Evropska unija je v zadnjih nekaj letih zaradi svetovnih izzivov, kot so pandemija COVID-19, kriza življenjskih stroškov, podnebne spremembe in digitalni prehod, podvojila svoja prizadevanja za zaščito in opolnomočenje ljudi in skupnosti. V letu 2024 si je še naprej prizadevala za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za vse. Ob zaključku uspešnega evropskega leta spretnosti je Evropska komisija predstavila nov akcijski načrt za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti, s čimer je podprla trajnostno in vključujočo rast EU ter zagotovila njeno konkurenčnost. EU je še naprej podpirala nove ukrepe, da bi delavci in delavke lahko uveljavljali svoje socialne pravice. Na primer, nova pravila delavcem in delavkam že prinašajo zaščito z ustrezno minimalno plačo, druge nove pravice in zaščita pa bodo izboljšale pogoje za delavce v gospodarstvu priložnostnih del. Poleg tega je EU odobrila prelomni zakon za boj proti nasilju nad ženskami in uvedla nove kartice, ki bodo invalidom olajšale potovanja.

EU stopa po poti do ambicioznega cilja pravične in vključujoče Evrope, ki varuje svoje državljane in državljanke ter ustvarja priložnosti. Njene politike so namenjene izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev za vse v EU s spodbujanjem več in boljših delovnih mest, znanj in spretnosti, enakosti ter socialne zaščite in vključevanja.

20 načel evropskega stebra socialnih pravic - odpri v novem zavihku – in akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic - odpri v novem zavihku, ki bo ta načela pretvoril v konkretne ukrepe – so vodilo evropskih in nacionalnih politik na teh ključnih področjih. Na aprilski konferenci na visoki ravni - odpri v novem zavihku v La Hulpe v Belgiji so EU, njeni socialni partnerji in organizacije civilne družbe obnovili svojo zavezanost močnejši socialni Evropi s podpisom izjave, s katero so steber ponovno potrdili kot vodilni okvir za socialne politike EU. Izjava iz La Hulpe o prihodnosti evropskega stebra socialnih pravic prav tako pozdravlja prihajajoči pregled s stebrom povezanega akcijskega načrta v letu 2025. Ta pregled bo tudi podlaga za nadaljnje ukrepe za doseganje krovnih ciljev EU in nacionalnih krovnih ciljev za leto 2030 na področju zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine.

Napredek pri doseganju ciljev na ravni EU in nacionalni ravni se podrobno spremlja v letnem skupnem poročilu o zaposlovanju. Zadnje poročilo - odpri v novem zavihku kaže, da je EU po okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti na dobri poti k doseganju cilja na področju zaposlovanja. Vendar je za dosego cilja zmanjšanja revščine še vedno potreben znaten napredek, ki se je v zadnjih nekaj letih nekoliko izboljšal kljub različnim krizam in zlasti kljub visoki inflaciji. Nadaljnji napredek je potreben tudi na področju izobraževanja odraslih, saj učinki političnih prizadevanj EU na tem področju v večini držav članic še niso opazni.

Trije cilji na ravni EU

• Do leta 2030 bi moralo biti zaposlenega vsaj 78 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let.
• Do leta 2030 bi se moralo vsako leto vsaj 60 % vseh odraslih udeležiti usposabljanj.
• Število ljudi, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, bi se do leta 2030 moralo zmanjšati za vsaj 15 milijonov.

Brezdomstvo je ena najskrajnejših oblik socialne izključenosti, obstaja pa v vseh državah članicah. Februarja so se na neformalni ministrski konferenci - odpri v novem zavihku zbrali predstavniki držav članic in Evropskega parlamenta ter strokovnjaki in združenja, ki se dejavno borijo proti brezdomstvu. Delegati so izrazili podporo evropski platformi za boj proti brezdomstvu - odpri v novem zavihku in pozdravili dosedanje delo. Poudarili so, da je treba povečati prizadevanja, politično zavezanost in sredstva za boj proti brezdomstvu, da bi dosegli cilj lizbonske deklaracije, tj. prizadevanja za odpravo brezdomstva do leta 2030. Sklepi konference so bili upoštevani v izjavi iz La Hulpe.

V letu 2024 se je začelo izvajati več projektov, ki dopolnjujejo delo evropske platforme za boj proti brezdomstvu in ki jih podpira EU, vključno s projektom Podatki o številu brezdomcev v Evropi - odpri v novem zavihku, naborom orodij OECD za boj proti brezdomstvu - odpri v novem zavihku in štirimi drugimi pilotnimi projekti, ki se borijo proti brezdomstvu.

Prehod v družbo dolgoživosti

Ker Evropejci in Evropejke živijo dlje in bolj zdravo, morajo biti politike EU in nacionalne politike usmerjene v prihodnost, da bi opolnomočili ljudi vseh starosti in zagotovili dobrobit prihodnjih generacij. To pomeni oblikovanje politik, ki spodbujajo aktivno in zdravo staranje ter pozitivno vplivajo na to, kako se prebivalstvo Evrope stara. Strokovnjaki in deležniki so se sestali ter na podlagi ugotovitev iz poročila o staranju prebivalstva za leto 2024 - odpri v novem zavihku in poročila o ustreznosti pokojnin za leto 2024 - odpri v novem zavihku preučili poglavitne izzive za dolgoživost v Evropi. Sodelujoči na tem dogodku so menili, da bi bile potrebne nadaljnje reforme za zagotovitev ustrezne in trajnostne zaščite starejšega prebivalstva in za spopadanje s socialno-ekonomsko neenakostjo in razlikami med spoloma v visoki starosti. Del rešitve bodo naložbe v aktivno in zdravo staranje, podaljševanje delovne dobe ter podpiranje prilagojenih in prožnih ureditev dela, skupaj z uspešnimi in učinkovitimi pokojninskimi sistemi in sistemi dolgotrajne oskrbe.

Obravnavanje pomanjkanja delovne sile ter znanj in spretnosti

Pomanjkanje delovne sile ter znanj in spretnosti se v vseh državah članicah povečuje že skoraj desetletje. To je predvsem posledica demografskih sprememb in vse večjega povpraševanja po znanjih in spretnostih v okviru zelenega in digitalnega prehoda ter slabih delovnih pogojev v nekaterih poklicih in sektorjih. Komisija je opredelila več kot 40 poklicev v različnih sektorjih, ki se soočajo s pomanjkanjem po vsej EU - odpri v novem zavihku, pri čemer pa obstajajo določene razlike med državami članicami. Odpravljanje tega pomanjkanja je ključno za povečanje zmogljivosti EU za inovacije, sprostitev njenega potenciala za rast, povečanje njene konkurenčnosti, spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter povečanje gospodarske in socialne odpornosti.

• Pričakuje se, da bo v sektorjih energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ustvarjenih 3,5 milijona novih delovnih mest.
• Skoraj dve tretjini (63 %) MSP ne najdeta talentov, ki jih ta podjetja potrebujejo.
• Na ravni EU se s pomanjkanjem sooča 42 poklicev.

Za reševanje tega izziva je Komisija marca predstavila akcijski načrt - odpri v novem zavihku, pripravljen v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, ki so najbližji trgu dela in imajo zato ključno vlogo pri izvajanju rešitev za reševanje teh izzivov. Načrt zagotavlja celovit okvir za odpravo pomanjkanja na petih glavnih področjih politike na ravni EU, nacionalni ravni in ravni socialnih partnerjev.

Izvajanje akcijskega načrta bo ključnega pomena za doseganje krovnih ciljev EU glede zaposlovanja ter znanj in spretnosti do leta 2030. Načrt temelji na številnih ukrepih politike in financiranja, ki se že izvajajo na ravni EU, kot je Pakt za spretnosti - odpri v novem zavihku. Partnerstva za spretnosti so se zavezala, da bodo do leta 2030 po vsej EU ponudila priložnosti za preusposabljanje in izpopolnjevanje za več kot 25 milijonov delovno sposobnih ljudi. Poleg tega so člani Pakta za spretnosti od njegove uvedbe leta 2020 skupaj vložili več kot 150 milijonov evrov v dejavnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja. Obenem EU vlaga približno 65 milijard evrov v programe spretnosti, večinoma prek mehanizma za okrevanje in odpornost - odpri v novem zavihku (glej Poglavje 3) ter Evropskega socialnega sklada plus. - odpri v novem zavihku

Evropsko leto spretnosti, ki je trajalo od 9. maja 2023 do 8. maja 2024, je zagotovilo nov zagon vseživljenjskemu učenju, saj je v središče postavljalo znanja in spretnosti ter pomagalo uskladiti želje in nabore spretnosti ljudi s priložnostmi na trgu dela. Prizadevanja za obveščanje ljudi na lokalni ravni so dosegla milijone ljudi, kar je prispevalo k znatnemu povečanju ozaveščenosti o politikah EU na področju znanj in spretnosti.

VIDEOPOSNETEK: Evropsko leto spretnosti – utiranje poti do bolje usposobljene delovne sile

Aprila je bila ustanovljena akademija novega evropskega Bauhausa - odpri v novem zavihku, katere cilj je okrepiti spretnosti na področju trajnostnosti v gradbenem sektorju. Akademija bo združevala vrednote trajnostnosti, estetike in vključenosti ter podpirala izvajanje evropskega zelenega dogovora - odpri v novem zavihku. V naslednjih dveh letih bo združevala strokovnjake na področju izobraževanja in usposabljanja ter povezala pet lokalnih in regionalnih središč po vsej Evropi.

Podpora državam članicam

Instrument EU za tehnično podporo - odpri v novem zavihku dvanajstim državam članicam pomaga pri reformah na področju znanj in spretnosti. Zagotovljena podpora zajema vse od pomoči pri oblikovanju učnega načrta, ki temelji na kompetencah, in razvoja mikrodokazil (ki dokazujejo usposobljenost, pridobljeno iz kratkoročnih učnih izkušenj) do vključevanja begunskih otrok v izobraževalni sistem.

Primer projekta

Instrument je podprl dvoletni projekt v Belgiji za pomoč šolam pri učinkoviti uporabi IKT za učenje in poučevanje. Cilj je bil šolam omogočiti, da razvijejo skupinske pristope k usklajevanju IKT in digitalnemu izobraževanju.

- odpri v novem zavihku

VIDEOPOSNETEK: Digitalna preobrazba v flamskem izobraževalnem sistemu © Knowledge Centre Digisprong

Podpora delavcem in delavkam

Nova pravila, katerih cilj je zagotoviti, da nacionalne minimalne plače delavcem in delavkam zagotavljajo dostojno življenje, morajo biti vključena v nacionalno zakonodajo do 15. novembra. Večina držav članic je Komisijo obvestila, da so to že storile. Izvajanje direktive o ustreznih minimalnih plačah bo prispevalo k boljšim življenjskim in delovnim pogojem z izboljšanjem ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač in spodbujanjem kolektivnih pogajanj o plačah. Izboljšalo bo tudi dostop delavcev do zaščite z minimalno plačo prek boljšega mehanizma izvrševanja in obveščanja ter učinkovitejših mehanizmov pravnega varstva. Direktiva že ima pozitiven učinek, saj je spodbudila razprave na nacionalni ravni o ustreznosti minimalnih plač. Posledično so se zakonsko določene minimalne plače v zadnjih dveh letih v večini držav članic znatno zvišale, kar je prispevalo k izravnavi vpliva visoke inflacije na kupno moč zaposlenih z nizkimi dohodki.

Razpon minimalne plače v državah članicah EU je julija 2024 znašal od 477 EUR mesečno v Bolgariji do 2 571 EUR mesečno v Luksemburgu.

EU je leta 2024 določila nova pravila - odpri v novem zavihku za izboljšanje delovnih pogojev 28 milijonov platformnih delavcev in delavk v EU. Direktiva o platformnem delu bo zagotovila, da bo zaposlitveni status oseb, ki delajo prek digitalnih platform dela, pravilno razvrščen. Po prerazvrstitvi bodo lahko platformni delavci in delavke uživali delavske pravice in prejemali socialne prejemke, do katerih so upravičeni. Nova pravila spodbujajo tudi večjo preglednost in odgovornost v zvezi z avtomatiziranimi sistemi, ki podpirajo ali nadomeščajo vodstvene funkcije pri delu, vključno s pravico do izpodbijanja odločitev, ki temeljijo na algoritmih. Države članice imajo dve leti časa, da ta pravila prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Poleg tega so se leta 2024 nadaljevala prizadevanja za okrepitev organov, ki zastopajo evropske delavce in delavke v multinacionalnih podjetjih. Namen novega predloga - odpri v novem zavihku za revizijo veljavnih pravil je okrepiti vlogo evropskih svetov delavcev - odpri v novem zavihku, ki se posvetujejo z delavci in delavkami ter jih obveščajo o odločitvah, ki bi lahko vplivale na njihovo zaposlitev ali delovne pogoje. Cilj je olajšati ustanavljanje teh organov, izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov in zagotoviti posvetovanje z delavci pred sprejetjem odločitev.

Delo na daljavo je zlasti od pandemije COVID-19 splošno razširjeno. Iz ankete EU o delovni sili - odpri v novem zavihku izhaja, da se je v EU skupni delež zaposlenih, ki delajo od doma, v zadnjih nekaj letih več kot podvojil – leta 2019 je znašal 11,1 %, leta 2023 pa 22,4 %. Hkrati je bila večja pozornost namenjena vplivu kulture stalne dosegljivosti na duševno zdravje delavcev in delavk. Marca se je začelo - odpri v novem zavihku dvostopenjsko posvetovanje s socialnimi partnerji o pravičnem delu na daljavo in pravici do odklopa.

Ocenjuje se, da je v EU približno 3,1 milijona pripravnikov. Kakovostna pripravništva lahko mladim pomagajo pridobiti praktične delovne izkušnje in pridobiti nova znanja in spretnosti, delodajalcem pa omogočajo, da pritegnejo, usposabljajo in obdržijo osebje. Komisija je marca predstavila pobudo za izboljšanje delovnih pogojev za pripravnike v EU, vključno s plačilom, vključenostjo in kakovostjo pripravništev. Poleg revizije obstoječega okvira za kakovost pripravništev - odpri v novem zavihku, da bi obravnavali vprašanja, kot sta pravično plačilo in dostop do socialne zaščite, predlaga tudi zakonodajne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev za pripravnike in boj proti zaposlitvi pod masko pripravništva.

Da bi še dodatno izboljšala razmere na trgu dela, je EU prek Evropskega socialnega sklada plus priskrbela novo financiranje - odpri v novem zavihku v višini 23 milijonov evrov za inovativne projekte, katerih cilj je zmanjšati dolgotrajno brezposelnost in ljudem pomagati pri iskanju zaposlitve. Tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce - odpri v novem zavihku je zagotovil podporo skoraj 1 600 odpuščenim delavcem v Belgiji, na Danskem in v Nemčiji.

Krepitev socialnega dialoga

Socialni partnerji, tj. organizacije, ki zastopajo interese delavcev in delodajalcev EU, imajo pomembno vlogo pri izboljšanju delovnih pogojev in produktivnosti, krepitvi konkurenčnosti podjetij EU ter krepitvi blaginje in odpornosti EU. To je še posebej pomembno glede na spremembe, ki jih prinašajo nove tehnologije, in potrebo po pravičnem prehodu na podnebno nevtralnost. EU in njeni socialni partnerji so se na januarskem srečanju v Val Duchesse v Bruslju (Belgija) dogovorili, da bodo obnovili - odpri v novem zavihku svojo zavezo krepitvi socialnega dialoga na ravni EU in združili moči pri reševanju ključnih izzivov v gospodarstvih in na trgih dela EU. Socialni partnerji so o izzivih na trgu dela razpravljali tudi na tristranskem socialnem vrhu - odpri v novem zavihku marca.

Evropski izobraževalni prostor

Evropski izobraževalni prostor - odpri v novem zavihku je glavna politična strategija EU za izobraževanje, ki državam članicam ponuja pomoč pri sodelovanju za vzpostavljanje bolj vključujočih in odpornih sistemov izobraževanja in usposabljanja. Njegov cilj je odpraviti ovire za učenje ter izboljšati dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse. V okviru te vizije je EU začela pobudo za vzpostavitev zavezništev med visokošolskimi ustanovami iz vse Evrope.

VIDEOPOSNETEK: Pobuda Evropske univerze

V zadnjih petih letih je pobuda Evropske univerze - odpri v novem zavihku, ki se financira iz programa Erasmus+ - odpri v novem zavihku, nizala uspeh za uspehom. Vzpostavljenih je bilo 14 novih zavezništev - odpri v novem zavihku, ki so se pridružila že obstoječim 50, s čimer je ta pobuda dosegla cilj - odpri v novem zavihku, da bi zajemala najmanj 60 zavezništev evropskih univerz, in do sredine leta 2024 je v tej pobudi sodelovalo več kot 500 univerz. Visokošolske ustanove lahko s sodelovanjem in združevanjem virov ponudijo inovativne programe ter najsodobnejše spretnosti, potrebne za zeleni in digitalni prehod po vsej EU. Univerze bodo lahko ponudile privlačne in konkurenčne programe s skupno diplomo ter privabile in zadržale talente z vsega sveta.

Po prizadevanjih visokošolskega sektorja za povečanje števila skupnih programov, vključno s številnimi zavezništvi evropskih univerz, je Komisija predlagala konkreten načrt za sodelovanje - odpri v novem zavihku med državami članicami in visokošolskim sektorjem za uvedbo evropske diplome. Načrt - odpri v novem zavihku za novo vrsto programa, ki se izvaja na nacionalni, regionalni ali institucionalni ravni, temelji na šestih projektih, ki vključujejo več kot 140 visokošolskih ustanov iz vse EU. Ta vizija o načinu, kako bi evropska diploma zaživela, je bila predstavljena skupaj z dvema predlogoma priporočil Sveta za podporo visokošolskemu sektorju. Prvi - odpri v novem zavihku vsebuje zamisli za izboljšanje postopkov zagotavljanja kakovosti in avtomatičnega priznavanja kvalifikacij v visokošolskem izobraževanju, namen drugega - odpri v novem zavihku predloga pa je poskrbeti za večjo privlačnost in trajnostnost akademskih poklicnih poti.

Učna mobilnost

EU sodeluje tudi z vladami, da bi visokošolsko izobraževanje v Evropi postalo bolj vključujoče in dostopno v okviru bolonjskega procesa - odpri v novem zavihku, ki združuje države, ki spadajo v evropski visokošolski prostor, in Komisijo. V maju je 47 predstavnikov visokošolskih ministrstev in EU ponovno potrdilo svojo zavezanost podpiranju mobilnosti študentov in osebja. V Sporočilu iz Tirane - odpri v novem zavihku so pregledali sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja in določili smer za obdobje 2025–2027. Dogovorili so se tudi o posodobljenih zavezah v zvezi z odpravo ovir za učno mobilnost, internacionalizacijo visokošolskega izobraževanja in visokokakovostnim izobraževanjem, ki zagotavljajo močne povezave z vodilnimi pobudami EU, kot sta pobuda Evropske univerze in načrt za evropsko diplomo.

Erasmus+

Program EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport

• 37 let programa Erasmus+
• Več kot 16 milijonov udeležencev in udeleženk pri projektih učne mobilnosti
• Od leta 2014 je sodelovalo več kot 900 000 organizacij.
• Proračun za leto 2024: 4,65 milijarde evrov

V letu 2024 je bila obeležena 20. obletnica programa Erasmus Mundus - odpri v novem zavihku, evropske pobude za sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja, ki se financira v okviru programa Erasmus+ in podpira vzpostavitev mednarodnega skupnega magistrskega študija. Od njegove uvedbe je v magistrskih programih Erasmus Mundus sodelovalo skoraj 50 000 študentk in študentov iz 179 držav. Več kot 34 000 študentk in študentov je prejelo štipendijo EU. Dosežke programa in njegov prispevek k razvoju mednarodne razsežnosti programa Erasmus+ smo praznovali na konferenci - odpri v novem zavihku maja.

Podpiranje raziskav in inovacij

Leta 2024 je minilo 40 let - odpri v novem zavihku od začetka prvega programa financiranja EU, namenjenega raziskavam in inovacijam. EU je od leta 1984 v znanost, raziskave in inovacije vložila več kot 280 milijard evrov ter približno 75 000 upravičencem zagotovila več kot 120 000 nepovratnih sredstev. S temi sredstvi so se ustvarila kakovostna delovna mesta, podpirala so se inovativna podjetja, okrepila pa sta se tudi konkurenčnost in vodilni položaj EU na področju tehnologije. V zadnjih štirih desetletjih je EU povečala svoje naložbe na področju raziskav in inovacij ter razširila svojo osredotočenost na reševanje svetovnih izzivov, izkoriščanje tehnološkega potenciala in zadoščanje spreminjajočim se potrebam družbe. Uspešnost teh naporov potrjuje tudi več kot 30 Nobelovih nagrad, podeljenih raziskovalcem, ki jih financira EU.

VIDEOPOSNETEK: Praznovanje 40. obletnice raziskav in inovacij

„Podpora iz okvirnih raziskovalnih programov EU je bila zame vso poklicno pot zelo pomembna; vse od začetkov na Švedskem, saj mi je omogočila oblikovanje raziskovalne skupine, nakup potrebne laboratorijske opreme in raziskovanje inovativnih zamisli.“

Profesorica Anne L’Huillier, Nobelova nagrajenka za fiziko za leto 2023

David Baker, ki je prejel sredstva v okviru programa EU ukrepi Marie Skłodowske-Curie - odpri v novem zavihku, je dobitnik Nobelove nagrade za kemijo za leto 2024 za računalniško načrtovanje proteinov, skupaj z Demisom Hassabisom in Johnom M. Jumperjem za napoved strukture beljakovin. Pridružil se je ugledni skupini 18 prejemnikov in prejemnic sredstev iz tega programa, znanstvenikov in znanstvenic ter nadzornikov in nadzornic, ki so od leta 2010 prejeli Nobelovo nagrado.

Obzorje 2020

Obzorje Evropa

Nova značilnost sedanjega okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027, Obzorje Evropa - odpri v novem zavihku, je uvedba strateških načrtov, ki jih je Komisija pripravila skupaj z državami članicami, pridruženimi državami in Parlamentom ter s prispevki deležnikov in državljanov. V drugem strateškem načrtu programa Obzorje Evropa - odpri v novem zavihku, objavljenem marca, so določena prednostna področja za zadnja tri leta programa (2025–2027). Tako se bodo sredstva za raziskave in inovacije v Evropi in zunaj nje usmerjala v soočanje s ključnimi svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti, digitalni prehod ter staranje prebivalstva. S tem novim strateškim načrtom EU povečuje ambicije programa na področju biotske raznovrstnosti, saj se zavezuje, da bo 10 % skupnega proračuna programa Obzorje Evropa za obdobje 2025–2027 namenila temam, povezanim z biotsko raznovrstnostjo. To dopolnjuje obstoječe cilje za odhodke za podnebne ukrepe (35 % v celotnem obdobju programa Obzorje Evropa) in glavne digitalne dejavnosti (13 milijard evrov v istem obdobju).

Strateški načrt uvaja tudi Instrument novega evropskega Bauhausa - odpri v novem zavihku, novo orodje financiranja za oživitev sosesk v EU in zunaj nje. Od leta 2025 do 2027 bo za projekte novega evropskega Bauhausa na področju raziskav in inovacij prek programa Obzorje Evropa na voljo 120 milijonov evrov letno, podobna raven financiranja pa naj bi se zagotovila iz drugih programov EU za podporo uvajanju. Pionirska pobuda novega evropskega Bauhausa združuje državljane, javne organe, strokovnjake, podjetja, univerze in institucije, da bi preoblikovali in skupaj spodbujali trajnostno in vključujoče življenje.

Evropski raziskovalni svet - odpri v novem zavihku v okviru programa Obzorje Evropa s prestižnimi shemami nepovratnih sredstev pomaga pri premikanju meja znanja na vseh področjih znanosti in akademskih študij. Leta 2024 so bila projektom, izbranim na podlagi znanstvene odličnosti, dodeljena nepovratna sredstva v skupni vrednosti 2,3 milijarde evrov.

Letos je bilo napovedane 1,25 milijarde evrov za podporo raziskavam v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, vodilnega programa EU za doktorsko in podoktorsko usposabljanje. Financiranje bo podpiralo in zagotovilo delovna mesta približno 10 000 nadarjenim raziskovalcem in raziskovalkam z vsega sveta na vseh stopnjah njihove poklicne poti.

Da bi izboljšali možnosti za poklicni razvoj ter privabili in obdržali raziskovalce in raziskovalke v Evropi, je bila junija vzpostavljena platforma za privabljanje talentov v evropskem raziskovalnem prostoru - odpri v novem zavihku. Delovala bo kot osrednje vozlišče, ki bo raziskovalcem in raziskovalkam omogočalo enostaven dostop do poklicnega razvoja, financiranja in orodij za mednarodno sodelovanje, kar bo spodbudilo njihovo mobilnost in poklicno napredovanje po vsej Evropi.

V EU sta enakost in nediskriminacija temeljni vrednoti in temeljni pravici. Da bi zagotovila odprto in vključujočo družbo, je EU vzpostavila vrsto namenskih strategij s konkretnimi ukrepi in sredstvi, ki so na voljo za izboljšanje življenja ljudi po vsej EU.

Evropska kartica ugodnosti za invalide in parkirna kartica za invalide

Oktobra so bila odobrena - odpri v novem zavihku nova pravila o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne kartice za invalide. Kartice se bodo uporabljale za državljane EU in družinske člane s priznanimi oblikami invalidnosti ter za državljane tretjih držav s priznanimi invalidnostmi, ki živijo v EU.

Med potovanjem po drugih državah članicah bo evropska kartica ugodnosti za invalide zagotovila enak dostop do posebnih pogojev in prednostne obravnave, ki jo ponujajo številne storitve. To bi lahko na primer vključevalo prednostni ali prosti dostop, osebno asistenco na prizoriščih, Braillovo pisavo ali zvočne vodnike ter brezplačne ali cenejše vstopnice. Imetniki evropske parkirne kartice bodo lahko imeli dostop do pogojev parkiranja in parkirnih mest za invalide v drugih državah članicah. Nova pravila se bodo uporabljala za kratkotrajno bivanje do treh mesecev, v nekaterih primerih pa tudi za daljša obdobja, na primer za imetnike kartic, ki sodelujejo v programih mobilnosti EU (kot sta projekta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota - odpri v novem zavihku). Države članice lahko direktivo uporabljajo tudi za daljše obdobje za druge imetnike kartic.

Evropska kartica ugodnosti za invalide bo dopolnjevala nacionalne kartice ugodnosti za invalide ali potrdila o invalidnosti, nova parkirna kartica pa bo nadomestila sedanjo evropsko parkirno kartico za invalide. Obe kartici naj bi začeli delovati po vsej EU leta 2028.

Boljša dostopnost naših mest

Dostopnost prostorov je ključni korak pri doseganju enakosti. V letu 2024 je bila obeležena 15. obletnica nagrade za dostopno mesto - odpri v novem zavihku, prestižne nagrade, ki priznava izjemna prizadevanja mest v EU, da bi prednostno obravnavala dostopnost za invalide.

Novembra je Dunaj v Avstriji prejel nagrado za dostopno mesto 2025 - odpri v novem zavihku, saj je odličen primer, kako lahko velika glavna mesta uspešno vključijo dostopnost v vse vidike mestnega življenja. Leta 2024 so potekale olimpijske in paraolimpijske igre in ob tej priložnosti je Nürnberg v Nemčiji prejel posebno priznanje za dostopnost športne infrastrukture zaradi naložb v vključujoče športne centre s prilagojeno opremo ter usposabljanja za trenerje v prilagodljivih športih in vključujoče plavanje.

VIDEOPOSNETEK: San Cristóbal de La Laguna, Španija – dobitnik nagrade za dostopno mesto za leto 2024 © Adobe Stock

Ob 15. obletnici nagrade za dostopno mesto so se sestali predstavniki preteklih zmagovalnih mest, organizacij, ki zastopajo invalide, in združenj deležnikov, da bi izmenjali najboljše prakse. Zbrali so tudi povratne informacije za drugo fazo evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 - odpri v novem zavihku.

Enakost spolov

EU je v zadnjih letih dosegla pomemben napredek pri spodbujanju enakosti spolov. Med pomembnimi mejniki so nova pravila o preglednosti plačil - odpri v novem zavihku, da bi se okrepila uporaba načela enakega plačila za enako delo, nove pravice za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja - odpri v novem zavihku ter cilji za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb - odpri v novem zavihku.

Kljub znatnemu napredku pa je treba še veliko storiti, da bi dosegli enakost spolov. Glede na poročilo o enakosti spolov v EU za leto 2024 - dokument PDF, odpri v novem zavihku še vedno obstajajo velike razlike med spoloma na trgu dela in na položajih odločanja, vključno s politično zastopanostjo, stereotipi o vlogi žensk v družbi pa ostajajo izziv. Poleg tega so ženske in dekleta še vedno posebej izpostavljene posledicam vojn in konfliktov. V poročilu so bile ugotovljene tudi večje ovire za svobodo izražanja, zlasti na spletu, in vse večje nazadovanje na področju pravic žensk v različnih delih sveta.

Leta 2024 je bila sprejeta prelomna zakonodaja EU - odpri v novem zavihku za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Novi zakon nekatere oblike nasilja nad ženskami opredeljuje kot specifična kazniva dejanja, zlasti pohabljanje ženskih spolovil, prisilne poroke in najbolj razširjene oblike spletnega nasilja (npr. deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve, kibernetsko zalezovanje in kibernetsko nadlegovanje) ter kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu zaradi spola.

Vsaka tretja ženska v EU je doživela fizično nasilje, spolno nasilje ali grožnje.

Samo vsaka osma ženska, ki je doživela nasilje, je incident prijavila policiji.

Samo vsaka peta ženska, ki je doživela nasilje, se je za pomoč obrnila na izvajalca zdravstvenega varstva ali socialnih storitev.

Viri: Eurostat - odpri v novem zavihku, Evropski inštitut za enakost spolov - odpri v novem zavihku, Agencija Evropske unije za temeljne pravice - odpri v novem zavihku.

Novi standardi za organe za enakost

Krepitev enakosti LGBTIQ oseb v Evropi

Rezultati tretje raziskave LGBTIQ - odpri v novem zavihku, ki jo je maja objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice - odpri v novem zavihku, kažejo, da so lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LGBTIQ) osebe bolj odkriti glede svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih znakov v svojem družbenem okolju kot v preteklosti. Vendar se soočajo z večjim nadlegovanjem in nasiljem. Hkrati je še vedno veliko neprijavljenih primerov diskriminacije, nasilja in nadlegovanja.

Poročilo - dokument PDF, odpri v novem zavihku o izvajanju strategije za enakost LGBTIQ oseb ugotavlja, da je ta pozitivno vplivala na položaj LGBTIQ oseb v EU. Dvanajst držav članic ima vzpostavljene strategije ali akcijske načrte za enakost LGBTIQ oseb, ki dopolnjujejo strategijo EU, druge pa trenutno pripravljajo svoje prve namenske nacionalne strategije ali akcijske načrte. Sodelovanje z državami članicami se bo okrepilo z izmenjavo dobrih praks pri razvoju in izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov.

Vsaka druga LGBTIQ oseba zdaj brez težav pove, da je članica te skupnosti.

Vsaka tretja LGBTIQ oseba se sooča z diskriminacijo.

Vsaka druga LGBTIQ oseba je žrtev nadlegovanja.

Dve od treh LGBTIQ oseb sta bili v času šolanja žrtvi vrstniškega nasilja.

Vsaka sedma LGBTIQ oseba je žrtev nasilja.

Vir: Agencija Evropske unije za temeljne pravice, LGBTIQ Equality at a Crossroads – Progress and challenges (Enakost LGBTIQ na razpotju – napredek in izzivi) - odpri v novem zavihku, 2024.

Boj proti vsem oblikam rasizma

Prvo poročilo o napredku - odpri v novem zavihku v zvezi s strategijo EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja za obdobje 2021–2030 je bilo objavljeno leta 2024. Poročilo kaže, da je v Evropi od napadov Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 in vojne, ki je sledila v Gazi, največ incidentov iz sovraštva in nasilja nad Judi od ustanovitve EU. Glede na raziskavo - odpri v novem zavihku iz leta 2023 Agencije Evropske unije za temeljne pravice je bila raven antisemitizma visoka že pred napadi Hamasa, s pandemijo COVID-19 in rusko vojno agresijo proti Ukrajini pa se je še stopnjevala. V poročilu so predstavljeni prizadevanja EU in njenih držav članic za boj proti antisemitizmu in ukrepi, ki so jih sprejele za okrepitev varnosti judovskih skupnosti. Predstavlja tudi napredek pri vzpostavljanju trajnostnih struktur EU in nacionalnih struktur za preprečevanje antisemitizma in boj proti njemu. Na podlagi strategije EU je 23 držav članic sprejelo nacionalno strategijo proti antisemitizmu, 20 pa jih je imenovalo nacionalnega koordinatorja za antisemitizem.

Po podatkih iz poročila - dokument PDF, odpri v novem zavihku, ki ga je oktobra objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice, se skoraj vsak drugi musliman in muslimanka v EU v vsakdanjem življenju sooča z rasizmom in diskriminacijo, kar pomeni močno povečanje od leta 2016. Ženske, moški in otroci iz muslimanskih skupnosti so tarča tako prek spleta kot zunaj njega ne le zaradi svoje vere, temveč tudi zaradi barve kože in etničnega ali priseljenskega porekla. Podatki, uporabljeni v poročilu, so bili zbrani pred napadi Hamasa 7. oktobra 2023 in vojno v Gazi, ki je povečala sovraštvo do muslimanov.

V poročilu o izvajanju nacionalnih strateških okvirov za Rome - odpri v novem zavihku je poudarjen napredek, ki so ga države članice in države širitve dosegle pri vzpostavljanju potrebnih struktur, procesov in programov za učinkovito izvajanje njihovih nacionalnih okvirov za Rome. Čeprav so ta prizadevanja pomemben korak naprej, je še vedno mogoče povečati ambicije za popolno uresničitev ciljev EU za leto 2030 - odpri v novem zavihku, s katerimi se spremlja, kako dobro so bili cilji strateškega okvira EU za Rome doseženi na področju enakosti, socialno-ekonomskega vključevanja in smotrne udeležbe Romov in Rominj. EU se še naprej zavezuje, da bo podpirala države članice s smernicami in spremljanjem izvajanja njihovih nacionalnih okvirov za Rome.

Priznavanje pomena vključujočih družb

Evropski mesec raznolikosti, ki poteka maja, uteleša dolgoročno zavezanost EU raznolikim in vključujočim delovnim mestom in družbam. Leta 2024 je bilo po vsej EU organiziranih več kot 50 dogodkov. Eden od vrhuncev je bila tretja podelitev letne nagrade evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti - odpri v novem zavihku, s katero se priznava delo, ki so ga mesta, kraji ali regije EU opravili za spodbujanje vključevanja in ustvarjanje družbe brez diskriminacije. Letos je bila vključena posebna kategorija nagrad za organe, ki z obravnavanjem nasilja nad ženskami omogočajo varna mesta in regije.

Dobitniki nagrade evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti za leto 2024 - odpri v novem zavihku

LOKALNE SKUPNOSTI Z VEČ KOT 50 000 PREBIVALCI

Zagreb, Hrvaška
© Adobe Stock

Växjö Kommun, Švedska
© Marcus Lindstrom/E+ via Getty Images

La Laguna, Španija
© Adobe Stock

LOKALNE SKUPNOSTI Z MANJ KOT 50 000 PREBIVALCI

Corbetta, Italija
© AleksandarGeorgiev/E+ via Getty Images

Miranda de Ebro, Španija
© Abuela Pinocho/Moment Open via Getty Images

Casares, Španija
© Adobe Stock

POSEBNA NAGRADA

Ljubljana, Slovenija
© Adobe Stock

Miranda de Ebro, Španija
© Abuela Pinocho/Moment Open via Getty Images

Växjö Kommun, Švedska
© Marcus Lindstrom/E+ via Getty Images