POGLAVJE 3
Krepitev gospodarstva
Prikaži besedilo k fotografiji
Evropska unija je leta 2024 dosegla pomembne mejnike v svojih prizadevanjih za okrepitev gospodarstva in spodbujanje odpornosti v odziv na nedavne svetovne izzive. EU je na polovici izvajanja načrta za okrevanje NextGenerationEU ocenila njegov učinek v vseh državah članicah, slednje pa so še naprej napredovale pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost. Poleg tega je začel veljati reformiran okvir ekonomskega upravljanja, dosežen pa je bil tudi napredek pri davčnih reformah in posodobitvi carinske unije. Vse te reforme so prispevale h krepitvi dolgoročne konkurenčnosti in spodbujanju gospodarske rasti ob hkratnem zagotavljanju vzdržnosti dolga. EU je tudi uvedla nove okvire za obravnavanje podnebnih tveganj, davčnih utaj in trajnostnosti podjetij. Te pobude dokazujejo zavezanost EU trajnostni rasti, inovacijam in vodilni vlogi v svetu, s čimer se zagotavlja, da države članice ostanejo konkurenčne, hkrati pa omogočajo gospodarski, okoljski in socialni prehod.
Trendi
V letu 2024 je gospodarstvo EU ponovno beležilo postopno rast - odpri v novem zavihku, saj se je bruto domači proizvod povečal za 0,9 %. Skupna inflacija se je s 6,4 % v letu 2023 znatno zmanjšala na 2,6 %. V naslednjih dveh letih naj bi se gospodarska aktivnost ob nadaljnji upočasnitvi inflacije pospešila. Trg dela EU je ostal trden, saj se zaposlenost stalno povečuje, stopnja brezposelnosti pa je oktobra dosegla rekordno nizko stopnjo 5,9 %.
Vendar so se zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti (glej poglavji 1 in 8) in notranje politične razdrobljenosti negotovost in tveganja povečali. Vse pogostejše in vse resnejše naravne nesreče (glej poglavje 4) prav tako predstavljajo izziv za gospodarsko dejavnost.
Uspešnost mehanizma za okrevanje in odpornost
EU je leta 2021 oblikovala instrument NextGenerationEU - odpri v novem zavihku, tj. načrt brez primere, ki je omogočil sprostitev sredstev za pomoč državam članicam pri okrevanju od gospodarskih posledic pandemije COVID-19 in pri krepitvi odpornosti. Od takrat je načrt pripomogel tudi k reševanju socialno-ekonomskih izzivov, ki jih je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini, kot je energetska kriza.
Največji del teh sredstev instrumenta NextGenerationEU se državam članicam razdeli prek mehanizma za okrevanje in odpornost - odpri v novem zavihku. Mehanizem za okrevanje in odpornost je zasnovan tako, da podpira socialno-ekonomsko okrevanje držav članic in povečuje njihovo konkurenčnost, hkrati pa jim pomaga pri zelenem in digitalnem prehodu. Sredstva se izplačajo na podlagi tega, kako dobro države članice izvajajo reforme in naložbe, ki so jih določile v svojih načrtih za okrevanje in odpornost.
V letu 2024 je bilo izvajanje načrta za okrevanje na polovici poti - odpri v novem zavihku, zato je bil čas za oceno njegove uspešnosti. Ocena - odpri v novem zavihku je pokazala, da je instrument NextGenerationEU gospodarstvu EU omogočil, da se je do tretjega četrtletja leta 2021 vrnilo na ravni proizvodnje pred pandemijo, kar je veliko hitreje kot po gospodarski in finančni krizi v letih 2007–2008, ko je bilo potrebnih sedem let, da je gospodarstvo popolnoma okrevalo. Zaradi porabe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost je bil tudi bruto domači proizvod EU v letu 2022 za 0,4 % višji, kot bi bil brez mehanizma.
V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da bi NextGenerationEU lahko povečal realni bruto domači proizvod EU za do 1,4 % v letu 2026 v primerjavi s scenarijem brez načrta. To ne vključuje pozitivnih učinkov reform, izvedenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bodo v naslednjih nekaj letih postopoma postali vidnejši.
Drugo merilo izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost je znesek izplačanih sredstev. Do konca leta 2024 je bilo izplačanih 306 milijard evrov ali 47 % odobrenih sredstev.
EU prek instrumenta za tehnično podporo državam članicam nudi tehnično pomoč pri izvajanju teh reform in naložb. Leta 2024 je ta instrument državam članicam pomagal pri izvajanju predpisov in politik EU, kar je javnim upravam omogočilo, da državljankam in državljanom zagotavljajo storitve ter oblikujejo in izvajajo reforme na področjih politik, kot so zeleni in digitalni prehod, upravljanje migracij in socialna zaščita. Doslej je neposredno ali posredno podprl več kot 500 projektov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost - odpri v novem zavihku.
Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost držav članic je do novembra 2024 (zadnji razpoložljivi podatki) prineslo naslednje koristi:
- 48,3 milijona ljudi je imelo dostop do novih ali posodobljenih zdravstvenih ustanov,
- 23,2 milijona ljudi je bilo deležnih zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim podnebno pogojenim nesrečam,
- 3,5 milijona podjetij je prejelo podporo v naravi,
- 16,3 milijona posameznic in posameznikov se je udeležilo izobraževanj in usposabljanj, vključno z 9,5 milijona mladih v starosti od 15 do 29 let,
- 33,6 milijona megavatnih ur letne primarne energije – energije iz surovin, kot so zemeljski plin ali obnovljivi viri energije – je bilo prihranjenih.
Primeri projektov
Bolgarija. Mehanizem za okrevanje in odpornost prispeva k energijsko učinkovitemu in trajnostnemu mestnemu okolju s podpiranjem prenove vsaj 3,6 milijona kvadratnih metrov stanovanjskih stavb.
Nemčija. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja sredstva za postavitev 689 000 zasebnih polnilnic na stanovanjskih območjih, s čimer podpira vzpostavitev potrebne infrastrukture za električna vozila.
Francija. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja 345 milijonov evrov za pomoč malim in srednjim industrijskim podjetjem (MSP) pri povečanju njihove konkurenčnosti z digitalizacijo proizvodnih procesov.
Latvija. Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira naložbe v opremo in infrastrukturo za 10 bolnišnic in 40 klinik, da se izboljša dostop do celostnih, visokokakovostnih zdravstvenih storitev za državljanke in državljane v Rigi in drugih regijah.
Novi okvir ekonomskega upravljanja
Najbolj ambiciozna in daljnosežna reforma okvira ekonomskega upravljanja - odpri v novem zavihku EU od krize v letih 2007–2008 je začela veljati leta 2024. Ta okvir zajema pravila in postopke, ki urejajo makroekonomske politike v državah članicah.
Reformirani okvir, ki se trenutno izvaja, zagotavlja, da so gospodarstva držav članic stabilna in prispevajo k skupnim ciljem, kot je preprečevanje čezmernih dolgov in primanjkljajev, hkrati pa z reformami in naložbami spodbuja trajnostno in vključujočo rast. Za uresničevanje zelenega in digitalnega prehoda ob hkratni krepitvi odpornosti in konkurenčnosti EU so potrebne znatne in trajne naložbe, tudi s strani subjektov javnega sektorja.
Reforma odpravlja pomanjkljivosti starega okvira: okvir je zdaj enostavnejši, preglednejši in učinkovitejši, z večjo vključenostjo držav članic in boljšim izvrševanjem. Poleg tega novi okvir razlikuje med državami članicami glede na njihove posamezne razmere in omogoča počasnejšo fiskalno prilagoditev, če je podprta z zavezami glede reform in naložb, ki spodbujajo rast, fiskalno vzdržnost in prednostne naloge EU. Ta pristop hkrati preprečuje težnjo fiskalne politike k povečevanju gospodarskih nihanj in namesto tega stabilizira gospodarstvo.
V središču novega okvira so srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki združujejo fiskalne, reformne in naložbene cilje v enoten pristop. Ta skladnost poenostavlja proces ter usklajuje nacionalna prizadevanja glede reform in naložb z mehanizmom za okrevanje in odpornost, s čimer se zagotavlja skladnost med nacionalnimi politikami in politikami EU. Načrti poudarjajo odgovornost držav članic in jim omogočajo večjo prožnost pri določanju njihovih fiskalnih prilagoditvenih poti ter zavez glede reform in naložb.
Evropski semester
Evropski semester je letni proces, v katerem EU opredeljuje najbolj pereče gospodarske in socialne izzive, s katerimi se soočajo države članice, ter zagotavlja politične smernice, da lahko v celoti uresničijo svoj potencial.
Pomladanski sveženj evropskega semestra 2024 - odpri v novem zavihku je bil osredotočen na dolgoročno konkurenčnost in blaginjo EU in njenih držav članic. Poleg tega je bilo ocenjeno, kako države članice izvajajo svoje načrte za okrevanje in odpornost ter programe kohezijske politike. Na podlagi te analize je Komisija predlagala priporočila za posamezne države, da bi jih usmerila pri reševanju ključnih izzivov.
EU je poleg tega okrepila prizadevanja za zmanjšanje socialnih razlik med regijami in državami članicami ter za diverzifikacijo oskrbe z energijo. Okvir semestra je prvič vključeval okrepljeno oceno napredka, doseženega pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic - odpri v novem zavihku, skupaj z okvirom - odpri v novem zavihku za opredelitev tveganj za socialno konvergenco. V tej analizi, vključeni v skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2024 - odpri v novem zavihku, je bilo ocenjeno delovanje trga dela, skupaj z izzivi na področju spretnosti in socialnimi izzivi v vseh državah članicah, da bi se opredelila morebitna tveganja za navzgor usmerjeno socialno konvergenco.
Nazadnje, Komisija je preverila obstoj makroekonomskih neravnotežij za 12 držav članic, ki so bile v poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2024 - odpri v novem zavihku izbrane za poglobljene preglede. Komisija je na podlagi svojega poročila „omnibus“ - odpri v novem zavihku predlagala tudi začetek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem za sedem držav članic.
Jesenski sveženj evropskega semestra 2024 - odpri v novem zavihku je bil osredotočen na zagotavljanje zdravih javnih financ ter trajnostne in vključujoče rasti. V okviru tega svežnja se je začel izvajati nov okvir ekonomskega upravljanja s priporočili o srednjeročnih fiskalnih načrtih in ocenah proračunskih načrtov evrskega območja. Pregledana je bila tudi skladnost s pravilom EU o primanjkljaju v višini 3 % bruto domačega proizvoda; izdana so bila priporočila za odpravo čezmernega primanjkljaja v osmih državah članicah, za pet držav članic pa poročila o nadzoru po izteku programa. Poleg tega so bile v svežnju opisane prednostne naloge ekonomske in socialne politike za leto 2025, vključno s predlogi o politikah evrskega območja, zaposlovanju in gospodarskih opozorilih.
V priporočilu za evrsko območje za leto 2025 so bile države članice pozvane, naj ukrepajo tako posamično, med drugim z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost, kot tudi skupaj v okviru Euroskupine, da bi izboljšale konkurenčnost, krepile gospodarsko odpornost ter še naprej zagotavljale makroekonomsko in finančno stabilnost.
Proračun EU: za EU, ki je pripravljena na sedanje in prihodnje izzive
EU se od sprejetja dolgoročnega proračuna Evropske unije za obdobje 2021–2027 - odpri v novem zavihku leta 2020 sooča z izjemnimi izzivi. Zaradi posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini, porasta obrestnih mer in migracijskih pritiskov so se povečale potrebe po proračunskih odhodkih - odpri v novem zavihku. V odgovor na to sta se Evropski parlament in Svet Evropske unije dogovorila o prvi vmesni reviziji dolgoročnega proračuna EU (znanega kot večletni finančni okvir). Zato se dajo na voljo dodatna sredstva v višini 64,6 milijarde evrov za reševanje novih izzivov in izpolnjevanje pravnih obveznosti EU, kar ne bi bilo več mogoče v okviru prvotnih proračunskih zgornjih mej.
Z dodatnimi sredstvi, pridobljenimi z revizijo dolgoročnega proračuna EU, se financirajo naslednje prednostne naloge:
- Instrument za Ukrajino Program finančne pomoči, ki Ukrajini zagotavlja stalno in predvidljivo podporo.
- Platforma za strateške tehnologije za Evropo Platforma - odpri v novem zavihku, ki spodbuja suverenost in dolgoročno konkurenčnost EU na področju kritičnih tehnologij, kot so globoka tehnologija, čista tehnologija in biotehnologija (glej poglavje 2).
- Migracije, zunanje delovanje in izredne razmere Dodatna sredstva za reševanje notranjih in zunanjih izzivov migracij ter ohranjanje zmogljivosti EU za odzivanje na humanitarne krize in naravne nesreče.
- Višji stroški financiranja instrumenta NextGenerationEU Stroški so se povečali zaradi znatnega dviga obrestnih mer.
Novembra je bil dogovorjen - odpri v novem zavihku letni proračun EU za leto 2025 v višini 192,8 milijarde evrov. Dopolnjen bo s približno 72 milijardami evrov izplačil v okviru instrumenta NextGenerationEU. Predlog letnega proračuna za leto 2025 usmerja sredstva tja, kjer lahko ustvarijo največjo korist: podpora zelenemu in digitalnemu prehodu, ustvarjanje delovnih mest ter krepitev strateške avtonomije Evrope in njene vloge v svetu. Poleg tega se bodo financirale kritične tehnologije prek platforme za strateške tehnologije za Evropo ter zagotavljala stalna podpora beguncem, sosednjim državam in Ukrajini.
Povezana Evropska unija
Kohezijska politika EU je naložbena politika, ki podpira ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, gospodarsko rast, boljšo kakovost življenja in trajnostni razvoj, pri čemer skrbi, da nihče ne bo zapostavljen. EU s to politiko skrbi za vse svoje regije, pri čemer namenja posebno pozornost manj razvitim državam članicam in regijam - odpri v novem zavihku, da bi jim pomagala nadoknaditi zaostanek ter zmanjšati gospodarske, socialne in teritorialne razlike, ki še vedno obstajajo v EU.
Od leta 2014 do leta 2020 so evropski strukturni in investicijski skladi:
- podprli več kot 5 milijonov podjetij,
- 64,5 milijona ljudem zagotovili zaposlitev, socialno vključenost in usposabljanje za pridobivanje spretnosti,
- izboljšali zdravstvene storitve za več kot 63 milijonov ljudi,
- povečali zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v obsegu, ki ustreza približno 2 400 vetrnim turbinam,
- izboljšali energijsko učinkovitost v več kot 550 000 gospodinjstvih,
- zaščitili 17 milijonov ljudi pred poplavami in 15 milijonov ljudi pred gozdnimi požari.
Vir: Evropska komisija, Evropski strukturni in investicijski skladi – Zbirno poročilo 2023 na podlagi letnih poročil o izvajanju programov v obdobju 2014–2020 - odpri v novem zavihku, COM(2024) 6 final z dne 15. januarja 2024.
Deveto poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji - odpri v novem zavihku je pokazalo, kako kohezijska politika prispeva k zmanjšanju teritorialnih, socialnih in gospodarskih razlik v EU. Poročilo ugotavlja znaten napredek v novejših državah članicah, v katerih se je bruto domači proizvod na osebo povečal z 52 % povprečja EU v letu 2004 na skoraj 80 % v letu 2023.
Kohezijska politika je pomagala gospodarstvu EU, da postane konkurenčnejše in bolj trajnostno, saj podpira raziskave in razvoj, inovacije ter zeleni in digitalni prehod v vseh državah članicah. Izboljšala je tudi življenje državljanov s financiranjem dokončanja bistvenih infrastrukturnih projektov, ki jih je prej primanjkovalo, kot so kritične prometne in komunalne povezave. Postopno uvajanje mehanizma za spodbujanje talentov - odpri v novem zavihku regijam pomaga tudi s tehnično pomočjo in drugimi dejavnostmi za ublažitev učinkov demografskih sprememb in bega možganov.
Podpora EU za Ciper
V podporo procesu reševanja ciprskega vprašanja - odpri v novem zavihku pod okriljem ZN program pomoči EU za turško skupnost na Cipru - odpri v novem zavihku spodbuja socialno-ekonomski razvoj turške skupnosti na Cipru in financira ukrepe za krepitev zaupanja med grškimi in turškimi Ciprčani.
Komisija spremlja uredbo o zeleni črti - odpri v novem zavihku, ki ureja pretok oseb, blaga in storitev med obema deloma otoka. Pomoč EU je prispevala tudi k zmanjšanju nevarnih bolezni živine, za katerimi zbolevajo krave, ovce in koze v turški skupnosti na Cipru. Izkoreninjenje teh bolezni je ključnega pomena za prihodnjo prodajo sira Halloumi/Hellim, ki ga proizvajajo ciprski Turki, prek zelene črte in na donosen trg EU. Poleg tega je Komisija odobrila 150 štipendij za ciprske Turke za študij na univerzah EU, s čimer je okrepila vezi turške skupnosti z EU.
Enotni trg EU ostaja temelj gospodarske stabilnosti in rasti, saj omogoča prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami članicami, hkrati pa krepi konkurenčnost industrije EU.
Da bi enotni trg ostal odporen, konkurenčen in vodilen v svetovnem zelenem in digitalnem prehodu, je EU v sodelovanju z industrijskimi partnerji oblikovala prilagojene načrte za prehod za vsak industrijski ekosistem - odpri v novem zavihku. Ti ekosistemi združujejo podjetja, raziskovalce, oblikovalce politik in ponudnike storitev, da bi dosegli skupne gospodarske cilje ali obravnavali specifične potrebe trga. Načrti za prehod vsakemu sektorju zagotavljajo strateške smernice o tem, kako sprejeti inovativne tehnologije, zmanjšati ogljični odtis in okrepiti digitalne zmogljivosti.
Poleg tega je za učinkovito delovanje enotnega trga potrebno pravilno uvajanje in izvrševanje pravil. EU se osredotoča na področja, ki bodo pripomogla k povečanju naložb, pospešitvi okrevanja in krepitvi konkurenčnosti, kot je odpravljanje zamud pri plačilih - odpri v novem zavihku javnih organov podjetjem, zlasti MSP. Komisija in države članice so prek projektne skupine za uveljavljanje pravil enotnega trga - odpri v novem zavihku odpravile ovire, na primer z olajšanjem poklicne mobilnosti znotraj EU in odpravljanjem upravnih ovir na področju energije iz obnovljivih virov. Komisija izboljšuje tudi preglednost in obstoječa regulativna orodja, da bi preprečila nastanek novih ovir.
EU želi tudi zagotoviti podporo MSP v vseh državah članicah. V ta namen je analizirala gospodarski položaj MSP po vsej EU in julija objavila letni pregled uspešnosti MSP - odpri v novem zavihku.
Enotni trg ni pomemben le za podjetja EU, temveč tudi za 450 milijonov potrošnic in potrošnikov. EU je med letom uvedla pravila za izboljšanje trajnostnosti izdelkov, ki se prodajajo v EU; - odpri v novem zavihku opolnomočenje potrošnic in potrošnikov za zeleni - odpri v novem zavihku in digitalni prehod; ter da bi popravilo blaga - odpri v novem zavihku postalo enostavna in privlačna možnost. S temi pravili bo zagotovila, da bodo potrošnicam in potrošnikom na voljo boljše informacije o izdelkih, ter ukrepala proti zelenemu zavajanju in načrtovani zastarelosti (glej poglavje 4).
Enotni trg se s postopnim pristopom držav kandidatk še naprej povečuje. Širitev ustvarja pomembne priložnosti za podjetja EU, saj krepi čezmejne dobavne verige in znižuje trgovinske stroške. Poleg tega širitev gospodinjstvom v novih in obstoječih državah članicah omogoča lažji dostop do blaga in storitev ter ugodnejše cene, kar vodi v višji življenjski standard. S pobudo zelenih voznih pasov med EU in Zahodnim Balkanom - dokument PDF, odpri v novem zavihku se na primer na leto prihrani 20 let čakalne dobe za potnike in tovor. Poleg tega je vključitev regije v zavezništvo za kritična zdravila - odpri v novem zavihku razširila vrednostne verige EU ter spodbudila rast in učinkovitost.
30 let Evropskega gospodarskega prostora
V letu 2024 smo obeležili tridesetletnico sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru - odpri v novem zavihku, ki je omogočil nemoten dostop do dela, študija in zdravstvenega varstva tudi zunaj meja EU, hkrati pa razširil enotni trg.
Svet je na podlagi uspeha sporazuma nedavno odobril finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in norveški finančni mehanizem za obdobje 2021–2028 - odpri v novem zavihku, ki sta bila nato podpisana in se začasno uporabljata, kar je dodatno utrdilo ta dolgoletna zavezništva in okrepilo gospodarske vezi. Ta sklep usmerja milijarde evrov v zmanjšanje gospodarskih razlik v EU, kar neposredno koristi ljudem v 15 državah članicah. EU je podpisala in začasno uporablja tudi sporazuma z Islandijo in Norveško, ki nekaterim ribiškim proizvodom s poreklom iz teh držav omogočata lažji dostop do trga EU.
Pobude EU za nadaljnjo krepitev enotnega trga
- Nova pravila za prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom
Ta pravila - odpri v novem zavihku bodo po ocenah vplivala na 27,6 milijona ljudi po vsem svetu, uporabljala pa se bodo za vse proizvode, proizvedene v EU in zunaj nje, ne da bi bila usmerjena na določena podjetja ali gospodarske panoge. - Priporočilo za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine
S priporočenimi ukrepi - odpri v novem zavihku se spodbujata sodelovanje med imetniki pravic, ponudniki storitev ter organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter uporaba sodobnih tehnologij za zaščito pravic intelektualne lastnine in boj proti ponaredkom. Poleg tega priporočilo opredeljuje posebna orodja za MSP ter poziva k okrepitvi ozaveščanja in izobraževanja o pravicah intelektualne lastnine. - Enotni patentni sistem
Ta sistem, s katerim so bili poenostavljeni patentni postopki, zagotavlja enotno varstvo v vseh sodelujočih državah članicah. V prvem letu - odpri v novem zavihku je bilo registriranih 27 000 enotnih patentov, predvsem na področju medicinske tehnologije, gradbeništva in prometa.
- Nov spletni sistem javnega naročanja
Novi sistem - odpri v novem zavihku podjetjem, zlasti MSP, olajšuje sodelovanje na javnih razpisih po vsej EU. - Izdajanje elektronskih računov
V desetih letih od sprejetja je direktiva EU o izdajanju elektronskih računov - odpri v novem zavihku prispevala k poenostavitvi čezmejnega izdajanja računov - odpri v novem zavihku, zmanjšanju stroškov in povečanju učinkovitosti. Vse države članice zdaj sprejemajo elektronske račune za javna naročila, od česar imajo koristi tako podjetja kot javne uprave. - Zmanjšanje upravnega bremena z novimi pravili v okviru prava gospodarskih družb
Nova pravila bodo z odpravo formalnosti, kot je apostille, in poenostavitvijo čezmejnih postopkov z digitalnimi rešitvami zmanjšala upravno breme za podjetja za več kot 400 milijonov evrov letno. - Nova direktiva o odgovornosti za proizvode
Z direktivo so bila posodobljena pravila o odgovornosti za proizvode - odpri v novem zavihku, da se vzpostavi jasen, predvidljiv in učinkovit sistem za uveljavljanje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo proizvodi z napako, vključno s proizvodi, ki uporabljajo nove tehnologije, kot je umetna inteligenca. S tem se zagotavlja pravna varnost za gospodarske subjekte, ki želijo dati proizvode na trg.
Unija kapitalskih trgov
EU si prizadeva tudi za nadaljnji razvoj enotnega trga, da bi izboljšala čezmejni pretok kapitala. To je znano kot unija kapitalskih trgov - odpri v novem zavihku. Prosti pretok kapitala v EU prinaša nižje stroške transakcij, manjše regulativno breme in močnejše trge, kar podjetjem EU, tudi MSP, omogoča dostop do več virov financiranja in povečuje konkurenčnost EU.
Leta 2024 so bili sprejeti ukrepi - odpri v novem zavihku, ki bodo okrepili unijo kapitalskih trgov in prispevali k cilju EU glede poenostavitve obveznosti poročanja in zmanjšanja upravnega bremena (glej poglavje 9). Novi akt o kotiranju - odpri v novem zavihku spreminja pravila o prospektih, zlorabi trga, finančnih raziskavah in strukturah z delnicami z večjo glasovalno močjo. S tem se bodo zmanjšale zahteve za podjetja v času uvrščanja njihovih vrednostnih papirjev v kotiranje na borznem trgu in ko že kotirajo, hkrati pa bo še naprej poskrbljeno za preglednost, zaščito vlagateljev in celovitost trga. Akt bo obravnaval tudi problem neusklajenosti nacionalnih predpisov, ki podjetja po uvrstitvi njihovih delnic na borzo omejuje pri izdaji delnic z večjo glasovalno močjo. To bo še posebej koristilo inovativnim podjetjem v razširitveni fazi.
Koristi akta o kotiranju
Za vlagatelje in nadzornike
- Krajše, pravočasnejše in enostavnejše informacije o podjetjih za vlagatelje.
- Učinkovitejši nadzor zaradi enostavnejših in jasnejših pravil o kotiranju.
Za podjetja
Znatno znižanje stroškov in povečanje števila prvih javnih ponudb delnic v EU:
- približno 67 milijonov evrov prihrankov na leto zaradi enostavnejših pravil o prospektu,
- stroški izpolnjevanja obveznosti za podjetja EU, ki kotirajo na borzi, se bodo zmanjšali za približno 100 milijonov evrov letno,
- zaradi možnosti izdaje delnic z večjo glasovalno močjo bi se število prvih javnih ponudb delnic v EU lahko povečalo za do 20 %,
- posebne ugodnosti za MSP: večja vidnost za vlagatelje na finančnih trgih in sorazmernejši režim sankcij za manjše kršitve pravil o zlorabi trga.
Med letom je bil dosežen tudi napredek pri ustvarjanju pravih pogojev, da lahko ponudniki stalnih informacij zagotovijo konsolidiran pregled nad trgovanjem po vsej EU. Evropski organ za vrednostne papirje in trge - odpri v novem zavihku je 16. decembra objavil poročilo o tehničnih standardih za ponudnike stalnih informacij - dokument PDF, odpri v novem zavihku. V poročilu so predstavljeni končni tehnični standardi za ponudnike stalnih informacij, da se izboljšata preglednost trga in kakovost podatkov ter da se s spodbujanjem bolj povezanega in učinkovitega finančnega trga podpre unija kapitalskih trgov.
Poleg tega je EU dosegla napredek pri odpravljanju ovir, ki jih povzročajo razlike v insolvenčnem pravu držav članic. Razlike v predpisih vodijo v razdrobljeno unijo kapitalskih trgov. Za odpravo ovir in izboljšanje konkurenčnosti je Komisija leta 2022 predlagala uskladitev materialnega insolvenčnega prava držav članic. Sklepi Evropskega sveta iz aprila 2024 so tem prizadevanjem dali nov zagon in pospešili pogajanja.
Poleg tega EU povečuje privlačnost in odpornost svojih klirinških storitev - odpri v novem zavihku, da bi zagotovila učinkovito delovanje unije kapitalskih trgov. Gre za storitve, ki jih ponujajo centralne nasprotne stranke, ki delujejo kot posredniki med nasprotnimi strankami v poslih s finančnimi instrumenti kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Centralne nasprotne stranke v primeru neplačila zagotavljajo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in imajo tako bistveno vlogo pri ohranjanju stabilnosti trga, zmanjševanju sistemskih tveganj in krepitvi zaupanja v trg.
Februarja 2024 je bil dosežen politični dogovor o svežnju ukrepov - odpri v novem zavihku, ki bodo centralnim nasprotnim strankam omogočili hitrejše uvajanje novih produktov na trgu EU ter udeležence na trgu spodbudili h kliringu in vzpostavljanju likvidnosti pri centralnih nasprotnih strankah iz EU. S temi ukrepi se bo okrepil tudi nadzorni okvir EU za centralne nasprotne stranke, s čimer se bosta povečali varnost in odpornost klirinških sistemov. Okvir bo prispeval k zmanjšanju čezmerne odvisnosti od sistemskih centralnih nasprotnih strank v državah, ki niso članice EU, saj bodo vsi zadevni udeleženci na trgu morali imeti aktivne račune pri centralnih nasprotnih strankah iz EU in opravljati kliring reprezentativnega deleža nekaterih sistemskih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na enotnem trgu.
Digitalne finančne storitve
Aprila so začela veljati - odpri v novem zavihku nova pravila - odpri v novem zavihku, ki vsem ljudem in podjetjem z bančnim računom v EU omogočajo takojšnja plačila v evrih. Nova pravila se bodo začela uporabljati postopoma od januarja 2025. Njihov namen je zagotoviti, da bodo takojšnja plačila v evrih cenovno dostopna, varna in se bodo lahko brez ovir obdelala po vsej EU.
Takojšnja plačila so hitra in priročna rešitev v vsakodnevnih situacijah, na primer ko ljudje v nujnih primerih takoj (v manj kot 10 sekundah) potrebujejo denar, ko prek spleta in v trgovinah plačujejo za blago in storitve ali ko si želijo po druženju v gostinskem lokalu na hitro razdeliti račun. Poleg tega izboljšujejo upravljanje denarnih tokov za javne uprave in podjetja, zlasti MSP, dobrodelnim organizacijam in nevladnim organizacijam omogočajo hiter dostop do sredstev, banke in druge ponudnike plačilnih storitev pa spodbujajo k razvoju inovativnih finančnih storitev in produktov.
Leta 2024 se je začela uporabljati tudi uredba o trgih kriptosredstev - odpri v novem zavihku, s čimer so začela veljati enotna tržna pravila EU za kriptosredstva. Regulacija javnih ponudb kriptosredstev in posrednikov kriptosredstev, ki ponujajo storitve potrošnikom, bo pripomogla k celovitosti trga in spodbudila inovacije ter bolje zaščitila potrošnike pred povezanimi tveganji.
Poleg tega instrument EU za tehnično podporo pomaga 37 organom za finančni nadzor iz 26 držav članic pri krepitvi njihovih zmogljivosti za obvladovanje tveganj, povezanih z digitalnimi financami. Akademija EU za nadzor digitalnih financ je v letu 2024 več kot 1 000 nadzornikom po vsej EU zagotovila prezenčna in spletna usposabljanja.
Boj proti pranju denarja
Leta 2024 je bil sprejet zakonodajni sveženj o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - odpri v novem zavihku, ki vključuje prvo uredbo - odpri v novem zavihku in šesto direktivo - odpri v novem zavihku o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Sprejeti predlogi bodo služili kot podlaga za delo Organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma - odpri v novem zavihku.
Nova pravila določajo zahteve, ki bodo veljale za zasebni sektor po vsej EU, da se zagotovi dosledna uporaba pravil na celotnem enotnem trgu. S temi pravili se usklajujejo naloge in pooblastila nacionalnih nadzornikov in finančnoobveščevalnih enot, da se omogoči učinkovito čezmejno sodelovanje. Poleg tega ta okvir krepi pooblastila registrov dejanskega lastništva, da se zagotovi preglednost v zvezi z lastniško in nadzorno strukturo pravnih subjektov in skladov. Usklajuje pa tudi pravila o dostopu do teh informacij, kar deležnikom z upravičenim interesom, vključno z novinarji in civilno družbo, omogoča, da prispevajo k boju proti finančnemu kriminalu.
Kaj prinaša novi okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
Praktični primeri
POKLICNI NOGOMET
Zdaj se bodo pozorno spremljale naložbe v profesionalne nogometne klube in njihovo sponzoriranje, pa tudi prestopi nogometašev. Odkrivali in prijavljali se bodo posli, ki vključujejo vsote sumljivega izvora.
NEPREMIČNINE
Pri nakupu luksuznih nepremičnin bodo morala podjetja s sedežem zunaj EU zdaj razkriti podatke o končnem lastniku nepremičnine, zaradi česar bodo organi EU lažje ugotovili, kdo stoji za temi podjetji.
MNOŽIČNO FINANCIRANJE
Zdaj bo uporaba kampanj množičnega financiranja pod nadzorom, kar bo navideznim dobrodelnim organizacijam otežilo dostop do financiranja ali preusmerjanje sredstev v podporo terorističnim dejavnostim.
VOZILA VISOKE VREDNOSTI
Trgovci z luksuznimi avtomobili, plovili in letali bodo morali sistematično poročati o prodaji nad določenimi pragovi. To bo organom pomagalo odkriti morebitne povezave s kriminalnimi dejavnostmi.
Parlament in Svet sta novembra sprejela uredbo za povečanje preglednosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov - odpri v novem zavihku, ki odpravlja pomisleke glede zelenega zavajanja. Uredba je del širšega svežnja - odpri v novem zavihku ukrepov za okrepitev temeljev okvira EU za trajnostno financiranje ter za spodbujanje zasebnega financiranja projektov in tehnologij za prehod.
Nova pravila bodo vlagateljem in finančnim institucijam zagotovila zanesljive podatke o okoljski, socialni in upravljavski uspešnosti podjetij, kar jim bo v pomoč pri sprejemanju bolj informiranih odločitev o trajnostnih naložbah in obvladovanju tveganj v zvezi s temi dejavniki. Ocene bodo zagotovile tudi večjo jasnost glede dejavnosti ponudnikov ocen in tega, ali so sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje nasprotij interesov.
Parlament in Svet sta se dogovorila - odpri v novem zavihku tudi o preložitvi roka za sprejetje sektorskih evropskih standardov poročanja o trajnostnosti s sredine leta 2024 na sredino leta 2026. Tako bo na voljo več časa za pripravo teh standardov, podjetja pa bodo imela več časa, da se osredotočijo na izvajanje prvega sklopa horizontalnih standardov, sprejetih julija 2023.
Poleg upoštevanja standardov poročanja bodo morala velika podjetja, ki izpolnjujejo nekatera merila, izvajati skrbni pregled svojega poslovanja ter poslovanja hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v njihovih verigah dejavnosti po vsem svetu, da bi opredelila in odpravila dejanske in morebitne negativne vplive na okolje in človekove pravice. V skladu z novo direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti - odpri v novem zavihku bodo morala podjetja ustrezno spremeniti svoje splošne strategije in dejavnosti, vključno s praksami nabave, zasnove in distribucije. V primeru kršitev se bodo lahko uporabili ukrepi upravnega izvrševanja, vključno s kaznimi in civilno odgovornostjo.
Zdrav bančni sistem je bistven za vse državljane in državljanke EU ter za stabilnost in blaginjo gospodarstva EU. Voditelji in voditeljice evropskih in nekaterih drugih držav so se po finančni krizi v letih 2007 in 2008 dogovorili o mednarodnih bančnih standardih, imenovanih standardi Basel III - odpri v novem zavihku, da bi zagotovili večjo odpornost bank in zmanjšali verjetnost prihodnjih finančnih kriz.
Končno besedilo najnovejšega bančnega svežnja - odpri v novem zavihku (uredbe o kapitalskih zahtevah in direktive o kapitalskih zahtevah) je začelo veljati 9. julija 2024 in predstavlja pomemben mejnik na poti k doslednemu izvajanju standardov Basel III v EU. Ponovno potrjuje pripravljenost EU, da izpolni svojo mednarodno zavezo in v skladu z napovedmi začne izvajati nova bonitetna pravila 1. januarja 2025. Kljub temu je bil začetek uporabe dela standardov Basel III, pri katerem gre za temeljni pregled trgovalne knjige - odpri v novem zavihku, preložen na 1. januar 2026, da bi na svetovni ravni ohranili enake konkurenčne pogoje za mednarodno dejavne evropske banke in se uskladili s časovnimi okviri izvajanja v drugih večjih državah.
Za nadaljnjo krepitev bank sta Parlament - odpri v novem zavihku in Svet sprejela - odpri v novem zavihku stališči o reformi okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge - odpri v novem zavihku ter začela pogajanja o njej.
Poleg tega je bil decembra 2023 dosežen dogovor o revidirani direktivi Solventnost II. Nova pravila - odpri v novem zavihku krepijo regulativni okvir za zavarovalniški sektor z boljšimi spodbudami za zavarovalnice in pozavarovalnice (tj. zavarovanje za zavarovalnice), da vlagajo v dolgoročni kapital. Nova pravila bodo bolje upoštevala makroekonomska tveganja, tudi tista, ki so povezana s podnebnimi spremembami, in bodo zmanjšala občutljivost finančnega položaja zavarovateljev na kratkoročna nihanja trga. Te spremembe bodo tudi zagotovile, da bo ta sektor v težkih gospodarskih časih ostal trden in bo varoval interese potrošnikov.
Hkrati je bil dosežen dogovor o novi direktivi o sanaciji in reševanju zavarovalnic - odpri v novem zavihku. Ta direktiva zagotavlja finančno stabilnost ter ščiti imetnike polic in davkoplačevalce v primeru propada zavarovatelja ali pozavarovatelja. Direktiva določa izbor zavarovateljev in pozavarovateljev ter njihovih organov za reševanje na podlagi tveganja, da se lahko pripravijo preventivni načrti sanacije in načrti reševanja ter tako zagotovi, da so pripravljeni na krize.
Reforma carinske unije
Cilj reforme carinske unije - odpri v novem zavihku EU, predlagane leta 2023, je carinski sistem, ki je vodilni v svetovnem merilu in temelji na podatkih ter bo znatno poenostavil carinske postopke za podjetja in hkrati organom zagotovil potrebna orodja za ustavitev uvoza blaga, ki pomeni resnično tveganje za EU, njene državljane in gospodarstvo. Leta 2024 je bil dosežen napredek - odpri v novem zavihku pri predlogu za ustanovitev carinskega organa EU in osrednje podatkovne platforme, ki sta (skupaj z e-trgovanjem) glavna stebra v središču reforme.
To dopolnjuje okolje enotnega okenca EU za carino - odpri v novem zavihku, ki se že postopoma izvaja z namenom, da se uskladijo upravni postopki med carinskimi organi ter drugimi področji, kot sta zdravje in okolje. S tem se bo izboljšala digitalna izmenjava podatkov med državnimi organi na mejah EU in racionaliziral postopek carinjenja blaga.
Poleg tega sistem nadzora uvoza 2 - odpri v novem zavihku od gospodarskih subjektov zdaj zahteva, da predložijo podatke o varnosti in zaščiti za vse oblike prevoza. Zahvaljujoč temu sistemu so belgijski carinski organi marca na letališču Liège v sodelovanju z drugimi državami članicami zasegli doslej največjo količino predhodnih sestavin za prepovedane droge (kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo prepovedanih drog).
Poleg tega je bilo v okviru načrta EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu ustanovljeno zavezništvo evropskih pristanišč - odpri v novem zavihku (glej poglavje 7). S tem se bo izboljšalo usklajevanje med carinskimi organi ter olajšalo sodelovanje z drugimi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter zasebnim sektorjem.
Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na področju obdavčitve
EU je januarja 2024 uvedla nova pravila, ki za multinacionalna podjetja, dejavna znotraj njenih meja, določajo 15-odstotno minimalno efektivno davčno stopnjo - odpri v novem zavihku. Z začetkom veljavnosti teh pravil je bilo na ravni EU formalizirano izvajanje okvira drugega stebra, ki je del zgodovinskega mednarodnega dogovora o davčni reformi - odpri v novem zavihku, doseženega leta 2021 pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. K izpolnjevanju teh pravil se je zavezalo skoraj 140 držav in ozemelj po vsem svetu, EU pa jih je med prvimi prenesla v svoj pravni red. Ta pravila odvračajo podjetja od preusmerjanja dobička v davčne jurisdikcije z nizkimi davčnimi stopnjami ter omejujejo prakso tekmovanja v zniževanju standardov, pri kateri države znižujejo stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, da bi privabile naložbe.
Komisija je 28. oktobra sprejela predlog - odpri v novem zavihku o spremembi direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja - odpri v novem zavihku. Spremenjena direktiva določa pravila in postopke za tesno sodelovanje davčnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčenja, s čimer podjetjem olajša izpolnjevanje obveznosti glede napovedi za odmero davka v skladu z direktivo o drugem stebru - odpri v novem zavihku, s katero se izvaja prej omenjeni okvir drugega stebra.
Boj proti davčnim utajam in davčnim goljufijam
Osrednji elektronski sistem informacij o plačilih - odpri v novem zavihku zdaj davčnim upravam držav članic zagotavlja podatke, ki jim pomagajo lažje odkrivati goljufije na področju davka na dodano vrednost (DDV), zlasti pri dejavnostih e-trgovanja. V skladu z novimi pravili morajo ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo storitve v EU, spremljati prejemnike čezmejnih plačil. Poleg tega morajo davčnim upravam držav članic posredovati informacije o čezmejnih plačilih.
Boj proti davčnim goljufijam in zlorabam je bil okrepljen tudi z novim zakonodajnim aktom, sprejetim decembra. Direktiva o hitrejšem in varnejšem zmanjšanju presežnih davčnih odtegljajev - odpri v novem zavihku uvaja pravila, s katerimi bodo postopki davčnega odtegljaja v EU učinkovitejši in varnejši za vlagatelje, finančne posrednike in nacionalne davčne uprave. S tem se bo pospešil postopek, po katerem se vlagateljem odobri zmanjšanje presežnih davčnih odtegljajev na čezmejna izplačila dividend in obresti. Zmanjšalo se bo tudi tveganje dvojne obdavčitve davkoplačevalcev in olajšale čezmejne naložbe, s čimer se bo okrepila unija kapitalskih trgov.
Poleg tega EU v celoti sprejema digitalni prehod, da bi pripomogla k boju proti goljufijam in podprla podjetja v EU. S predlogom o DDV za digitalno dobo - odpri v novem zavihku, dogovorjenim 5. novembra, se bo zmanjšala potreba po več registracijah za DDV v različnih državah članicah in bo razširjen obstoječi sistem „vse na enem mestu“ za DDV. Ta predlog bo prispeval tudi k uporabi novih digitalnih tehnologij, kot sta izdajanje elektronskih računov in digitalno poročanje, v boju proti goljufijam na področju DDV. Nova pravila so prvi korak k reševanju izzivov, povezanih z razvojem platformnega gospodarstva, ter prispevajo k izenačevanju konkurenčnih pogojev za spletne in tradicionalne ponudnike storitev kratkoročnega najema nastanitve in prevoznih storitev. Koristila bodo javnim financam držav članic ter znižala upravne stroške in stroške izpolnjevanja obveznosti za trgovce v EU.