Konflikti, humanitarne krize in naravne nesreče so v letu 2024 še naprej ogrožali svet. Evropska unija je prevzela dejavno vlogo ter ponovno potrdila svojo zavezanost miru, varnosti in človekovemu dostojanstvu. V tretjem letu agresije Rusije proti Ukrajini je EU še naprej krepila svojo obrambo in varnost. Sodelovala je tudi z državami kandidatkami, vključno z Ukrajino, pri njihovih potrebnih reformah in s potencialnimi državami kandidatkami, ki se pripravljajo na prihodnji pristop. EU zagotavlja humanitarno pomoč in ostaja zavezana iskanju rešitev za različne krize na Bližnjem vzhodu, tudi v Gazi in Siriji. Med letom je okrepila svoja mednarodna partnerstva, pomagala ljudem v stiski in se odzvala na nesreče po vsem svetu. S prilagajanjem svojih prizadevanj za pomoč v novih tveganjih in vzpostavljanjem močnejših partnerstev je utrdila svojo vodilno vlogo v svetovni pomoči. Ta enoten pristop je pokazal odpornost EU ter njeno vizijo odprte in uspešne celine, tudi ob soočanju s svetovnimi izzivi.

Širitev

Sedanje geopolitične napetosti, zlasti vojna agresija Rusije proti Ukrajini, so poudarile pomen širitvene politike. Širitev je naložba v trajen mir, varnost in stabilnost naše celine. Vsaka nova država članica krepi gospodarstvo EU ter ustvarja rast in delovna mesta.

Leto 2024 je zaznamovalo 20. obletnico širitve EU leta 2004, ki je bila največja v njeni zgodovini. Pred dvajsetimi leti je EU pozdravila deset novih držav članic in postala eden največjih enotnih trgov na svetu. Odtlej je več milijonov ljudi izkoristilo nove priložnosti, delovna mesta in programe po vsej EU.

VIDEOPOSNETEK: Zakaj je praznovanje širitve EU leta 2004 tako pomembno?

• Več kot 2,7 milijona mladih iz desetih držav članic, ki so se pridružile leta 2004, je od leta 2004 sodelovalo v programu Erasmus+.
• 26 milijonov novih delovnih mest je bilo od leta 2004 ustvarjenih po vsej EU.
• 79 % državljank in državljanov teh držav članic meni, da je njihova država imela koristi od članstva v EU.

Vrata članstva ostajajo odprta za evropske države, ki sprejemajo vrednote EU in izpolnjujejo ključna merila. Države kandidatke morajo med drugim izkazovati močne demokratične prakse, spoštovati pravno državo, ohranjati stabilno gospodarstvo in izboljšati svoje upravljanje (glej tudi poglavje 9).

EU redno ocenjuje napredek vseh držav širitve. EU je oktobra objavila letni širitveni sveženj - odpri v novem zavihku, v katerem je pregledan napredek držav kandidatk (Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Gruzije, Moldavije, Severne Makedonije, Srbije, Turčije in Ukrajine) ter potencialne države kandidatke Kosova (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova). Letna poročila se osredotočajo na ključne reforme, kot so pravna država, javna uprava, demokratične institucije in izpolnjevanje gospodarskih meril za pridružitev EU.

Ko se pristopna pogajanja začnejo, potekajo na medvladnih konferencah med ministri in veleposlaniki držav članic ter države kandidatke, ki se pogaja o pristopu. S prvo tako konferenco z Moldavijo - odpri v novem zavihku in Ukrajino - odpri v novem zavihku junija 2024 so se uradno začela njuna pristopna pogajanja. Pregled usklajenosti zakonodaje - odpri v novem zavihku se je začel julija in se bo nadaljeval v letu 2025, v tem času pa morata Moldavija in Ukrajina pokazati, kako nameravata sprejeti in izvajati pravila in politike EU, ter predstaviti načrte za nadaljnje usklajevanje.

Napredek Zahodnega Balkana na poti k članstvu v EU v letu 2024

Albanija in Severna Makedonija - odpri v novem zavihku sta zaključili pregled usklajenosti zakonodaje, kar je prvi korak k pridružitvi EU.

• Predstavljeno je bilo poročilo o pregledu usklajenosti zakonodaje za prvega od šestih sklopov pravil, v okviru katerih morata državi izpolnjevati posebne zahteve (merila), kot so reforme pravosodnega sistema, javne uprave, upravljanja itd.
• Prvi sklop z Albanijo je bil odprt na medvladni konferenci oktobra.
• Odprtje prvega sklopa s Severno Makedonijo bo sledilo po njeni izpolnitvi zahtevanih pogojev.

Bosna in Hercegovina - odpri v novem zavihku je pristopna pogajanja z EU začela marca. Forum na visoki ravni je nato razpravljal o reformah, potrebnih za začetek nadaljnjih korakov.

Črna gora - odpri v novem zavihku je napredovala v svojem pristopnem procesu k EU, junija je izpolnila ključne zahteve glede pravne države in temeljnih pravic, kot je potrjeno v poročilu o tej državi. EU je začela začasno zapirati pogajalska poglavja, v kolikor so izpolnjeni ustrezni pogoji, začenši s tremi poglavji decembra.

Kosovo - odpri v novem zavihku je januarja vzpostavilo režim potovanj brez vizumov v EU, kar pomeni, da lahko njegove državljanke in državljani v EU vstopajo z namenom kratkoročnega bivanja, ne da bi za to potrebovali vizum.

Srbija - odpri v novem zavihku je dosegla napredek pri reformah pravosodja in boju proti korupciji, vendar mora še vedno v celoti izvajati zakone o medijih, se bolje uskladiti z zunanjo politiko EU, podpirati civilno družbo in medije ter izpolniti svojo zavezo k normalizaciji odnosov s Kosovom.

Prizadevanja Gruzije za pridružitev EU so leta 2024 s sprejetjem spornega zakona proti organizacijam, ki se financirajo iz tujine, doživela neuspeh. Sprejetje tega zakona je vzbudilo zaskrbljenost, da se namerno ovira neodvisne glasove in omejuje demokratične svoboščine. Zaradi tega in drugih negativnih dogodkov v okviru napredovanja Gruzije na poti v EU, se je pristopni proces dejansko ustavil.

Pristopni pogovori s Turčijo so od leta 2018 ustavljeni zaradi stalnih pomislekov glede demokracije, pravne države, neodvisnosti sodstva in spoštovanja temeljnih pravic.

Obeti za večjo EU bodo vplivali na način delovanja EU. Zato je bilo marca sprejeto sporočilo o reformah in pregledih politik pred širitvijo - odpri v novem zavihku, ki preučuje posledice večje EU na področjih vrednot, politik, proračuna in upravljanja. Cilj tega proaktivnega pristopa je zagotoviti pripravljenost EU na prihodnjo širitev.

Podpora reformam, rasti in vključevanju držav, ki se pripravljajo na pristop

Zmanjšanje gospodarske vrzeli med EU in njenimi prihodnjimi državami članicami slednjim pomaga, da se pripravijo na lažji prehod. EU dejavno podpira razvoj prihodnjih držav članic z novimi instrumenti financiranja, kot so instrument za Ukrajino (glej poglavje 1), načrt za rast za Moldavijo - odpri v novem zavihku in načrt za rast za Zahodni Balkan - odpri v novem zavihku, ter zagotavlja strokovno znanje sedanjih držav članic za pospešitev reform.

EU je od leta 2021 Moldaviji zagotovila 2,2 milijarde evrov finančne pomoči, s čimer je podprla energetsko neodvisnost, reforme pravosodja in tesnejše vezi z EU. Novi načrt za rast, ki je bil predlagan oktobra, bo podprl Moldavijo na poti do članstva v EU, saj bo med letoma 2025 in 2027 zagotovil do 1,8 milijarde evrov za rast njenega gospodarstva in spodbujanje reform za pristop k EU.

Zaradi demokratičnega nazadovanja Gruzije je EU znižala raven političnih stikov ter začasno preklicala 30 milijonov evrov iz evropskega mirovnega instrumenta in 121 milijonov evrov neposredne pomoči njihovi vladi. To ni vplivalo na podporo EU civilni družbi in neodvisnim medijem, saj so bistvenega pomena za ohranjanje demokracije. EU je 20. decembra 2024 predlagala - odpri v novem zavihku tudi, da gruzijski diplomati in uradniki ter družinski člani, ki imajo diplomatski ali uradni potni list, pridobijo vizum za potovanje v EU z namenom kratkoročnega bivanja.

Kljub napredku pri pristopu je bruto domači proizvod na osebo v državah Zahodnega Balkana med četrtino in pol povprečja EU. EU je za premostitev te vrzeli sprejela načrt za rast za Zahodni Balkan, katerega cilj je okrepiti gospodarske vezi z EU in znotraj regije ter v desetih letih potencialno podvojiti velikost gospodarstev Zahodnega Balkana. Načrt za rast se je začel izvajati, maja pa se je uveljavil instrument za reforme in rast v višini 6 milijard evrov. Pet od šestih partneric z Zahodnega Balkana je od takrat predstavilo ambiciozne programe reform, v katerih so podrobno opisane ključne izboljšave, ki jih je treba doseči na področjih, kot so pravna država, upravljanje, človeški kapital, energetski in digitalni prehod ter zasebni sektor, skupaj z okvirnim seznamom naložbenih projektov. Ti programi reform so bili odobreni oktobra.

Voditelji z Zahodnega Balkana so med letom organizirali več ministrskih srečanj v zvezi z načrtom za rast, na katerih so razpravljali o prizadevanjih za vključevanje (v Severni Makedoniji januarja, v Albaniji februarja in v Črni gori maja). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je jeseni obiskala šest partneric z Zahodnega Balkana, medtem ko se je vrh EU-Zahodni Balkan v Zagrebu - odpri v novem zavihku sestal 18. decembra.

Na vrhu v okviru berlinskega procesa - odpri v novem zavihku leta 2024 je bil sprejet nov akcijski načrt za skupni regionalni trg za okrepitev regionalnega gospodarskega povezovanja, ki je tudi osrednji cilj načrta za rast.

- odpri v novem zavihku

VIDEOPOSNETEK: S podporo EU se v okviru tisočerih projektov slavi živahna in edinstvena kulturna dediščina Zahodnega Balkana ter spodbujata ustvarjalnost in sodelovanje.

Po napetostih zaradi nezakonitih dejavnosti vrtanja v vzhodnem Sredozemlju EU postopoma vzpostavlja vezi s Turčijo z obiski na visoki ravni ter dialogi o zdravju, raziskavah, inovacijah in trgovini. Poleg tega je EU v letu 2024 obljubila znatna finančna sredstva za podporo državi na različnih področjih.

Vzhodne partnerice

EU pomaga krepiti tudi gospodarstva v vzhodnem sosedstvu in jih tesneje povezati z Evropsko unijo.

Aprila je bil na srečanju na visoki ravni med EU, ZDA in Armenijo napovedan - odpri v novem zavihku načrt za odpornost in rast za Armenijo v vrednosti 270 milijonov evrov. Cilj te pobude je okrepiti armensko gospodarstvo in podpreti razseljene osebe. S pogajanji o programu partnerstva med EU in Armenijo pa je namen sodelovanje okrepiti tudi s pomočjo drznega načrta partnerstva.

Azerbajdžan ostaja dragocen energetski partner, saj omogoča diverzifikacijo virov plina EU in odmik od Rusije. Stalna podpora EU za azerbajdžanski sektor energije iz obnovljivih virov v okviru 29. konference ZN o podnebnih spremembah (COP29) v Bakuju spodbuja tesnejše sodelovanje na področju zelenega prehoda.

EU ostaja zavezana podpori mirovnih pogajanj med Armenijo in Azerbajdžanom ter prek gospodarskega in naložbenega načrta financira mirovna prizadevanja, vključno s podporo za mirovne dividende. Namen tega je ustvariti oprijemljive gospodarske in družbene koristi, ki spodbujajo trajen mir v regiji.

Tesne gospodarske vezi med Belorusijo in Rusijo so Rusiji omogočile, da se je izognila nekaterim sankcijam, ki so ji bile naložene. V odziv na vpletenost Lukašenkovega režima v vojno proti Ukrajini so bile junija 2024 uvedene dodatne sankcije proti Belorusiji. Ti novi ukrepi proti Belorusiji odražajo številne že uvedene ukrepe proti Rusiji, zaradi česar so sankcije EU proti Rusiji še učinkovitejše (glej poglavje 1).

Naložbe EU v vzhodno partnerstvo od leta 2021

EU je od leta 2021 vzhodnemu partnerstvu dodelila 2,539 milijarde evrov, mobilizirane pa naj bi bile skupne naložbe v višini 13,919 milijarde evrov. To pomeni znaten napredek pri doseganju cilja mobilizacije naložb v višini sedemnajst milijard evrov do konca leta 2027. Za dosego tega cilja še vedno manjka 3,081 milijarde evrov.

Južno sosedstvo

Celovitim partnerstvom z južnimi sosedami je bil namenjen večji poudarek z namenom izboljšanja njihovega življenjskega standarda in njihove makroekonomske stabilnosti. Ta prilagojena partnerstva prispevajo k večji varnosti regije z obravnavanjem temeljnih vzrokov migracij in odprtim reševanjem zapletenih vprašanj, kot je varnost.

Marca sta EU in Egipt vzpostavila celovito partnerstvo, ki zajema politične odnose, migracije, gospodarsko stabilnost, trajnostne naložbe in trgovino. Junija sta organizirala naložbeno konferenco med EU in Egiptom - odpri v novem zavihku, ki je pritegnila nove naložbe v vrednosti 49 milijard evrov.

Podpis pomembnega celovitega partnerstva s Tunizijo leta 2023 je junija privedel do pomembne naložbene konference med EU in Tunizijo - odpri v novem zavihku, na kateri je bil dosežen dogovor o memorandumu o soglasju (uradni okvir za sodelovanje), ki se osredotoča na energijo, vključno z energijo iz obnovljivih virov.

Nedavni dogodki na Bližnjem vzhodu so povečali negotovost glede njegove politične, socialne in gospodarske stabilnosti. EU in Palestinska uprava sta se dogovorili o svežnju kratkoročne nujne finančne pomoči v višini 400 milijonov evrov za zadovoljevanje njenih najnujnejših finančnih potreb in v podporo reformam. Ta kratkoročna finančna podpora bo utrla pot večletnemu programu, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno finančno stabilnost Palestinske uprave in izvajanje njenega programa reform.

Predsednica Ursula von der Leyen je Libanonu - odpri v novem zavihku med svojim obiskom maja obljubila milijardo evrov. Prvi del, tj. 500 milijonov evrov, ki je bil sprejet avgusta, bo Libanonu v podporo v letih 2024 in 2025. To financiranje bo osredotočeno na osnovne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialna zaščita, skupaj z vodo, sanitarnimi storitvami in higieno, za ranljive skupine, vključno s sirskimi begunci in ranljivimi libanonskimi begunci. Podpiralo bo tudi ključne reforme, varnostni sektor, upravljanje meja (vključno z bojem proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju), gospodarsko odpornost in zeleni prehod. Poleg tega se EU še naprej zavzema za podporo sirskim beguncem s stalno humanitarno in razvojno pomočjo (glej oddelek „Humanitarna pomoč in civilna zaščita“ v nadaljevanju).

Naložbe EU v južno sosedstvo od leta 2021

Evropska unija je od leta 2021 južnemu sosedstvu dodelila 5,698 milijarde evrov, mobilizirane pa naj bi bile skupne naložbe v višini 26,686 milijarde evrov. To pomeni znaten napredek pri doseganju cilja mobilizacije naložb v višini trideset milijard evrov do konca leta 2027. Za dosego tega cilja še vedno manjka 3,314 milijarde evrov.

Zahodnoevropski partnerji

V letu 2024 so odnosi med EU in Združenim kraljestvom ohranili prednostno osredotočenost, s celovitim, zanesljivim in pravočasnim izvajanjem sporazuma o izstopu, vključno z Windsorskim okvirom, ter sporazuma o trgovini in sodelovanju. Ta prizadevanja ščitijo pravice milijonov državljank in državljanov EU ter državljank in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v tujini, podpirajo gospodarsko stabilnost in lajšajo trgovino. Nadaljevala so se tudi pogajanja za dokončno oblikovanje sporazuma med EU in Združenim kraljestvom v zvezi z Gibraltarjem.

EU je začela in zaključila pogajanja s Švico o širokem svežnju sporazumov, katerih cilj je poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov. Dosegla je tudi napredek pri podpisu pridružitvenega sporazuma z Andoro in San Marinom.

Za informacije o trgovinskih in tehnoloških sporazumih glej poglavje 2.

Strategija Global Gateway

EU je v letu 2024 s strategijo Global Gateway, svojo globalno naložbeno strategijo, še naprej vzpostavljala partnerstva po vsem svetu. EU, njene države članice, razvojne banke in evropske finančne institucije si skupaj prizadevajo, da bi do leta 2027 zagotovile naložbe v višini do 300 milijard evrov za zmanjšanje svetovne naložbene vrzeli ter v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu na svetovni ravni.

Strategija Global Gateway podpira projekte za izboljšanje digitalne povezljivosti, povečanje dostopa do trajnostne energije, razvoj prometnih poti ter krepitev zdravja, izobraževanja in raziskav. Cilj je trajna blaginja za partnerske države in EU.

• Do 300 milijard evrov naložb v obdobju 2021–2027.
• Doslej več kot 200 vodilnih projektov po vsem svetu.
• 3,2 milijarde evrov za projekte na področju energije iz obnovljivih virov v Afriki.

• EU in njene države članice skupaj ostajajo vodilne pri zagotavljanju uradne razvojne pomoči na svetovni ravni. Leta 2023 (tj. zadnje leto, za katero so na voljo podatki) so zagotovile pomoč v višini 95,9 milijarde evrov, kar je skupaj 42 % pomoči. EU tudi največ prispeva k pobudi Svetovne trgovinske organizacije za pomoč trgovini.

Podsaharska Afrika

EU je leta 2024 dosegla pomemben napredek pri partnerstvih z Afriko, pri čemer se je osredotočila na trajnostni razvoj, zdravje in gospodarsko rast. Dosegla je napredek pri uvajanju naložbenega svežnja strategije Global Gateway Afrika-Evropa v vrednosti 150 milijard evrov, ki je usmerjen na področja, kot so čista energija, digitalna infrastruktura, promet, zdravje in izobraževanje.

Na dogodku na visoki ravni o izobraževanju v okviru strategije Global Gateway - odpri v novem zavihku so bili podpisani sporazumi o programih v skupni vrednosti 245 milijonov evrov, ki zajemajo:

• raziskave in učno mobilnost v Nigeriji,
• podporo izobraževanju deklet v Zambiji,
• novo pobudo Ekipe Evropa za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Afriki,
• ustanovitev afriško-evropske mladinske akademije,
• 15 novih projektov za akademsko mobilnost znotraj Afrike.

Te pobude odražajo stalno zavezanost EU vključujočemu in kakovostnemu izobraževanju v okviru strategije Global Gateway.

Na tretjem poslovnem forumu Uganda-EU 6. in 7. marca se je začelo izvajati osem novih projektov v vrednosti več kot 200 milijonov evrov. Ti projekti so namenjeni podpori malim podjetjem, mladim podjetnicam, kmetijskim podjetjem in digitalni infrastrukturi. Na forumu se je zbralo dvanajst držav članic, osem finančnih institucij, vključno z Evropsko investicijsko banko, in 193 evropskih podjetij.

EU je med letom pomagala okrepiti afriško kmetijstvo z zaščito lokalnih živilskih proizvodov z geografskimi označbami, tj. oznakami kakovosti, ki dokazujejo poreklo proizvoda in omogočajo dostop do evropskega trga. Partnerstvo za prehransko in hranilno varnost ter trajnostno kmetijstvo - odpri v novem zavihku si je prizadevalo za ustanovitev raziskovalnega konzorcija za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in enakost spolov v kmetijstvu s poudarkom na praktičnih kmetijskih rešitvah in izmenjavi znanja.

Komisija in Južna Afrika sta skupaj z mednarodno zagovorniško organizacijo Global Citizen začeli enoletno donatorsko kampanjo za krepitev obnovljivih virov energije v Afriki - odpri v novem zavihku. Mobilizirala bo javne in zasebne naložbe za pospešitev projektov na področju energije iz obnovljivih virov po vsej celini, da bi Afričanom omogočili dostop do cenovno dostopne energije in prispevali k zmanjšanju svetovnih emisij v skladu z zavezami, napovedanimi na konferenci ZN o podnebnih spremembah leta 2023 (COP28).

Azija in Pacifik

EU si v okviru pobude Global Gateway prizadeva tudi za preoblikovanje transkaspijskega prometnega koridorja v hitro in sodobno pot med Evropo in Azijo. Okrepila je tudi odnose z državami v regiji s podpisom novega partnerskega sporazuma s Kirgizistanom - odpri v novem zavihku ter memoranduma o soglasju in akcijskega načrta na področju kritičnih surovin z Uzbekistanom - odpri v novem zavihku.

EU je poglobila tudi partnerstvo z jugovzhodno Azijo, vključno s tesnejšim sodelovanjem z Združenjem držav jugovzhodne Azije, pri čemer je podprla projekte, kot so spretnosti ter usposabljanje na delovnem mestu v Kambodži - odpri v novem zavihku, trajnostno kmetijstvo in sanacija nacionalne ceste v Laosu - odpri v novem zavihku ter sveženj o digitalnem gospodarstvu na Filipinih - odpri v novem zavihku.

Poleg tega je EU še razširila svoje sodelovanje v Aziji. Aprila je v Tokiu potekal pomemben politični dialog z Japonsko - odpri v novem zavihku o izobraževanju, kulturi in športu, Južna Koreja - odpri v novem zavihku pa je bila vključena v program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

Začetek izvajanja Regionalnega protokola za Pacifik, regionalnega sporazuma v okviru Sporazuma iz Samoe - odpri v novem zavihku (20-letni partnerski okvir EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, podpisan leta 2023), je okrepil partnerstvo med EU in Pacifikom. EU je še naprej podpirala pacifiške otoške države v zvezi z odpornostjo na podnebne spremembe, modrim gospodarstvom in trajnostnim kmetijstvom.

Ameriki in Karibi

EU je leta 2024 napredovala pri naložbeni agendi strategije Global Gateway - odpri v novem zavihku v Latinski Ameriki in na Karibih, in sicer je začela pobudo za podporo pravičnim in vključujočim družbam. Uvedla je tudi program EL PAcCTO 2.0 - odpri v novem zavihku za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Podpira sisteme kazenskega pregona in pravosodne sisteme pri reševanju izzivov, kot so trgovina s prepovedanimi drogami, trgovina z ljudmi in kibernetska kriminaliteta. Ta prizadevanja skupaj s projekti v zvezi s politiko na področju drog (program sodelovanja med Latinsko Ameriko, Karibi in Evropsko unijo v zvezi s politiko na področju drog - odpri v novem zavihku) in upravljanjem meja (Eurofront - odpri v novem zavihku) ustvarjajo varnejše skupnosti in močnejša partnerstva po vsej regiji.

Čezmorske države in ozemlja

EU je podpisala pet novih sporazumov o sodelovanju s čezmorskimi državami in ozemlji, ki se osredotočajo na digitalizacijo, vodo in sanitarne storitve, varstvo morskih ekosistemov, trajnostni turizem in sodelovanje znotraj regije. V okviru strategije EU za Arktiko - odpri v novem zavihku je bil v Nuuku na Grenlandiji ustanovljen nov urad EU za krepitev partnerstva med EU in ozemljem.

Na vrhu G7 in G20 so se voditelji in voditeljice držav in vlad najpomembnejših svetovnih gospodarstev združili, da bi obravnavali svetovne izzive, uskladili politične ukrepe in sprejeli pomembne zaveze glede svetovnih vprašanj.

Na junijskem vrhu skupine G7 - odpri v novem zavihku v Fasanu v Apuliji v Italiji je bila potrjena močna podpora skupine G7 Ukrajini. Voditelji in voditeljice so se dogovorili, da bodo Ukrajini zagotovili dodatno posojilo v višini 45 milijard evrov, ki bo temeljilo na izrednih prihodkih, pridobljenih iz imobiliziranega državnega premoženja Rusije. Voditelji in voditeljici skupine G7 so začeli tudi pobude za krepitev gospodarske varnosti, okrepitev sodelovanja v energetskem sektorju (zlasti z Afriko), izboljšanje prehranske varnosti in boj proti tihotapljenju ljudi.

Skupina G7 je zavezana tudi spodbujanju varne, zaščitene in zaupanja vredne umetne inteligence. Načrtuje začetek izvajanja akcijskega načrta za uporabo umetne inteligence na delovnem mestu in razvoj blagovne znamke za podporo mednarodnemu kodeksu ravnanja za organizacije, ki razvijajo napredne sisteme umetne inteligence. Akt EU o umetni inteligenci (glej poglavje 5) in podpis - odpri v novem zavihku Okvirne konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci določata okvire, ki bodo zagotavljali, da umetna inteligenca spoštuje človekove pravice in demokratične vrednote.

Na novembrskem vrhu skupine G20 - odpri v novem zavihku v Riu de Janeiru v Braziliji so se voditelji in voditeljice osredotočili na neenakost, reformo svetovnega upravljanja in podnebne spremembe ter ustanovili svetovno zavezništvo za boj proti lakoti in revščini. EU se je zavezništvu pridružila kot ustanovna članica skupaj z 82 državami, Afriško unijo, 24 mednarodnimi organizacijami, devetimi mednarodnimi finančnimi institucijami ter 31 človekoljubnimi in nevladnimi organizacijami. Predsednica Ursula von der Leyen je na vrhu napovedala začetek letne donatorske kampanje o obnovljivih virih energije v Afriki. Da bi se ohranil širši napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih na konferenci COP28, je predsednica Ursula von der Leyen voditelje in voditeljice skupine G20 ter druge voditelje in voditeljice pozvala, naj združijo moči v okviru novega svetovnega foruma za energetski prehod. To bo združilo vlade, mednarodne organizacije in finančne akterje pri okrepitvi prizadevanj za izvajanje.

EU je na podlagi idealov miru in sodelovanja še naprej sodelovala s svojimi zavezniki pri reševanju glavnih svetovnih izzivov, da bi ohranila mir, okrepila obrambo in zaščitila svoje prebivalce. V tem duhu je partnerstvo med EU in Natom - odpri v novem zavihku leta 2024 pridobilo nov pomen, saj prispeva k ohranjanju stabilnosti na obeh straneh Atlantika in zagotavlja podporo Ukrajini. EU in NATO sta si prizadevala za boljše usklajevanje civilnih in vojaških ukrepov, povečanje odpornosti ključne infrastrukture ter izboljšanje njunega razumevanja kriz in nesreč ter odzivanja nanje. Novi strukturirani dialogi zdaj obravnavajo tudi vprašanja, kot so kibernetske grožnje, vesoljske dejavnosti, prelomne tehnologije, učinki podnebnih sprememb in obrambna industrija.

ZN so še ena pomembna partnerica EU v boju za mir, varnost in stabilnost. Skupaj si prizadevata za preprečevanje konfliktov, podporo mirovnim misijam in olajšanje obnove po konfliktih po svetu. Strateško partnerstvo med EU in ZN pri mirovnih operacijah in kriznem upravljanju za obdobje 2022–2024 je med letom napredovalo.

EU priznava, da je odločno ukrepanje bistveno za ohranjanje miru in stabilnosti, zlasti v času krize. Dogodki zunaj meja EU lahko neposredno vplivajo na varnost njenih prebivalcev. Skupna varnostna in obrambna politika EU omogoča, da se EU na varnostne izzive odziva z napotitvijo misij in operacij v tujino. S tem pomaga preprečevati konflikte, izboljšuje sposobnost partnerskih držav za reševanje varnostnih vprašanj in zmanjšuje grožnje, ki bi lahko dosegle Evropo.

EU je v okviru te politike leta 2024 začela pobudo za varnost in obrambo - odpri v novem zavihku, da bi podprla zahodnoafriške države ob obali Gvinejskega zaliva in jim pomagala pri reševanju varnostnih težav, ki se širijo iz Sahela, kot so terorizem in druge nezakonite dejavnosti.

Sodelovanje EU na področju varnosti in obrambe po svetu

• 5 tekočih vojaških misij/operacij
• 12 tekočih civilnih misij
• 3 tekoče vojaške pomorske operacije
• 1 civilna in vojaška pobuda
• Celostni pristop Z namenom doseganja strateškega učinka se varnostni in obrambni ukrepi EU izvajajo usklajeno z drugimi orodji in instrumenti EU.
• Cilji Ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov, krepitev mednarodne varnosti, podpiranje pravne države, preprečevanje trgovine z ljudmi in piratstva, prispevanje k pomorski varnosti ter zagotavljanje vojaške opreme in varnostne infrastrukture partnerjem EU.

Februarja 2024 je začela tudi operacijo EUNAFOR Aspides - odpri v novem zavihku, pomorsko operacijo za zaščito ladij, ki potujejo prek Rdečega morja, pred napadi hutijevskih upornikov, oborožene skupine v Jemnu. Ta operacija pomaga zagotoviti varno plovbo ladij ter krepiti varnost v Rdečem morju in bližnji zalivski regiji.

Kriza na Bližnjem vzhodu

Humanitarne razmere v Gazi so se od oktobra 2023 drastično poslabšale, ko so brutalni teroristični napad Hamasa na Izrael, posledično stopnjevanje sovražnosti med stranema in obsežna izraelska vojaška operacija še poslabšali obstoječo krizo.

EU je leta 2024 še naprej pozivala k takojšnjemu premirju v Gazi, brezpogojni izpustitvi vseh talcev, nujnemu povečanju humanitarne pomoči Gazi in trajnemu prenehanju sovražnosti. Prav tako je vse strani, vključno z Izraelom, večkrat pozvala, naj spoštujejo mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo, zlasti ženevske konvencije, ter storijo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo nedolžne civiliste in jim ne škodujejo. EU si neutrudno prizadeva preprečiti nadaljnje širjenje konflikta v širšo regijo. Zavezana ostaja trajnemu miru, ki bo temeljil na rešitvi dveh držav in ustreznih resolucijah Varnostnega sveta OZN z oživitvijo prizadevanj v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.

Posledice krize v Gazi za ljudi (septembra 2024)

• 40 000smrtnih žrtev
• 88 000poškodb
• 1,9 milijonarazseljenih oseb

Prizadetih je bilo več kot 2,2 milijona ljudi, več sto tisoč pa se jih sooča s hudim pomanjkanjem osnovnih dobrin, kot so hrana, voda in zatočišče. Škoda na šolski in bolnišnični infrastrukturi je dodatno vplivala na dostop do ključnih storitev. Otroci nosijo največje breme, pri čemer se mnogi soočajo s fizičnimi in psihološkimi travmami. Tudi Zahodni breg se spopada z vse slabšimi razmerami, saj razširjeno nasilje naseljencev - odpri v novem zavihku povečuje humanitarne potrebe v palestinskih skupnostih.

Sredi teh izzivov EU ostaja zavezana svoji humanitarni misiji, saj zagotavlja nujno potrebno neposredno pomoč in znatno finančno podporo. Ta obsežna pomoč zagotavlja osnovne storitve – od hrane in čiste vode do zdravstvene oskrbe, zatočišč, izobraževanja in zaščite – tistim, ki jo najbolj potrebujejo na prizadetih območjih. Sistem EU za odzivanje na izredne razmere, tj. mehanizem EU na področju civilne zaščite - odpri v novem zavihku, je bil leta 2024 aktiviran desetkrat za zagotavljanje pomoči Gazi, usklajevanje evakuacij in podporo sosednjim državam, ki jih je prizadela kriza.

EU navkljub znatnim varnostnim tveganjem še naprej zagotavlja pomoč v okviru mehanizma, tudi prek ciprskega pomorskega koridorja - odpri v novem zavihku, ki je ključna morska pot, prek katere Nemčija, Ciper, Romunija in Slovaška zagotavljajo hrano in material za zatočišča. Devet držav članic je Egiptovsko ministrstvo za zdravje podprlo s pomočjo v naravi. Mehanizem svoje partnerje podpira tudi s pošiljanjem strokovnjakov in usklajevanjem medicinskih evakuacij - odpri v novem zavihku hudo bolnih palestinskih pacientov v Evropo.

Več kot 20 let podpore EU Palestincem

EU je največja mednarodna donatorica pomoči palestinskemu ljudstvu.

RAZVOJNA PODPORA

• V obdobju 2014–2020dodeljenih 2,2 milijarde evrov
• V obdobju 2021–2024dodeljenih 1,36 milijarde evrov (od tega je bilo odobrenih več kot 920 milijonov evrov)

HUMANITARNA POMOČ

• Od leta 2000 več kot1,1 milijarde evrov
• Leta 2024238 milijonov evrov humanitarne pomoči (*)Več kot 4 000 ton humanitarne pomoči pomoči potrebnim Palestincem v Gazi.

(*) Vključno z dodatnim zneskom v višini 45 milijonov evrov, ki ga je septembra napovedala predsednica Ursula von der Leyen.

VIDEOPOSNETEK: Pomoč Gazi – zdravstvena pomoč Palestincem v stiski © SZO

Na Zahodnem bregu EU in več držav članic sodeluje s humanitarnimi partnerji na terenu za zaščito skupnosti, ki jim grozita prisilno razseljevanje in nasilje naseljencev.

VIDEOPOSNETEK: Čista voda za Palestince na Zahodnem bregu – EU se je povezala s 13 državami, da bi vzpostavile vodovodna omrežja, kot je tisto v Masaferju Yatti, da bi imelo na tisoče Palestincev dostop do čiste in cenovno dostopne vode. © West Bank Protection Consortium

Humanitarna pomoč

Ob naravnih nesrečah ali izbruhu spopadov so ogroženi milijoni ljudi. Humanitarna pomoč tako postane življenjskega pomena, saj najbolj ranljivim zagotavlja hrano, zatočišče in zdravstveno oskrbo.

EU je v ospredju teh prizadevanj za pomoč in je ena od vodilnih donatork humanitarne pomoči na svetu. Ljudem, ki so jih prizadele krize, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče po vsem svetu, zagotavlja pomoč na podlagi njihovih potreb. V letu 2024 je namenila 2,49 milijarde evrov za pomoč več kot 300 milijonom ljudi v stiski.

Komisija začenja novo operacijo humanitarnega zračnega mostu za najbolj ranljive v Siriji, da bi zagotovila nujno zdravstveno varstvo in druge osnovne dobrine, ter povečuje humanitarno financiranje.

Humanitarna podpora EU po svetu leta 2024

Skupni proračun za humanitarno podporo je znašal 2,5 milijarde evrov. Od tega je bilo devetsto šestinpetdeset milijonov evrov dodeljenih za podsaharsko Afriko, šeststo petinšestdeset milijonov evrov za Bližnji vzhod in Severno Afriko, štiristo sedeminštirideset milijonov evrov za Azijo, Latinsko Ameriko, Tihi ocean in Karibe, dvesto štirinajst milijonov evrov za Ukrajino, Zahodni Balkan in Kavkaz ter dvesto pet milijonov evrov za negeografske dodelitve. Sahelu, ki so ga prizadeli konflikti, podnebne krize in epidemije, je Evropska unija zagotovila nujno pomoč na področjih slabe prehranjenosti, razseljevanja, zdravja in izobraževanja. Podpora Unije je koristila ljudem, ki so jih prizadeli dolgotrajni konflikti in ekstremni vremenski pojavi v Vzhodni in Južni Afriki. V Afganistanu več kot polovica prebivalstva potrebuje humanitarno podporo zaradi konfliktov, revščine in podnebnih sprememb. Unija je zagotovila nujno pomoč tako v državi kot v sosednjih državah, s poudarkom na prehranski varnosti, zdravstvenem varstvu in zaščiti ljudi. Sredi zaostrovanja konflikta v Mjanmaru/Burmi je Unija pomagala zadovoljiti vse večje potrebe lokalnega prebivalstva in podpreti begunce ljudstva Rohinga v Bangladešu. Podporo so prejele tudi žrtve konfliktov in nesreč v Aziji. Unija je v Srednji in Južni Ameriki prispevala k reševanju humanitarne krize v Venezueli, podpirala žrtve konfliktov v Kolumbiji ter žrtve nasilja in kaznivih dejanj v Srednji Ameriki in drugod, pomagala razseljenim osebam po vsej regiji ter organizirala prvi humanitarni zračni most Evropske unije na Haitiju leta 2024 v odziv na vse večje nasilje tolp.

Zmogljivost za evropski humanitarni odziv v letu 2024

• EU se je odzvala na 16 kriz v 17 državah (Afganistan, Burkina Faso, Čad, Demokratična republika Kongo, Haiti, Jemen, Kuba, Laos, Libanon, Mali, Niger, Palestina, Ruanda, Sirija, Somalija, Sudan ter Sveti Vincencij in Grenadine).
• Zmogljivosti za evropski humanitarni odziv so podpirale pobude Ekipe Evropa v petih krizah, pri čemer so pri skupnih operacijah sodelovale z osmimi državami članicami.
• 93 čarterskih letov
• 5 402 metrični toni prepeljane pomoči (po zraku, morju in kopnem)
• 16 683 potnikov, prepeljanih z leti humanitarne pomoči EU
• Odprtje treh skladišč
• Mobilizacija 817 ton zalog
• 13 napotenih strokovnjakov

EU je v letu 2024 organizirala tudi različne dogodke na visoki ravni, da bi čim bolj ublažila humanitarne posledice. Marca je v Bruslju, Belgija, potekal tretji evropski humanitarni forum - odpri v novem zavihku, na katerem je EU napovedala, da bo v letu 2024 za svetovne krize namenila več kot 7,7 milijarde evrov.

Mesec za tem so EU, Francija in Nemčija skupaj organizirale mednarodno konferenco o Sudanu - odpri v novem zavihku. Aprila 2023 je v državi izbruhnila državljanska vojna, ki je povzročila obsežno razseljevanje in hudo humanitarno krizo. V odzivu na poziv Združenih narodov iz februarja 2024 so mednarodni donatorji na konferenci obljubili več kot 2 milijardi evrov pomoči. Ta znesek vključuje skoraj 900 milijonov evrov pomoči iz EU in njenih držav članic v podporo civilnemu prebivalstvu v Sudanu in beguncem v sosednjih državah.

Farchana v Čadu se spoprijema s humanitarno krizo, ki jo je povzročil prihod sudanskih vojnih beguncev, in s posledicami ponavljajočih se naravnih nesreč. Več kot 800 000 ljudi se zdaj sooča z akutno neustrezno prehransko varnostjo in nujno potrebuje humanitarno pomoč, 28. in 29. april 2024.

EU je še naprej zavezana reševanju svetovnih humanitarnih izzivov in je maja predsedovala ministrskemu srečanju na visoki ravni v okviru osme bruseljske konference o podpori prihodnosti Sirije in širše regije - odpri v novem zavihku. Udeleženci so poudarili potrebo po mirni politični rešitvi sirskega konflikta in nadaljnji finančni podpori prizadetim. EU in njene države članice so obljubile 3,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ostale največja donatorka pomoči Siriji. Ta sredstva so namenjena nujnim potrebam Sircev v Siriji, beguncem v sosednjih državah in njihovim gostiteljskim skupnostim.

Sirija je v krizi že trinajst let in se sooča s humanitarnimi potrebami brez primere. Približno 7,2 milijona Sircev je še vedno notranje razseljenih, potreba po humanitarni pomoči pa je na najvišji ravni doslej. Ženske in otroci, ki pomenijo več kot dve tretjini razseljenega prebivalstva, so zaradi sedanjega konflikta močno prikrajšani za formalno izobraževanje.

© GOAL

Pomoč drugim pri preprečevanju nesreč, pripravljenosti in odzivanju nanje

Zavezanost EU oblikovanju prihodnosti globalnega kriznega upravljanja je bila jasno izražena junija na forumu civilne zaščite - odpri v novem zavihku in konferenci o kriznem upravljanju - odpri v novem zavihku. Ta zaveza se močno navezuje na javno mnenje, ki podpira enotni odziv na nesreče.

EU je leta 2024 sprejela nadaljnje ukrepe za okrepitev svojega mehanizma na področju civilne zaščite, da bi bila bolje pripravljena na nesreče po vsej EU in zunaj njenih meja ter jih učinkoviteje preprečevala in se nanje odzivala (glej poglavji 4 in 7).