikovega dioksida iz ozračja. Zato bo EU potrebovala tehnologije, ki lahko zajemajo ogljikov dioksid ali ga odstranjujejo neposredno iz ozračja ter ga nato shranijo ali uporabijo. Strategija za industrijsko upravljanje ogljika - odpri v novem zavihku, predstavljena marca, opredeljuje sklop ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU in nacionalni ravni, da se v prihodnjih desetletjih omogoči uvedba teh tehnologij in potrebne infrastrukture za vzpostavitev enotnega evropskega trga za ogljikov dioksid. Novembra je bila sprejeta - odpri v novem zavihku uredba - odpri v novem zavihku o vzpostavitvi prvega prostovoljnega okvira na ravni EU za certificiranje trajnih odvzemov ogljika, gospodarjenja z ogljikom in shranjevanja ogljika v izdelkih po vsej Evropi. To bo olajšalo naložbe v inovativne tehnologije za odvzem ogljika in trajnostne rešitve za gospodarjenje z ogljikom - odpri v novem zavihku.
Pomoč industriji EU pri doseganju ogljične nevtralnosti
Akt o neto ničelni industriji - odpri v novem zavihku, ki je začel veljati junija, vzpostavlja regulativni okvir za povečanje konkurenčnosti industrije in tehnologij, s katerimi bo EU dosegla podnebne cilje. S tem je EU na dobri poti, da okrepi domačo proizvodnjo najpomembnejših čistih tehnologij. Z vzpostavitvijo enotnega in predvidljivega poslovnega okolja za sektor proizvodnje čiste tehnologije bo povečala varnost načrtovanja in naložb ter podprla ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in kvalificirane delovne sile (glej tudi poglavje 2).
Jeseni je EU začela sprejemati vloge - odpri v novem zavihku za projekte za proizvodnjo čiste tehnologije, ki so v skladu z aktom o neto ničelni industriji opredeljeni kot „neto ničelni strateški projekti“. Odobreni projekti bodo okrepili sektor čiste tehnologije EU ter spodbudili konkurenčnost in podnebne ukrepe, hkrati pa bodo deležni hitrejšega izdajanja dovoljenj, prednostne obravnave na nacionalni ravni in smernic o financiranju.
Junijska ustanovitev evropske akademije za sončno energijo - odpri v novem zavihku bo imela ključno vlogo pri opolnomočenju delavcev in delavk s spretnostmi, potrebnimi za sektor sončne energije, kar je bistveno za doseganje ciljev EU glede energije iz obnovljivih virov. Gre za prvo izmed akademij EU, ustanovljenih v skladu z aktom.
Svetovni trg za neto ničelne tehnologije naj bi se do leta 2030 potrojil z letno vrednostjo približno 600 milijard evrov.
Glavne neto ničelne tehnologije
- SISTEMI SONČNE FOTOVOLTAIČNE IN SONČNE TOPLOTNE TEHNOLOGIJE
- ELEKTROLIZATORJI IN GORIVNE CELICE
- VETRNE ELEKTRARNE NA KOPNEM IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE NA MORJU
- TRAJNOSTNI BIOPLIN/BIOMETAN
- BATERIJE IN SHRANJEVANJE
- ZAJEMANJE IN SHRANJEVANJE OGLJIKA
- TOPLOTNE ČRPALKE IN GEOTERMALNA ENERGIJA
- OMREŽNE TEHNOLOGIJE
Gonilo prehoda na čisto energijo
EU je v odziv na motnje na svetovnem trgu energije in na težave, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena invazija Rusije na Ukrajino leta 2022, začela izvajati načrt REPowerEU - odpri v novem zavihku, da bi pospešila prehod na čisto energijo in hitro zmanjšala svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. V zadnjih dveh letih je EU s pomočjo načrta REPowerEU privarčevala energijo, diverzificirala oskrbo, proizvajala čisto energijo ter pametno združevala naložbe in reforme.
Varčevanje z energijo in izboljšanje energijske učinkovitosti sta pripomogla k zmanjšanju porabe. Tudi na področju energije iz obnovljivih virov je bil dosežen znaten napredek. V prvi polovici leta 2024 je bilo v EU 50 % električne energije proizvedene iz obnovljivih virov. Norveška je nadomestila Rusijo kot glavna dobaviteljica plina v EU. Zelo se je povečal tudi uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, pri čemer so Združene države Amerike zdaj glavna dobaviteljica EU. Ključnega pomena je, da je EU uspela obvladati kritična tveganja za zanesljivost oskrbe z energijo, ponovno pridobiti nadzor nad trgom energije in cenami ter pospešiti prehod na podnebno nevtralnost.
- Leta 2024 je vetrna proizvodnja prvič presegla proizvodnjo plina in je za jedrsko energijo postala drugi največji enotni vir električne energije v EU.
- Uvoz ruskega plina (iz plinovoda in utekočinjenega zemeljskega plina) se je zmanjšal s 45-odstotnega deleža celotnega uvoza EU v letu 2021 na le 19 % v letu 2024.
- EU je med avgustom 2022 in novembrom 2024 dosegla 18-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu. Tako je bilo prihranjenih približno 165 milijard kubičnih metrov plina.
- Ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni so se obrestovali, saj so cene električne energije in plina zdaj precej nižje in stabilnejše kot na vrhuncu energetske krize.
- Ob tem so se emisije toplogrednih plinov v EU v primerjavi z letom 1990 zmanjšale za 37 %, gospodarstvo pa je v istem obdobju poraslo za 68 % .
Reforma trga z električno energijo
Pogoji na trgih energije so se stabilizirali s cenami, nižjimi kot v letih 2022 in 2023. S sprejetjem nove zakonodaje, kot sta novi uredba in direktiva o reformi trga električne energije - odpri v novem zavihku, bi morale kratkoročne tržne cene manj vplivati na maloprodajne cene. V primeru prihodnje krize zaradi cen plina lahko države članice uvedejo ukrepe za zaščito potrošnikov ter zagotovijo dostop do cenovno dostopne energije in osnovnih socialnih storitev. Z reformo trga električne energije imajo potrošnice in potrošniki tudi večjo izbiro pogodb in jasnejše informacije pred podpisom pogodbe. Trgi energije, primerni za prihodnost, bodo prav tako spodbudili naložbe v čisto energijo ter omogočili nižje in stabilnejše cene, ki so ključne za povečanje konkurenčnosti industrije EU na svetovni ravni.
Cilji reforme zasnove trga z električno energijo v EU:
- spodbujanje naložb v energijo iz obnovljivih virov,
- boljša zaščita odjemalcev EU in njihovo opolnomočenje,
- povečanje konkurenčnosti industrije EU.
Bolj energijsko učinkovite stavbe
Stavbni sektor je ključnega pomena za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU. Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti stavb - odpri v novem zavihku, ki je začela veljati maja, bo pripomogla k povečanju stopnje prenove v EU, zlasti za energijsko najmanj učinkovite stavbe. Nova zakonodaja določa okvir za države članice za zmanjšanje emisij in porabe energije v stavbah, od domov do poslovnih prostorov in javnih stavb, kar prispeva k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja ljudi ter znižanju stroškov.
- Stavbe porabijo približno 40 % energije, porabljene v EU.
- Več kot tretjina emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo, v EU prihaja iz stavb.
- V domovih EU se približno 80 % energije nameni za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo.
Okrepitev evropskega trga vodika
Razogljičenje plinskega sektorja EU in vzpostavitev trga vodika bosta ključno prispevala k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Nova pravila - odpri v novem zavihkuo vodiku in nizkoogljičnem plinu, ki jih je EU sprejela maja, vključno z evropsko mrežo operaterjev vodikovih omrežij - odpri v novem zavihku in pilotnim mehanizmom - odpri v novem zavihku za povezovanje kupcev in dobaviteljev, bodo spodbudila trg vodika. Nove pobude za obnovljivi vodik, kot so prva dražba v okviru evropske vodikove banke - odpri v novem zavihku in odobritev - odpri v novem zavihku štirih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa - odpri v novem zavihku o vodiku, naj bi privabile več naložb. EU se je zavezala, da bo do leta 2030 vzpostavila vsaj 50 vodikovih dolin - odpri v novem zavihku, kjer se bo čisti vodik lokalno proizvajal ter uporabljal v gospodinjstvih, prometu in industriji.
Pravila o državni pomoči, kot so smernice o pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo - odpri v novem zavihku, državam članicam pomagajo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Smernice podpirajo uvajanje energije iz obnovljivih virov, saj državam članicam omogočajo odobritev javnega financiranja podjetjem, ki izvajajo potrebne naložbe z najnižjimi možnimi stroški za davkoplačevalce in davkoplačevalke ter brez neupravičenega izkrivljanja konkurence.
Napredek pri izvajanju akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje
Onesnaževanje predstavlja številna tveganja za zdravje ljudi, živali in ekosistemov. Da bi EU lahko dosegla cilj ničelnega onesnaževanja, sprejema ukrepe za boljše spremljanje onesnaževanja zraka, vode in tal ter škodljivega kemičnega onesnaževanja, poročanje o njem, njegovo preprečevanje in odpravo.
VODA
Leta 2024 je bilo sprejetih več novih ukrepov za kakovostno pitno vodo za vse v EU. Namen novih standardov in postopkov - odpri v novem zavihku za materiale in proizvode, ki prihajajo v stik s pitno vodo, je preprečiti rast mikrobov in zmanjšati tveganje sproščanja škodljivih snovi iz materialov v pitno vodo. Sprejeta je bila tudi nova metoda - odpri v novem zavihku za merjenje mikroplastike in določene so bile tehnične smernice - odpri v novem zavihku za spremljanje zelo obstojnih kemikalij.
Komunalne odpadne vode so eden glavnih virov onesnaženosti vode, če se ne zbirajo in čistijo v skladu z zakonodajo EU. Dosežen je bil dogovor - odpri v novem zavihku o novih pravilih za nadaljnje zmanjšanje onesnaževanja iz mestnih virov in obravnavanje novih onesnaževal, vključno z mikroplastiko in mikroonesnaževali. V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ je bila uvedena razširjena odgovornost proizvajalca. To pomeni, da morajo onesnaževalci kriti stroške odstranjevanja mikroonesnaževal. Za organe v državah članicah so bile izdane nove smernice - odpri v novem zavihku, ki bodo zagotovile varno ponovno uporabo očiščene odpadne vode za kmetijstvo.
Glede na letno poročilo - odpri v novem zavihku EU o stanju kopalnih voda na plažah in kopališčih evropske kopalne vode ostajajo varne, saj jih več kot 85 % izpolnjuje „odličen“ standard kakovosti vode.
EU je sprejela - odpri v novem zavihku štiri nove zakonodajne akte, s katerimi bo pridobila nova orodja za podporo čistemu in sodobnemu ladijskemu prometu. Cilj pravil je tudi preprečevanje nezakonitih izpustov in ohranjanje morskih ekosistemov.
ZRAK
Decembra je začela veljati - odpri v novem zavihku nova zakonodaja - odpri v novem zavihku za okrepitev standardov kakovosti zraka v EU do leta 2030, da bi bolje zaščitili zdravje ljudi in okolje. Z revidiranimi pravili se za več kot polovico zniža letna mejna vrednost za glavno onesnaževalo, tj. drobne delce. Poleg tega bodo imeli ljudje, ki imajo zaradi onesnaženosti zraka zdravstvene težave, pravico do odškodnine, če bodo kršena pravila EU o kakovosti zraka.
INDUSTRIJSKE EMISIJE
Velik delež onesnaževanja v EU izvira iz industrijskih proizvodnih procesov, vključno z emisijami onesnaževal zraka, odvajanjem odpadnih voda in nastajanjem odpadkov. Nova pravila - odpri v novem zavihku bodo dodatno zmanjšala emisije ključnih onesnaževal zraka, vode in tal, saj pokrivajo dodatne vire emisij in vključujejo določbe za izdajo operativnih dovoljenj za zadevne industrijske obrate in kmetije. Uvajajo tudi obveznosti in ukrepe, ki bodo izboljšali javno dostopne informacije o emisijah in uporabi virov največjih industrijskih obratov v EU. Cilj inovacijskega centra za industrijsko preobrazbo in emisije - odpri v novem zavihku, ki je bil ustanovljen julija, je pospešiti razvoj in uvajanje inovativnih rešitev za nadzor onesnaževanja.
TLA
EU namerava v okviru svojih prizadevanj za bolj zdrava evropska tla do leta 2030 vzpostaviti sto živih laboratorijev - odpri v novem zavihku in svetilnikov - odpri v novem zavihku (kraji za predstavitev dobrih praks). V okviru misije EU za tla - odpri v novem zavihku je bilo izbranih in uvedenih prvih 25 živih laboratorijev, ki združujejo več partnerjev, da bi skupaj oblikovali in preskusili rešitve in poslovne modele v dejanskih razmerah. Poleg tega deset projektov misije za tla posebej razvija strategije, modele in rešitve za sanacijo za spremljanje in obravnavanje onesnaževanja ter dekontaminacije tal in vode na mestnih, podeželskih in obalnih območjih.
KEMIKALIJE
EU je določila vodilna načela - odpri v novem zavihku za določitev, kaj pomeni „bistvena uporaba“ najbolj škodljivih kemikalij za družbo. Cilj je doseči hitrejše postopno opuščanje uporabe najbolj škodljivih snovi, ki so nebistvene, hkrati pa omogočiti več časa za postopno opuščanje uporab, ki so bistvene za družbo in za katere še ni alternativ.
Nova pravila - odpri v novem zavihku, s katerimi bodo prepovedani še zadnji preostali načini namerne uporabe živega srebra, so se leta 2024 začela uporabljati po vsej EU. Nova pravila od 1. januarja 2025 prepovedujejo uporabo in izvoz zobnega amalgama. Državam članicam, ki potrebujejo več časa za prilagoditev svojih nacionalnih zdravstvenih sistemov, se lahko odobri omejeno in začasno odstopanje za uporabo, proizvodnjo in uvoz zobnega amalgama (do 30. junija 2026). Sčasoma material zobnih polnil ne bo vseboval živega srebra, razen za posebne zdravstvene potrebe in kadar bo zdravnik menil, da je to nujno potrebno.
EU je sprejela - odpri v novem zavihku tudi nove ukrepe za omejitev nekaterih škodljivih zelo obstojnih kemikalij iz izdelkov, kot so tekstil, kozmetika in embalaža, da bi zaščitila zdravje ljudi in okolje.
Revidirana zakonodaja o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij je začela veljati - odpri v novem zavihku decembra. S temi novimi pravili si EU prizadeva zaščititi delovno silo, potrošnice in potrošnike ter okolje pred nevarnimi kemikalijami z boljšim obveščanjem o tveganjih v dobavnih verigah.
EU se je v letu 2024 še bolj približala krožnemu gospodarstvu s ciljem zmanjšanja pritiska na naravne vire in količine odpadkov ter ustvarjanja trajnostne rasti in delovnih mest. Na novo sprejeta zakonodaja bo pomagala povečati produktivnost virov ter dolgoročno konkurenčnost in odpornost gospodarstva EU.
78 %
prebivalstva EU meni, da okolje neposredno vpliva na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.
Po njihovem mnenju je najučinkovitejši način reševanja okoljskih problemov:
spodbujanje krožnega gospodarstva z zmanjšanjem količine odpadkov in ponovno uporabo ali recikliranjem izdelkov
17 %
obnova narave
15 %
spoštovanje okoljske zakonodaje
14 %
zagotavljanje, da izdelki, naprodaj na trgu EU, ne škodujejo okolju
14 %
Vir: Evropska komisija, Posebna raziskava Eurobarometer 550 - odpri v novem zavihku, maj 2024.
Trajnostni izdelki kot pravilo
Proizvodi in način njihove uporabe lahko pomembno vplivajo na okolje, postopoma pa bodo zaradi novih pravil EU trajnostni proizvodi postali pravilo. Veljati so namreč začela nova pravila - odpri v novem zavihku, na podlagi katerih bodo vsakdanji gospodinjski in industrijski izdelki imeli daljšo življenjsko dobo, učinkoviteje bodo porabljali energijo in vire, lažje jih bo popraviti in reciklirati, vsebovali pa bodo tudi več recikliranih materialov. Kupci in kupke bodo lahko sprejemali bolj trajnostne odločitve tudi zaradi digitalnih potnih listov izdelkov - odpri v novem zavihku v obliki oznak, ki se jih da skenirati in vsebujejo lahko dostopne informacije o trajnostnosti. Uničenje neprodanih oblačil in obutve bo z novimi pravili prepovedano.
Marca so začela veljati nova pravila EU - odpri v novem zavihku o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod. To pomeni, da bodo imeli potrošnice in potrošniki pred nakupom izdelka na voljo informacije o njegovi trajnostnosti in popravljivosti ter o svojih pravicah zakonskega jamstva. Podjetja ne bodo več mogla izdelkov opredeliti za „zelene“, če ne bodo mogla dokazati priznane odlične okoljske uspešnosti. Poleg tega bodo prepovedane nepoštene poslovne prakse, na primer povezane z zgodnjo zastarelostjo blaga ali zavajajočimi okoljskimi trditvami. Nova pravila se bodo začela uporabljati septembra 2026.
Spodbujanje popravila blaga prispeva k trajnostni potrošnji. Julija so začela veljati nova pravila - odpri v novem zavihku o ukrepih za povečanje količine blaga, popravljenega tako v okviru zakonskega jamstva kot zunaj njega. Proizvajalci izdelkov, za katere v pravu EU veljajo zahteve glede popravljivosti (npr. hladilniki in pametni telefoni), bodo morali izdelke popraviti v razumnem roku in po razumni ceni. V okviru zakonskega jamstva bodo morali prodajalci ponuditi popravilo, če to ne bo dražje od zamenjave. Poleg zakonskega jamstva bo potrošnicam in potrošnikom na voljo nov sklop pravic in orodij, da bi popravilo zanje postalo enostavna in dostopna možnost. Imeli bodo tudi pravico do dodatnega leta zakonskega jamstva, če se odločijo za popravilo izdelka namesto za zamenjavo. Nova pravila se bodo uporabljala od julija 2026.
Recikliranje ne prihrani le energije in denarja, temveč je lahko tudi dober vir kritičnih surovin. Zanesljiv in neoviran dostop do nekaterih surovin predstavlja vse večjo skrb. Akt o kritičnih surovinah, ki je začel veljati - odpri v novem zavihku maja, določa referenčno vrednost, in sicer naj bi se vsaj 25 % letne porabe takih materialov v EU pridobilo iz recikliranja. Vključuje tudi pravila za izboljšanje trajnostnosti in krožnosti kritičnih surovin na trgu EU.
Vsak prebivalec oziroma prebivalka EU vsak dan v povprečju proizvede približno pol kilograma odpadne embalaže. Z novimi pravili - odpri v novem zavihku, sprejetimi decembra, bo embalaža postala bolj trajnostna z zmanjšanjem nepotrebne embalaže, omejitvijo čezmerne embalaže ter povečanjem števila kavcijskih sistemov za plastenke in pločevinke. Vsaka oseba bi lahko prihranila do 100 evrov na leto, če bi podjetja svoje prihranke prenesla na potrošnike.
Izvoz odpadkov iz EU v države nečlanice se je od leta 2004 povečal za 88 % in leta 2023 dosegel 35 milijonov ton. Maja so začela veljati nova pravila, da bi EU prevzela večjo odgovornost za lastne odpadke. Cilj nove uredbe - odpri v novem zavihku je zagotoviti, da EU svojih odpadkov ne izvaža v države zunaj EU in da prispeva k okoljsko primernemu ravnanju z odpadki.
Na aprilskem festivalu novega evropskega Bauhausa je bil za obiskovalce in obiskovalke organiziran poseben dan trajnostne mode, vključno z modno revijo, na kateri je 16 mednarodnih oblikovalcev in oblikovalk iz osmih držav prikazalo svoje okolju prijazne kreacije krožne in vključujoče mode. Na dogodku je bila poudarjena tako estetska privlačnost trajnostne mode kot tudi njena vloga pri spodbujanju življenjskega sloga v harmoniji z našim okoljem.
Okolje in narava
Vmesni pregled osmega okoljskega akcijskega programa - odpri v novem zavihku, ki bo usmerjal evropsko okoljsko politiko do leta 2030, potrjuje, da so cilji EU v okviru evropskega zelenega dogovora dosegljivi, če bodo vsi načrtovani ukrepi v celoti izvedeni. Poudarja tudi pozitiven gospodarski in socialni učinek doseganja podnebnih in okoljskih ciljev, tudi v smislu dobrega počutja, zdravja, odpornosti, konkurenčnosti in zagotavljanja zanesljive oskrbe z vsemi materiali.
Avgusta so začela veljati prelomna pravila EU o obnovi narave - odpri v novem zavihku, katerih cilj je zaustaviti trend velike izgube biotske raznovrstnosti in prispevati k boju proti podnebnim spremembam. Nadgrajujejo strategijo EU za biotsko raznovrstnost - odpri v novem zavihku in določajo cilje za obnovitev degradiranih ekosistemov, zlasti tistih, ki imajo največ potenciala za zajemanje in shranjevanje ogljika, ter za preprečevanje naravnih nesreč in zmanjševanje njihovega vpliva. Nova pravila uvajajo ukrepe za obnovo vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU do leta 2030. Do leta 2050 bi morali biti ukrepi vzpostavljeni za vse ekosisteme, ki jih je treba sanirati. Države članice naj bi nacionalne načrte za obnovo predložile do sredine leta 2026 in v njih navedle, kako bodo dosegle cilje. Pravila o obnovi narave, ki so prva te vrste na svetu, bodo EU in njenim državam članicam pomagala tudi pri izpolnjevanju njihovih mednarodnih zavez na področju biotske raznovrstnosti v okviru Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost - odpri v novem zavihku.
Projekt - odpri v novem zavihku obnove reke Isar v Nemčiji in njenih poplavnih ravnic z edinstvenim sodelovanjem med bavarskimi organi, odgovornimi za vodo in naravo, je prejel nagrado LIFE za naravo za leto 2024. Skoraj desetletje po začetku projekta reka ponovno prosto teče, ogrožene vrste pa so se vrnile.
Projekt, ki ga financira EU - odpri v novem zavihku, je v pomoč Danski, Nemčiji in Nizozemski pri spremljanju in zaščiti selitvenih vodnih ptic vzdolž vzhodnoatlantske poti.
Omrežje zavarovanih območij Natura 2000 je že 30 let temelj politike EU za ohranjanje narave. Leta 2024 so bile z nagradami Natura 2000 - odpri v novem zavihku izpostavljene številne nove pobude, od ohranjanja in upravljanja črne štorklje na Poljskem do ohranjanja morskega okolja „modrih gozdov“ na Portugalskem.
V letu 2024 se je nadaljevalo tudi zagotavljanje podpore za spodbujanje obstoječih pobud, na primer z objavo novega vodnika - odpri v novem zavihku za oblikovanje boljših politik rabe zemljišč. To bi moralo vsem zadevnim deležnikom pomagati, da se bolje seznanijo z zakonodajo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu ter z dobrimi praksami. Sektor je bistvenega pomena za ohranjanje narave in boj proti podnebnim spremembam z obsežnim odvzemanjem ogljika. Komisija je pred marčevskim mednarodnim dnevom gozdov gostila konferenco - odpri v novem zavihku za okrepitev prizadevanj za posaditev 3 milijard dreves - odpri v novem zavihku do leta 2030 za večjo odpornost na podnebne in okoljske grožnje.
Okoljska kriminaliteta postaja vse večja težava, ki povzroča dejansko škodo za okolje, zdravje državljank in državljanov ter gospodarstvo v EU in zunaj nje. Revidirana zakonodaja - odpri v novem zavihku, ki je začela veljati maja, bo obravnavala najhujše kršitve okoljskih obveznosti EU. Uvedenih je bilo več novih kategorij kaznivih dejanj, kot sta nezakonito recikliranje ladij in odvzem vode. Nova pravila bodo okrepila verigo izvrševanja ter podprla okoljevarstvenice in okoljevarstvenike ter strokovnjake in strokovnjakinje za okolje v boju proti okoljski kriminaliteti. Države članice morajo svojo nacionalno zakonodajo prilagoditi v dveh letih.
Okoljska kriminaliteta:
- je četrta največja dejavnost organiziranega kriminala na svetu,
- raste v višini 5–7 % na leto,
- povzroča letne izgube na svetovni ravni v višini 80–230 milijard evrov.
Vir: Program Združenih narodov za okolje, The Rise of Environmental Crime – A growing threat to natural resources, peace, development and security - odpri v novem zavihku (Porast okoljske kriminalitete – vse večja grožnja naravnim virom, miru, razvoju in varnosti), 2016.
Podpora evropskim kmeticam in kmetom
V zadnjih nekaj letih so bili evropski kmetje izpostavljeni izjemnim izzivom in negotovostim, od pandemije in strmega zvišanja cen energije, ki so še narasle zaradi neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini, do vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov. EU je v letu 2024 še naprej sprejemala ukrepe za podporo kmeticam in kmetom, pa tudi za pomoč pri reševanju izzivov, ki so se pojavili po reformi skupne kmetijske politike - odpri v novem zavihku.
Komisija je marca predlagala spremembe nekaterih določb skupne kmetijske politike, pri čemer je ohranila svojo vlogo pri podpiranju prehoda evropskega kmetijstva na trajnostno kmetovanje. To so spremljali nadaljnji ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena za kmečko prebivalstvo v okviru širše politike za racionalizacijo obveznosti poročanja, ki se je začela izvajati leta 2023. Kmetice in kmetje EU so lahko svoja mnenja o upravnih obremenitvah, povezanih s skupno kmetijsko politiko, vključno z obveznostmi poročanja, izrazili tudi na spletnem posvetovanju, kjer je bilo prejetih 27 000 odgovorov.
Podpora za kmete in kmetice v EU
- Vsaj 50 % manj obiskov nacionalnih uprav na kmetijah, ki bi bili povezani s skupno kmetijsko politiko.
- 98 milijard evrov, dodeljenih za prostovoljne ukrepe, ki koristijo okolju, podnebju in dobrobiti živali.
- Kmetije, manjše od 10 hektarov, niso vključene v kontrole in kazni, povezane z zahtevami glede pogojenosti - odpri v novem zavihku.
Vir: Evropska komisija, EU actions to address farmers’ concerns - odpri v novem zavihku (Ukrepi EU za obravnavo pomislekov kmetic in kmetov), 2024.
Poleg tega je Komisija predlagala ukrepe za izboljšanje plačil kmeticam in kmetom. Julija je bila vzpostavljena opazovalnica EU za agroživilsko verigo - odpri v novem zavihku, da bi preučila proizvodne stroške, marže in trgovinske prakse. Cilj je okrepiti preglednost in zaupanje med deležniki z javnim dostopom do podatkov in izmenjavo informacij. Predstavljene so bile tudi možnosti za nova pravila za odpravo neravnovesij v verigi preskrbe s hrano. Poleg tega je Komisija aprila predstavila poročilo - odpri v novem zavihku o izvajanju direktive o nepoštenih trgovinskih praksah - odpri v novem zavihku v verigi preskrbe s hrano, ki bo prispevalo k potekajoči oceni zakonodaje. Decembra je predlagala nove ukrepe - odpri v novem zavihku za okrepitev položaja kmetic in kmetov v agroživilski prehranski verigi in izboljšanje čezmejnega izvrševanja proti nepoštenim trgovinskim praksam.
V letu 2024 je bilo kmeticam in kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče in ekstremni vremenski dogodki v Bolgariji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Italiji, Avstriji, na Poljskem, v Romuniji in Sloveniji, dodeljenih 233 milijonov evrov podpore. Uvedeni so bili tudi podporni ukrepi za odpravo motenj na trgu v vinskem sektorju na Portugalskem ter negativnih učinkov na trge perutnine in jajc v Italiji zaradi aviarne influence.
Januarja se je začel strateški dialog o prihodnosti kmetijstva EU - odpri v novem zavihku, ki združuje 29 ključnih deležnikov v agroživilskem sektorju, da bi razvili skupno vizijo za prihodnost kmetijskega in prehranskega sistema EU.
Septembra je bilo predstavljeno končno poročilo o dialogu z naslovom Skupna perspektiva za kmetijstvo in prehrano v Evropi - odpri v novem zavihku, ki vsebuje oceno izzivov in priložnosti ter 14 priporočil. Ti predlogi bodo usmerjali delo Komisije pri oblikovanju njene vizije za kmetijstvo in prehrano, ki bo predstavljena v prvih 100 dneh novega političnega mandata (glej poglavje 0).
Maja je začela veljati nova uredba o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode - odpri v novem zavihku. Ta vzpostavlja enoten sklop pravil in postopkov zaščite za vse kmetijske geografske označbe, krepi pa tudi njihovo zaščito, zlasti na spletu in pri internetnih domenskih imenih.
EU se je leta 2024 pogajala o odpravi trgovinskih ovir za irski in francoski izvoz govejega mesa v Južno Korejo, kar je proizvajalcem iz teh držav članic omogočilo dostop do enega največjih uvoznih trgov za goveje meso na svetu.
Trajnostno ribištvo in akvakultura
Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti ter onesnaževanje oceanov in sladkih voda ogrožajo trajnostnost ribolovnih virov in virov akvakulture. Komisija je s svežnjem o ribištvu in oceanih - odpri v novem zavihku iz leta 2023 predlagala sklop ukrepov za reševanje teh izzivov z izvajanjem skupne ribiške politike - odpri v novem zavihku. Začelo se je posvetovanje - odpri v novem zavihku za oceno uredbe o skupni ribiški politiki, poročilo pa naj bi bilo pripravljeno do konca leta 2025.
Pravila o nadzoru so bistvena za izvajanje skupne ribiške politike, zlasti za spremljanje uporabe ribolovnih kvot in zagotavljanje, da se nenamerni ulov ne zavrže nezakonito na morju. Januarja so začela veljati nova pravila - odpri v novem zavihku za posodobitev načina nadzora ribolovnih dejavnosti za plovila EU in plovila, ki niso iz EU in lovijo v vodah EU. Nova pravila bodo pripomogla k preprečevanju prelova, ustvarila učinkovitejši in bolj usklajen sistem za nadzor ribištva ter zagotovila enake konkurenčne pogoje za različne morske bazene in flote. Zmanjšala bodo tudi upravno breme z digitalizacijo in spodbujala uporabo tehnologij.
Decembra so ministri in ministrice EU za ribištvo dosegli dogovor - odpri v novem zavihku o ribolovnih možnostih za leto 2025. Dogovor vključuje 12 trajnostnih ukrepov - odpri v novem zavihku, s katerimi se bo, če se bodo uporabljali, pridobilo veliko dodatnih ribolovnih dni.
Komisija se je odzvala tudi na pozive k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z vzpostavitvijo in upravljanjem lokacij za akvakulturo v EU. To je dosegla s podporo državam članicam pri izvajanju strateških smernic za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo.
Na poti k trajnostnim oceanom
EU je ponovno potrdila svojo zavezanost mednarodnemu upravljanju oceanov, in sicer je na konferenci Naš ocean - odpri v novem zavihku v Grčiji napovedala 40 zavez za ukrepanje za leto 2024 - odpri v novem zavihku, podprtih s sredstvi EU v višini 3,5 milijarde evrov. Področja, na katera se osredotočajo zaveze, vključujejo trajnostno ribištvo, morska zavarovana območja, spremembe oceanov in podnebne spremembe, trajnostna modra gospodarstva in onesnaževanje morja.
Nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov je ena najresnejših groženj trajnostnemu izkoriščanju živih vodnih virov, ki ogroža svetovna prizadevanja za spodbujanje boljšega upravljanja oceanov in skupno ribiško politiko EU. EU je maja Senegalu izdala „rumeni karton - odpri v novem zavihku“, s katerim ga je uradno opozorila, da mora okrepiti ukrepe v boju proti takšnemu ribolovu. Vrednost nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova na svetovni ravni po ocenah znaša 10 do 20 milijard evrov letno. Vsako leto je nezakonito ulovljenih od 11 do 26 milijonov ton rib, kar je vsaj 15 % svetovnega ulova.
Pomembne odločitve - odpri v novem zavihku, tudi o upravljanju plavajočih naprav, ki se uporabljajo za ulov tuna in drugih rib, bodo prispevale k bolj trajnostnemu ribolovu v Indijskem oceanu. Na podlagi predloga EU je bila na 28. letnem zasedanju Komisije za tune v Indijskem oceanu maja sprejeta resolucija o postopnem uvajanju popolne biorazgradljivosti plavajočih naprav za zbiranje rib do leta 2030. Izboljšan je bil tudi regulativni okvir za take pripomočke, da bi se povečali sledljivost in skladnost.
EU je pripravljena ratificirati pogodbo o odprtem morju - odpri v novem zavihku oziroma sporazum o biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije. To bo storila skupaj z več državami članicami pred tretjo konferenco ZN o oceanih junija 2025. Cilj pogodbe je zaščititi oceane, spodbujati pravičnost in poštenost, obravnavati degradacijo okolja, se boriti proti podnebnim spremembam in preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti na odprtem morju. Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 60 pogodbenic. EU se dejavno pripravlja na njeno izvajanje in podpira druge države pri njihovih prizadevanjih za ratifikacijo in izvajanje pogodbe.
Promet predstavlja skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v EU. V okviru evropskega zelenega dogovora si EU prizadeva do leta 2050 zmanjšati emisije iz prometa za 90 %. Strategija za trajnostno in pametno mobilnost - odpri v novem zavihku določa časovni načrt za doseganje teh ambicioznih zmanjšanj emisij. V zadnjih petih letih je bil dosežen znaten napredek pri oblikovanju bolj trajnostnega prometnega sektorja EU.
Več kot 90 % od 82 pobud v okviru strategije za trajnostno in pametno mobilnost se še izvaja ali je bilo že zaključenih.
V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 je bilo 630 projektom prometne infrastrukture po vsej EU dodeljenih več kot 21,2 milijarde evrov.
Države članice so v svojih nacionalnih načrtih za okrevanje prometu namenile skoraj 100 milijard evrov.
4 milijarde evrov je bilo vloženih v raziskave in inovacije na področju prometa.
Uredba ReFuelEU za letalstvo - odpri v novem zavihku spodbuja uporabo trajnostnih letalskih goriv ter bo prispevala k znatnemu zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, in sicer za več kot 60 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Veljati je začela januarja 2024.
Z uredbo vzpostavljena prostovoljna shema okoljskega označevanja - odpri v novem zavihku za izračun emisij iz letov bo potnikom omogočila sprejemanje informiranih odločitev pri primerjavi različnih možnosti letov.
Uredba FuelEU za pomorstvo - odpri v novem zavihku bo prispevala k zmanjšanju emisij iz ladijskega prometa s spodbujanjem uporabe obnovljivih, nizkoogljičnih goriv in tehnologij čiste energije za ladje. Uporablja se od januarja 2025.
Uredba o infrastrukturi za alternativna goriva - odpri v novem zavihku bo povečala število električnih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik. Uporabljati se je začela aprila.
Med letom je bilo izbranih 42 novih projektov, ki so prejeli več kot 424 milijonov evrov sredstev EU - odpri v novem zavihku za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva (vgradnja električnih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik; elektrifikacija operacij na letališčih).
ZMANJŠANJE
EMISIJ
IZ PROMETA
Revidirani cilji zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za težka gospodarska vozila (tovornjake in avtobuse), ki so začeli veljati julija, bodo do leta 2030 zmanjšali emisije za 45 %, do leta 2035 za 65 %, do leta 2040 pa za 90 %.
Nova pravila - odpri v novem zavihku, ki določajo mejne vrednosti emisij za cestna vozila in zahteve za trajnost baterij, bodo vsebovala določbe o delcih zaradi uporabe zavor in o pnevmatikah za vsa vozila, s čimer se bodo zmanjšale emisije in mikroplastika.
Prevoz po celinskih plovnih poteh je energijsko učinkovit in poteka skoraj brez zastojev. Nov predlog - odpri v novem zavihku za izboljšanje upravljanja prometa po rekah in kanalih EU bo povečal učinkovitost in zanesljivost plovbe po celinskih plovnih poteh ter prispeval k cilju EU, da se več tovora preusmeri na evropske reke in kanale.
EU se je zmanjšanju emisij iz prometa močno približala tudi s sprejetjem evropske deklaracije o kolesarjenju - odpri v novem zavihku, ki kolesarjenje uradno priznava za trajnostno, dostopno in cenovno dostopno obliko prevoza.
Članice zavezništva za brezemisijsko letalstvo - odpri v novem zavihku so predstavile ambiciozen cilj, da se do leta 2050 med 36 % in 68 % letov znotraj EU opravi z zrakoplovi na vodikov in električni pogon. S tem bi se lahko emisije ogljikovega dioksida na teh poteh zmanjšale za 12 % do 31 %. EU je začela zavezništvo kot prostovoljno pobudo, da bi zasebnim in javnim partnerjem omogočila sodelovanje pri uresničevanju novih oblik trajnostnega prevoza za potnike v Evropi.
Trajnostno in odporno prometno omrežje
Za izboljšanje prometnih povezav po vsej Evropi EU rekordnih 7 milijard evrov - odpri v novem zavihku namenja za trajnostno, varno in pametno prometno infrastrukturo. Več kot 80 % sredstev bo namenjenih projektom, ki uresničujejo podnebne cilje EU ter izboljšujejo in posodabljajo omrežje EU za železnice, celinske plovne poti in pomorske poti. Sredstva bodo namenjena velikim projektom za izboljšanje čezmejnih železniških povezav. To vključuje projekt Rail Baltica, ki bo povezal baltske države Estonijo, Latvijo in Litvo - odpri v novem zavihku, ter projekt za predor Fehmarnbelt - odpri v novem zavihku med Nemčijo in Dansko.
Zaradi novih pravil - odpri v novem zavihku, ki določajo ambiciozne cilje za evropsko prometno infrastrukturo, se bodo železniške hitrosti povečale. Do leta 2040 morajo železniške proge glavnih potniških železniških povezav EU podpirati vlake, ki potujejo s hitrostjo najmanj 160 kilometrov na uro.
Varnejše ceste
Varnost v cestnem prometu v EU se je v zadnjih desetletjih znatno izboljšala, saj se je število smrtnih žrtev na cestah EU zmanjšalo s približno 50 000 na sedanjih približno 20 400. Vendar so potrebni nadaljnji ukrepi - odpri v novem zavihku na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni, da bi do leta 2050 dosegli cilj EU, ki je odprava smrtnih žrtev.
Za vsa motorna vozila, ki se prodajajo v EU, so začela veljati nova pravila - odpri v novem zavihku za izboljšanje njihove splošne varnosti. V skladu s pravili morajo vsa nova vozila vsebovati vrsto novih tehnologij in naprednih sistemov za pomoč voznikom. Odkar so se ukrepi leta 2022 začeli uporabljati za nove modele vozil, so bili ključni za izboljšanje zaščite potnikov, pešcev in kolesarjev po vsej EU. Do leta 2038 naj bi ta pravila rešila več kot 25 000 življenj in preprečila vsaj 140 000 hudih poškodb.
Kooperativna, povezana in avtomatizirana mobilnost - odpri v novem zavihku je bistvena za okolju prijaznejši, varnejši in konkurenčnejši evropski promet. EU v sodelovanju z zasebnimi partnerji preko Obzorja Evropa zagotavlja naložbe v višini 500 milijonov evrov za napredne raziskave v to tehnologijo.
EU je v letu 2024 še naprej sodelovala s ključnimi mednarodnimi partnerji pri spopadanju s trojno krizo podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Potekala so tri pomembna večstranska pogajanja – konferenca ZN o podnebnih spremembah v Azerbajdžanu, konferenca ZN o biotski raznovrstnosti v Kolumbiji in konferenca ZN o dezertifikaciji v Saudovi Arabiji.
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah
Med 11. in 24. novembrom je v Bakuju v Azerbajdžanu potekala 29. konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP29). Na vrhu so se strani zbrale, da bi pospešile ukrepe za uresničitev cilja Pariškega sporazuma glede omejitve dviga globalne povprečne temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Konferenca se je osredotočila na zagotavljanje znatnih finančnih naložb, potrebnih za zmanjšanje emisij in zaščito ranljivega prebivalstva. EU je imela ključno vlogo - odpri v novem zavihku pri doseganju sporazuma o novem cilju podnebnega financiranja za podporo podnebnim ukrepom držav v razvoju.
Pogodbenice so si zastavile ambiciozen nov skupen količinsko opredeljen cilj povečanja vseh virov podnebnega financiranja na 1,3 bilijona ameriških dolarjev letno do leta 2035. V okviru tega širšega cilja so se razvite države zavezale, da bodo prevzele vodilno vlogo pri mobilizaciji vsaj 300 milijard ameriških dolarjev na leto do leta 2035. S tem ciljem se je zdaj na svetovni ravni uspešno razširila tudi baza prispevajočih držav, ki se jih je spodbudilo k sodelovanju, kar odraža njihove naraščajoče emisije in večji gospodarski pomen. Poudarjena je bila tudi preobrazbena vloga multilateralnih bank pri krepitvi podnebnih ukrepov.
Poleg tega je imela EU pomembno vlogo pri dokončnem oblikovanju pravilnika Pariškega sporazuma za trge ogljika. Sporazum, ki je nastajal devet let, bo zagotovil operacionalizacijo mednarodnih trgov ogljika - odpri v novem zavihku ter trden okvir za preglednost, odgovornost in večjo okoljsko celovitost. Drug pomemben dosežek je bila uspešna razširitev okrepljenega delovnega programa iz Lime o enakosti spolov, ki poudarja, kako pomembni so za podpisnice podnebni ukrepi, ki upoštevajo vidik spola.
EU je na konferenci COP29 pred iztekom roka ob koncu leta objavila prvo dveletno poročilo o preglednosti. To je pomemben mejnik pri izvajanju Pariškega sporazuma, ki zaznamuje začetek novega obdobja odgovornosti in sodelovanja v svetovnem boju proti podnebnim spremembam.
Konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti
Oktobra je 16. konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti v Caliju v Kolumbiji pokazala spodbuden zagon za izvajanje svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost - odpri v novem zavihku za zaustavitev in obrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti do leta 2030. Na konferenci, imenovani „konferenca pogodbenic za ljudi“, je bilo sprejetih več pomembnih odločitev - odpri v novem zavihku, vključno s sporazumom o razširitvi vloge domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prelomnim dogovorom o tem, kako deliti koristi digitalnih genetskih informacij. EU je predstavila sveženj novih pobud v višini skoraj 160 milijonov evrov za podporo partnerskim državam in zaščito biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, s čimer je pokazala jasno zavezanost uresničevanju globalnih finančnih ciljev za zaščito narave.
Konferenca Združenih narodov o dezertifikaciji
EU je na 16. konferenci pogodbenic Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji tesno sodelovala z mednarodnimi partnerji, da bi izpolnila svetovne zaveze za boj proti dezertifikaciji, degradaciji tal in suši. Na konferenci je bil predstavljen prvi svetovni atlas suše - odpri v novem zavihku, ki sta ga razvila Skupno raziskovalno središče Komisije in konferenca. Cilj atlasa je ponazoriti vse razsežnosti suše in vse večje tveganje, ki jo ta pomeni na svetovni ravni. Poleg opredelitve izzivov ponuja tudi odzive, ki oblikovalcem politik omogočajo, da sprejmejo ukrepe za krepitev odpornosti proti suši.
Večja suša in primeri prizadetih sistemov (2022–2024)
Leta 2022 so bili na zahodu Združenih držav prizadeti ekosistemi, kmetijstvo, vodna energija in oskrba z vodo. V Srednji Aziji sta bila motena kmetijstvo in oskrba z vodo, v Vzhodni Aziji pa so bili prizadeti kmetijstvo, plovba po celinskih plovnih poteh ter industrija in proizvodnja. Istega leta je bilo kmetijstvo moteno tudi v Jugovzhodni Aziji. Med letoma 2022 in 2023 so bili v Evropi prizadeti plovba po celinskih plovnih poteh, vodna energija, kmetijstvo, oskrba z vodo, ekosistemi in zdravje. V Zahodni Afriki so se pojavili izzivi na področju kmetijstva in prehranske varnosti, v Vzhodni Afriki pa so se glavne težave pojavljale na področju kmetijstva, prehranske varnosti in razseljevanja ljudi. V ekstratropskih Andih in porečju La Plata je prišlo do pomanjkanja vode in motenj plovbe po celinskih plovnih poteh, prizadeto pa je bilo tudi kmetijstvo. Med letoma 2023 in 2024 sta bila v Srednji Ameriki in severni Južni Ameriki prizadeta kmetijstvo in oskrba z vodo. Na brazilskem porečju Amazonke so se pojavili negativni učinki na ekosisteme, plovbo po celinskih plovnih poteh in vodno energijo. Sredozemska regija se je do leta 2024 soočala s pomanjkanjem vode in kmetijskimi izzivi. V Južni Afriki in porečju reke Zambezi pa so bili prizadeti kmetijstvo, prehranska varnost, vodna energija in ekosistemi. V Afganistanu je prišlo do motenj v kmetijstvu in oskrbi z vodo.