Evropska unija je leta 2024 sprejela celovite ukrepe za zaščito državljank in državljanov pred grožnjami znotraj in zunaj svojih meja, saj se je začelo delo za boljšo pripravljenost Evrope za odzivanje na večje krize. EU je še naprej krepila ukrepe za povečanje evropske varnosti in obrambe ter uvedla nove ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu. Leto 2024 je zaznamoval tudi začetek novega obdobja upravljanja migracij. S paktom o migracijah in azilu ima EU zdaj orodja za urejeno upravljanje migracij na podlagi načel solidarnosti in pravične delitve odgovornosti. Pomembno delo za postavitev temeljev za reforme se je začelo, ko so države članice pripravile svoje nacionalne izvedbene načrte. Še en mejnik je bil dosežen po decembrski odločitvi, da se s 1. januarjem 2025 odpravijo kontrole na notranjih kopenskih mejah z Bolgarijo in Romunijo ter med njima. EU si je poleg tega še naprej prizadevala za varovanje zdravja državljank in državljanov, pri čemer je nadaljevala reforme zakonodaje o zdravilih. Uvedene so bile nove pobude, med drugim pomembni ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja in dobrobiti, zlasti otrok in mladih.

Pri večjih krizah v zadnjih letih, kot so svetovna pandemija, ruska vojna agresija proti Ukrajini in katastrofalni vremenski dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb, se je izkazalo, da ne gre za osamljene ali prehodne dogodke. Kažejo na to, da mora biti Evropa ves čas pripravljena na kakršno koli krizo in na odziv nanjo. Krepitev pripravljenosti Evrope - odpri v novem zavihku na prihodnje krize je ključnega pomena za zaščito državljank in državljanov ter zagotovitev nemotenega delovanja gospodarstev in družb v EU.

V oktobra objavljenem poročilu Saulija Niinistöja Varnejši skupaj - odpri v novem zavihku so ocenjeni kompleksni izzivi, s katerimi se sooča EU, ter opisani načini, kako lahko EU okrepi civilno in vojaško pripravljenost na prihodnje krize. V poročilu je predstavljenih približno 80 priporočil za kratkoročne in srednje- do dolgoročne ukrepe za pomoč pri oblikovanju celovite pripravljenosti. Na podlagi teh predlogov Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pripravljata strategijo za na krize pripravljeno Unijo, ki bo vključevala mobilizacijo akterjev na vseh ravneh upravljanja (od lokalne ravni do ravni EU ter od civilnih organov do oboroženih sil) in sodelovanje vseh delov družbe (zasebnega sektorja, civilne družbe ter državljank in državljanov).

Krepitev obrambnih zmogljivosti

Države članice EU že sodelujejo pri reševanju varnostnih groženj in izzivov s skupno strateško vizijo za varnost in obrambo EU za prihodnja leta.

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je EU spodbudila, da okrepi evropsko obrambno industrijo ter jo naredi bolj odzivno in bolj inovativno. S prvo strategijo za evropsko obrambno industrijo - odpri v novem zavihku, ki je bila predstavljena marca, naj bi se zagotovilo, da ima EU pripravljene obrambne sisteme in opremo, ko jih potrebuje. To bo koristilo ne le EU, temveč tudi ključnim zaveznikom, vključno z Natom in Ukrajino. Strategijo podpira program financiranja v višini 1,5 milijarde evrov - odpri v novem zavihku za obdobje 2025–2027 za pripravo evropske obrambne industrije.

Poleg stalnega povečevanja obrambnih izdatkov se države članice spodbujajo, naj skupaj naročajo obrambne proizvode, pri čemer naj se osredotočajo na podporo evropski obrambni industriji. Novembra je bilo pet čezmejnih projektov izbranih za financiranje iz novega programa EU, ki je namenjen spodbujanju sodelovanja pri obrambnih naročilih. Ti projekti skupaj predstavljajo skupno javno naročilo obrambnih proizvodov v vrednosti več kot 11 milijard evrov za oborožene sile držav članic. Izbrani projekti vključujejo 20 držav članic, pri čemer jih večina zajema javno naročilo obrambnih proizvodov, namenjenih Ukrajini.

Istočasno tudi izvajanje prvega industrijskega povečanja proizvodnje streliva - odpri v novem zavihku že prinaša rezultate. Dodeljenih je bilo več kot 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev in evropska proizvodnja artilerijskega streliva je povečala zmogljivost na 1 milijon artilerijskih granat na leto.

Iz Evropskega obrambnega sklada - odpri v novem zavihku so bile tri leta po njegovi vzpostavitvi namenjene že 4 milijarde evrov v podporo 160 skupnim obrambnim projektom, ki zajemajo najrazličnejše tehnologije in zmogljivosti ter podpirajo konkurenčnost evropske obrambne industrije. Cilj novega kapitalskega instrumenta EU za obrambo - odpri v novem zavihku je izboljšati dostop obrambnega sektorja do financiranja ter podpreti uspešen sistem zagonskih in malih podjetij s področja obrambe.

EU v skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost - odpri v novem zavihku financira 38 novih projektov - odpri v novem zavihku, ki bodo izboljšali prevoz vojaških enot in opreme po vseevropskem prometnem omrežju. Ti projekti bodo s proračunom v višini 807 milijonov evrov nadgradili ključno prometno infrastrukturo v EU za civilni in vojaški prevoz. Leta 2024 je bila sprejeta nova zaveza za vojaško mobilnost - odpri v novem zavihku, da bi se odpravile preostale vrzeli v vojaški mobilnosti.

Reševanje varnostnih groženj

Maja objavljeno poročilo - odpri v novem zavihku o napredku pri izvajanju strategije za varnostno unijo kaže, da je EU po zaslugi številnih zakonodajnih in operativnih ukrepov, sprejetih od vzpostavitve strategije, bolje opremljena za soočanje z varnostnimi izzivi. Vendar je treba zaradi stalno spreminjajoče se narave groženj izkoristiti vsako priložnost za odpravo morebitnih ranljivosti.

Eden najbolj kompleksnih in nenehno spreminjajočih se izzivov, s katerimi se soočajo EU in njene države članice, so hibridne grožnje. Te na primer lahko vključujejo oviranje demokratičnih postopkov odločanja z dezinformacijskimi kampanjami in uporabo družbenih medijev za nadzor političnega diskurza. EU je že sprejela številne ukrepe - odpri v novem zavihku za boj proti hibridnim grožnjam, med drugim nabor orodij za odzivanje na hibridne grožnje, ki je zdaj operativen in je bil aktiviran zaradi okrepljene hibridne kampanje Rusije, usmerjene proti EU in njenim državam članicam. Oktobra je EU sprejela - odpri v novem zavihku nov režim sankcij v odziv na hibridne dejavnosti Rusije. Države članice so dokončale vzpostavitev skupin za hitro odzivanje na hibridne grožnje - odpri v novem zavihku, ki bodo eno ključnih orodij za podporo državam članicam, partnerskim državam in misijam EU v boju proti takšnim grožnjam in kampanjam.

Zlasti kibernetski prostor je postal področje strateškega tekmovanja. Leta 2024 se je nadaljevalo izvajanje politike EU za kibernetsko obrambo - odpri v novem zavihku, pri čemer se je začelo pripravljalno delo v zvezi s centrom EU za koordinacijo kibernetske obrambe, ki bo izboljšal situacijsko zavedanje obrambne skupnosti. Za spremljanje izvajanja te politike je bil oktobra objavljen prvi kibernetski popis EU, drugi pa je v pripravi.

Glede na največjo geopolitično preobrazbo vesoljskega področja doslej in ključno vlogo EU pri tem je bilo več pozornosti namenjene splošnim varnostnim vidikom vesolja in izvajanju vesoljske strategije EU za varnost in obrambo - odpri v novem zavihku. Pobude so se osredotočale zlasti na izboljšanje skupnega razumevanja vesoljskih groženj in odzivanja nanje. Komisija je aprila skupaj z Agencijo Evropske unije za vesoljski program - odpri v novem zavihku vzpostavila center EU za izmenjavo in analizo vesoljskih informacij - odpri v novem zavihku. Namen te skupne pobude za podjetja v vesoljskem sektorju EU je spodbujati izmenjavo dobrih praks za krepitev varnosti vesoljskih sistemov EU.

EU je na morju okrepila svojo vlogo akterke na področju pomorske varnosti ter odnose z zunanjimi partnerji na tem področju. Ključni dosežek v okviru revidirane strategije za pomorsko varnost - odpri v novem zavihku je bila maja izvedena prva vaja na področju pomorske varnosti, v kateri so sodelovale države članice, institucije EU in specializirane agencije. Poudarek vaje je bil na zaščiti kritične podvodne infrastrukture ter boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v vodah EU. Vključevala je uspešen test nove pobude za izmenjavo informacij - odpri v novem zavihku, ki od julija omogoča varno izmenjavo informacij med pomorskimi organi EU v realnem času. Komisija je podpisala - odpri v novem zavihku sporazume o nepovratnih sredstvih v vrednosti 142 milijonov evrov za 21 projektov, katerih cilj je nadgradnja ali postavitev novih hrbteničnih kablov za povezljivost, vključno s podvodnimi kabli.

Boj proti trgovini z ljudmi

V EU je vsako leto na tisoče ljudi – državljank in državljanov EU ter ljudi iz držav zunaj EU – žrtev trgovine z ljudmi - odpri v novem zavihku. EU in države članice krepijo prizadevanja za boj proti tem hudim kaznivim dejanjem. Zahvaljujoč njihovemu ukrepanju je bilo samo v letu 2023 izvedenih več kot 450 aretacij in zaseženih 4,1 milijona evrov. Z revidirano direktivo EU o boju proti trgovini z ljudmi - odpri v novem zavihku, ki je začela veljati julija, so bila uvedena strožja pravila za boj proti trgovini z ljudmi. Direktiva zagotavlja okrepljena orodja za pomoč javnim organom pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, dodaja nove oblike izkoriščanja poleg tistih, ki so že zajete z zakoni EU o boju proti trgovini z ljudmi, ter spolno izkoriščanje prek spleta opredeljuje kot obteževalno okoliščino. Poleg tega zagotavlja tudi boljšo podporo za žrtve. Države članice morajo svojo nacionalno zakonodajo prilagoditi v dveh letih.

VIDEOPOSNETEK: Kampanja EU „Odpravite trgovino z ljudmi – Prekinite nevidno verigo - odpri v novem zavihku“ pomaga ozaveščati javnost o tej vrsti kriminala, ki ljudem odvzema temeljne pravice.

Okrepitev boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu

Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami je ena ključnih groženj za notranjo varnost EU, saj naj bi bilo skoraj 40 % kriminalnih združb v EU povezanih izključno z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami. Za pomoč pri spopadanju s spreminjajočimi se grožnjami, povezanimi z drogami, je EU julija ustanovila Agencijo Evropske unije za droge - odpri v novem zavihku. Nova agencija, ki nadgrajuje dosežke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ima več pooblastil kot njen predhodnik za reševanje obstoječih in prihodnjih izzivov v EU, povezanih z drogami. Z njenim delom se bo izboljšalo zgodnje odkrivanje nevarnih snovi. Agencija bo poleg tega vzpostavila mrežo forenzičnih laboratorijev ter s tem izboljšala odziv Evrope na epidemije novih drog. Lotila se bo tudi kompleksnih izzivov kriminala, povezanega z drogami, učinkov na zdravje in družbenih stroškov, izpostavljenih v Evropskem poročilu o drogah za leto 2024: trendi in razvoj - odpri v novem zavihku.

Izvajanje načrta EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu - odpri v novem zavihku je prineslo več pobud, ki pomagajo razbijati kriminalne mreže. Januarja je bilo na primer vzpostavljeno javno-zasebno partnerstvo „zavezništvo evropskih pristanišč“ - odpri v novem zavihku, da bi z okrepljenim obvladovanjem tveganj, preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj ter sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem pristanišča zaščitili pred nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in vdorom kriminala.

Poleg tega je bila za boljšo izmenjavo informacij in dobrih praks med tožilci in tožilkami vzpostavljena evropska pravosodna mreža za organizirani kriminal - odpri v novem zavihku, ki jo podpira Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

VIDEOPOSNETEK: Rezultati Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala za leto 2023

Organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz celotne EU sodelujejo v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu prek Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala - odpri v novem zavihku. Leta 2023 so države članice – ob podpori Komisije in agencij EU prek navedene pobude – izvedle več kot 13 800 aretacij in zasegov v vrednosti skoraj 800 milijonov evrov, vključno s 197 tonami drog.

Ukrepi za odvzem premoženjske koristi organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj omogočajo, da odkrivajo in razbijajo mreže kriminalnih združb v EU in zunaj nje. Cilj novega zakonodajnega akta - odpri v novem zavihku, sprejetega leta 2024, je zagotoviti, da storilci kaznivih dejanj ne morejo zadržati nezakonitih koristi. Celovit sklop pravil obravnava odvzem premoženjske koristi od začetka do konca postopka, tj. od sledenja, identifikacije, začasnega zavarovanja in upravljanja sredstev do njihovega odvzema in končne odtujitve. Medtem so julija začela veljati nova pravila - odpri v novem zavihku, ki bodo organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj omogočila hitrejši dostop do finančnih informacij. V pomoč jim bodo pri izvajanju finančnih preiskav, saj jim bodo omogočila, da ugotovijo, ali ima osumljenec bančne račune v drugih državah članicah.

Zaradi povečanja čezmejnega kriminala se EU vse pogosteje sooča s primeri, v katerih je več držav članic pristojnih za pregon iste zadeve. Za reševanje izzivov večkratnega pregona so bila leta 2024 kot del strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu sprejeta nova pravila - odpri v novem zavihku, ki določajo pravni okvir za prenos kazenskih postopkov iz ene države članice v drugo.

Ukrepi za boj proti terorizmu

Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem, vzbuja skrb v državah članicah in drugod. Komisija je junija vzpostavila vozlišče znanja EU o preprečevanju radikalizacije - odpri v novem zavihku, tj. platformo za mreženje za čezmejno sodelovanje, priporočila o politikah in orodja za preprečevanje.

Preprečevanje radikalizacije - odpri v novem zavihku vključuje odstranjevanje terorističnih spletnih vsebin - odpri v novem zavihku. Poročilo - odpri v novem zavihku o izvajanju uredbe o terorističnih spletnih vsebinah kaže - odpri v novem zavihku, da je bila uredba učinkovita pri odstranjevanju ekstremističnih vsebin. Od začetka njene veljavnosti junija 2022 je bilo izdanih več kot 1 200 odredb o odstranitvi. Uredba od ponudnikov storitev zahteva, da teroristično vsebino odstranijo čim prej, v vsakem primeru pa v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi s strani pristojnega nacionalnega organa.

Leta 2024 so bila sprejeta nova pravila - odpri v novem zavihku o minimalni globini oznak na strelnem orožju. S tem se bo izboljšala sledljivost strelnega orožja po vsej EU, kar bo pripomoglo k preiskavam in spodbudilo varno trgovino. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta se marca dogovorila - odpri v novem zavihku o novih in strožjih pravilih za uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja za civilno uporabo. Ta pobuda uvaja usklajene postopke in digitalno izdajanje dovoljenj, s čimer izboljšuje sledljivost in zavira organizirani kriminal.

Maja 2024 je EU uradno sprejela deset zakonodajnih aktov, ki skupaj tvorijo pakt o migracijah in azilu - odpri v novem zavihku. Ta sklop novih pravil se opira na prejšnje predloge reform in jih spreminja, pri čemer ponuja celovit pristop, katerega cilj je krepitev in povezovanje ključnih politik EU na področju migracij, azila, upravljanja meja in vključevanja.

EU bo prvič imela vzpostavljen stalni obvezni solidarnostni mehanizem, kar pomeni, da nobena država članica, ki se bo soočila z nenadnim migracijskim pritiskom, pri obvladovanju razmer ne bo prepuščena sama sebi. Migracije so sestavni del poglabljanja odnosov EU s partnerji po vsem svetu, saj z njimi sodeluje pri odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij, boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi ter spodbujanju zakonitih poti v EU.

Nova pravila so začela veljati junija, države članice pa morajo novi okvir vzpostaviti do sredine leta 2026. Za pomoč državam članicam pri izvajanju pakta je Komisija predstavila skupni izvedbeni načrt - odpri v novem zavihku, ki določa mejnike za ukrepe EU in nacionalne ukrepe za uresničitev pakta v naslednjih dveh letih. Na podlagi tega so države članice pripravile nacionalne izvedbene načrte, ki jih je bilo treba predložiti do 12. decembra.

Devet držav članic je prejelo prilagojene tehnične nasvete - odpri v novem zavihku za pripravo nacionalnih izvedbenih načrtov za pakt o migracijah in azilu. Instrument za tehnično podporo - odpri v novem zavihku, ki je državam članicam v pomoč pri oblikovanju in izvajanju reform, je zagotavljal podporo in smernice na ključnih področjih, povezanih z novo zakonodajo, kot so operativni postopki, možnosti politike in strateška uporaba sredstev EU. Ta vodilni projekt bo še naprej podpiral - odpri v novem zavihku države članice v letu 2025.

VIDEOPOSNETEK: Pakt o migracijah in azilu – na dobri poti, da postane resničnost

Medtem ko celotni sklop reform na področju migracij in azila prinaša trajnostno dolgoročno rešitev, so bili na terenu uvedeni tudi konkretni operativni ukrepi za reševanje neposrednih in trenutnih izzivov. EU je začela izvajati štiri akcijske načrte - odpri v novem zavihku, ki se osredotočajo na posamezne migracijske poti, in sicer vzhodnosredozemsko, zahodnosredozemsko, atlantsko, zahodnobalkansko in osrednjesredozemsko pot, ter načrt v desetih točkah za italijanski otok Lampedusa. S temi pobudami so bili uvedeni konkretni ukrepi, med drugim finančna podpora za države članice in ukrepi za okrepitev upravljanja meja.

Od leta 2022 je bilo s prostovoljnim solidarnostnim mehanizmom - odpri v novem zavihku, ki podpira države članice pod največjim migracijskim pritiskom, v druge evropske države premeščenih več kot 5 000 prosilcev za azil - odpri v novem zavihku. Ta mehanizem je bil korak k vzpostavitvi stalnega mehanizma premestitev med državami članicami. Od sredine leta 2026 bo premestitev eden od solidarnostnih ukrepov, med katerimi bodo v novem solidarnostnem okviru lahko izbirale prispevajoče države članice. Ponudile bodo lahko tudi finančne prispevke ali alternativne solidarnostne ukrepe (tj. osebje in pomoč v naravi).

Ukrepanje proti nedovoljenim migracijam

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj - odpri v novem zavihku ocenjuje, da več kot 90 % migrantov brez urejenega statusa v EU prispe s pomočjo tihotapcev. Tihotapske mreže so tesno povezane z drugimi oblikami hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, vključno s terorizmom, trgovino z ljudmi in pranjem denarja, zaradi česar je ukrepanje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji še toliko nujnejše.

Potekajo pogajanja o sklopu pobud, predlaganih leta 2023, za posodobitev 20 let starega pravnega okvira EU - odpri v novem zavihku za boj proti tihotapljenju migrantov in okrepitev pravil o policijskem sodelovanju - odpri v novem zavihku za uskladitev kazni za tihotapce, povečanje virov in izboljšanje zbiranja podatkov. Poleg tega svetovno zavezništvo za boj proti tihotapljenju migrantov - dokument PDF, odpri v novem zavihku, ki je bilo vzpostavljeno leta 2023, krepi sodelovanje s partnerskimi državami na področju preprečevanja nedovoljenih migracij, odzivanja, zaščite in alternativ tem migracijam.

EU je začela izvajati številne pobude za boj proti tihotapljenju migrantov, med drugim projekte skupnega operativnega partnerstva - odpri v novem zavihku, ki združujejo organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodne organe, ozaveščajo o tveganjih nedovoljenih migracij in nudijo informacije o možnostih zakonitih migracij. Evropska kontaktna skupina za iskanje in reševanje v Italiji je začela izvajati pilotni projekt v osrednjem Sredozemlju za boljše ozaveščanje.

V zadnjih nekaj letih se je pokazalo, da lahko režim potovanj v EU brez vizumov prinese velike izzive, povezane z nedovoljenimi migracijami in varnostjo. Eden takšnih izzivov so sheme državljanstva za vlagatelje, ki jih izvajajo države zunaj EU brez vizumske obveznosti in katerih namen je privabiti naložbe na način, da se vlagateljem podeli državljanstvo zadevne države ali pravica do prebivanja v zadevni državi. Komisija je maja predlagala - odpri v novem zavihku ponovno trajno uvedbo vizumske obveznosti za državljane in državljanke Vanuatuja, potem ko je ocenila, da sheme državljanstva za vlagatelje te države pomenijo tveganje za varnost EU in njenih držav članic.

Upravljanje vračanja migrantov brez urejenega statusa

Delujoč migracijski sistem mora zagotoviti učinkovito vračanje oseb, ki nimajo zakonite pravice do prebivanja v EU. Z načrtom za vračanje - odpri v novem zavihku in podporo koordinatorja za vračanje - odpri v novem zavihku potekajo ukrepi za pomoč državam članicam pri pospeševanju postopka vračanja in olajševanju reintegracije oseb v njem. K pospešitvi postopka bo prispevalo pogostejše vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi, skupaj z večjo podporo Evropske agencije za mejno in obalno stražo - odpri v novem zavihku. Iz Sklada za azil, migracije in vključevanje - odpri v novem zavihku so bila na voljo dana sredstva v višini 25 milijonov evrov za pomoč državam članicam pri njihovih programih prostovoljnega vračanja.

Varne in zakonite poti v Evropo

Uredba o okviru Unije za preselitev in humanitarni sprejem - odpri v novem zavihku, ki je začela veljati junija kot del pakta o migracijah in azilu, vzpostavlja stalni okvir za izboljšanje varnih in zakonitih poti v EU za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ta okvir bo zagotovil enoten postopek za operacije preseljevanja in humanitarnega sprejema na podlagi dvoletnega načrta, v katerem bo določeno število beguncev, ki bodo sprejeti v EU. Pri izvajanju novega sistema v praksi bo Komisiji pomagal novoustanovljeni Odbor na visoki ravni za preselitev in humanitarni sprejem - odpri v novem zavihku.

Od leta 2015 so programi za preselitev, ki jih financira EU in v katerih sodeluje veliko držav članic, pomagali najti zatočišče v EU več kot 128 000 najbolj ranljivim osebam, ki so potrebovale mednarodno zaščito. Za obdobje 2024–2025 se je 14 držav članic zavezalo - dokument PDF, odpri v novem zavihku, da bodo v okviru tega programa ponudile več kot 61 000 mest za begunce.

Poleg politik za pomoč ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito, dobro upravljane migracijske politike, ki ljudem ponujajo zakonite možnosti za prihod v EU, spodbujajo gospodarstvo in krepijo sodelovanje z mednarodnimi partnerji. Vsako leto se od 3 do 3,5 milijona državljank in državljanov tretjih držav zakonito preseli v EU, večinoma zaradi dela. Pomagajo se odzivati na potrebe trga dela EU, ki jih delovna sila EU ne izpolni v celoti. V EU zaposleni državljani in državljanke tretjih držav vse bolj zapolnjujejo velike vrzeli v poklicih, na katere stalno vpliva pomanjkanje delovne sile.

• Več kot 27 milijonov ljudi, ki živijo v EU, je državljank in državljanov tretjih držav, tj. približno 6 % vsega prebivalstva.

Akcijski načrt Komisije za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti - odpri v novem zavihku (glej poglavje 6) je ponovno potrdil pomen ukrepov za privabljanje talentov in določil prednostne naloge na tem področju. Kot del prizadevanj za privabljanje spretnosti in talentov je bila aprila sprejeta revizija direktive o enotnem dovoljenju - odpri v novem zavihku. Direktiva vzpostavlja poenostavljen postopek obravnavanja vloge in enotno dovoljenje za državljane in državljanke tretjih držav za delo in prebivanje v EU. Nova pravila zagotavljajo zaščito ter pošteno in enako obravnavo delavcev iz tretjih držav. Dovoljenje ne bo vezano na samo enega delodajalca. To pomeni, da bodo delavci iz tretjih držav lahko menjali zaposlitve, kar jim bo omogočilo večjo prožnost pri delu in življenju v EU v obdobju veljavnosti dovoljenja.

EU je nadaljevala prizadevanja za operacionalizacijo že sklenjenih partnerstev za privabljanje talentov z Egiptom, Marokom in Tunizijo. Poleg tega je sklenila nove programe z Bangladešem - odpri v novem zavihku in Pakistanom - odpri v novem zavihku v okviru širšega sodelovanja s tema državama na področju upravljanja migracij. Navedena pobuda podpira mednarodno mobilnost usposobljene delovne sile z boljšim usklajevanjem ponudbe in povpraševanja na trgu dela, s čimer krepi zakonite poti v EU.

Schengensko območje se je razvilo v največje območje prostega gibanja na svetu. Potem ko sta se mu leta 2024 pridružili Bolgarija in Romunija, zajema površino v velikosti 4,5 milijona kvadratnih kilometrov s 458 milijoni prebivalcev. Ob priznavanju prispevka teh držav članic k delovanju schengenskega območja so bile 31. marca odpravljene kontrole na zračnih in morskih mejah. Decembra so se države članice soglasno dogovorile - odpri v novem zavihku, da se s 1. januarjem 2025 odpravijo kontrole na notranjih kopenskih mejah teh dveh držav, s čimer sta postali polnopravni članici schengenskega območja.

Učinkovito upravljanje zunanjih meja EU je ključni element schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. Bolgarija in Romunija sta okrepili sodelovanje na področju upravljanja meja - odpri v novem zavihku, da bi podprli svojo pridružitev schengenskemu območju. Z okviroma sodelovanja bosta dodatno prispevali k skupnim evropskim prizadevanjem za zagotavljanje varnosti EU na zunanjih mejah in reševanje migracijskih izzivov.

EU je leta 2024 revidirala zakonik o schengenskih mejah - odpri v novem zavihku, da bi okrepila upravljanje schengenskega območja in države članice bolje opremila za soočanje z izzivi na zunanjih mejah EU ter čezmejnimi grožnjami za zdravje in varnost. Revidirana pravila določajo kontrole na notranjih mejah kot skrajni ukrep, spodbujajo alternativne ukrepe in uvajajo mehanizem predaje za nedovoljeno gibanje. Obravnavajo instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU, tako da državam članicam omogočajo, da omejijo število mejnih prehodov ali skrajšajo njihov delovni čas. Omogočajo tudi okrepljene ukrepe varovanja meja. Komisija je poleg tega okrepila podporo - odpri v novem zavihku za države članice pri boju proti hibridnim grožnjam, ki izvirajo iz instrumentalizacije migracij s strani Rusije in Belorusije, ter pri krepitvi varnosti na zunanjih mejah EU.

Najnovejše poročilo o stanju schengenske ureditve - odpri v novem zavihku ocenjuje razvoj v preteklem letu in določa ključne prednostne naloge za leti 2024 in 2025. Iz poročila izhaja, da je bilo leta 2023 izdanih več kot 10 milijonov schengenskih vizumov in da je schengensko območje obiskalo več kot pol milijarde potnikov, kar je 92 % ravni iz leta 2019 (tj. pred pandemijo COVID-19). To je znatno prispevalo h gospodarstvu EU, saj turizem prispeva skoraj 10 % bruto domačega proizvoda EU in zagotavlja delovna mesta približno 22,6 milijona ljudem.

Novi postopki za potovanja v Evropo

Sistem vstopa/izstopa - odpri v novem zavihku je avtomatiziran informacijski sistem, ki bo evidentiral državljane in državljanke tretjih držav, ki potujejo z namenom kratkoročnega bivanja, vsakič ko prečkajo zunanje meje katere izmed držav članic oziroma pridruženih schengenskih držav. Ročno žigosanje potnih listov bo nadomestil z digitalno registracijo. Pomagal bo pri odkrivanju oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, omogočil izmenjavo informacij v realnem času ter izboljšal varnost s preprečevanjem identitetnih prevar. Omogočil bo tudi avtomatizacijo mejnih kontrol, postopno pospešil kontrole na zunanjih mejah, olajšal potovanja in izboljšal potovalno izkušnjo. Ta sistem je ključni korak k vzpostavitvi evropskega digitaliziranega nadzora meja, ki dodatno krepi pristop EU k integriranemu upravljanju meja. Komisija je decembra predstavila predlog - odpri v novem zavihku za postopen začetek delovanja sistema vstopa/izstopa. Ko bo odobren in ko bo določen začetni datum, bodo imele države članice na voljo šest mesecev za uvedbo sistema.

Ta novi sistem bo tudi utrl pot Evropskemu sistemu za potovalne informacije in odobritve - odpri v novem zavihku, ki bo kmalu poenostavil potovanja za milijone obiskovalcev iz držav zunaj EU. Ko bo sistem začel delovati, bodo morali potniki, ki za vstop v 30 evropskih držav - odpri v novem zavihku ne potrebujejo vizuma, prek njega zaprositi za potovalno odobritev. Ta odobritev je vezana na potnikov potni list in bo veljala največ tri leta ali do izteka veljavnosti potnega lista, kar koli od tega nastopi prej.

Cilj nove pobude za digitalizacijo potnih listov in osebnih izkaznic je državljankam in državljanom EU ter državljankam in državljanom tretjih držav omogočiti, da hitreje in lažje potujejo po vsej EU. Oktobra je Komisija predstavila predloga - odpri v novem zavihku za skupni okvir za uporabo digitalnih potovalnih dokumentov in novo digitalno potovalno aplikacijo EU za njihovo shranjevanje.

Zadnjih pet let je zaznamovala vrsta izzivov brez primere, ki so močno vplivali in še vedno močno vplivajo na zdravje ljudi v EU in zunaj nje. Ti dogodki so pokazali, da zdravstvena politika EU ne more biti več omejena na obseg, ki ga je imela pred pandemijo, in da je skupno ukrepanje na ravni EU ključno za družbeno dobrobit Evrope. Danes se v močnejši evropski zdravstveni uniji - odpri v novem zavihku vse države članice skupaj pripravljajo in odzivajo na zdravstvene krize, kadar je potrebno skupno evropsko ukrepanje. Poleg tega zagotavljajo, da je na voljo cenovno dostopna medicinska oprema, ter si prizadevajo za izboljšanje preprečevanja, zdravljenja in nadaljnje oskrbe po zdravljenju bolezni, kot je denimo rak.

Evropski načrt za boj proti raku

Evropski načrt za boj proti raku - dokument PDF, odpri v novem zavihku tri leta po sprejetju pozitivno vpliva na življenja številnih ljudi, saj utrjuje pot k boljšemu preprečevanju, zgodnjemu odkrivanju, zdravljenju in oskrbi ter izboljšuje kakovost življenja onkoloških bolnic in bolnikov in preživelih.

Kako evropski načrt za boj proti raku dosega spremembe

• Boljše razumevanje raka z raziskavami in inovacijami
• Boljša prognoza in več možnosti zdravljenja zaradi zgodnejšega odkrivanja

• Preprečevanje raka še pred njegovo pojavitvijo po zaslugi preventive
• Izboljšanje oskrbe raka in zmanjševanje neenakosti, ker ima vsakdo pravico do kakovostnega, cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva

Cilj ene vodilnih pobud EU na področju raka je obravnavati rakava obolenja, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, tj. tista, ki jih povzročata humani papilomavirus (HPV) in virus hepatitisa B (HBV). Evropski načrt za boj proti raku poziva k vsaj 90-odstotni stopnji precepljenosti v ciljni populaciji deklic v EU in znatnemu povečanju stopnje precepljenosti med dečki. Poleg tega naj bi se z ukrepi izboljšal dostop do cepljenja in dosegla večja precepljenost proti HBV za preprečevanje raka jeter. Vendar se stopnje precepljenosti po EU močno razlikujejo. Stopnja precepljenosti proti HPV pri deklicah je trenutno v številnih državah članicah veliko manj kot 50-odstotna, medtem ko so za dečke in mlade odrasle na voljo le omejeni podatki, glede stopenj precepljenosti proti HBV pa so podatki zelo pomanjkljivi.

Humani papilomavirus

• Najpogostejša virusna okužba reproduktivnega trakta, ki povzroča vrsto bolezni pri ženskah in moških, vključno s predrakavimi lezijami, ki lahko napredujejo v raka
• Po ocenah je v državah članicah EU / državah Evropskega gospodarskega prostora vsako leto približno 28 600 primerov raka materničnega vratu in 13 700 smrti.
• V EU odobrena tri cepiva
• Priporočeno za deklice in dečke v mladostniški in predmladostniški dobi
• Cilj je do leta 2030 doseči vsaj 90-odstotno stopnjo precepljenosti v ciljni populaciji deklic v EU in znatno povečati precepljenost dečkov, da se odpravijo rak materničnega vratu in druge vrste raka, ki jih povzroča HPV.

Virus hepatitisa B

• Kronična okužba z virusom je glavni vzrok kronične bolezni jeter, ciroze in raka jeter.
• Po ocenah je v EU / Evropskem gospodarskem prostoru in Združenem kraljestvu vsako leto 64 000 smrti zaradi bolezni, ki jih povzročata HBV in virus hepatitisa C.
• V EU odobrenih dvanajst cepiv
• Za dojenčke, odrasle z visokim tveganjem in včasih v prikrajšanem položaju ter zdravstvene delavce
• Cilj je spodbujati precepljenost v skladu s ciljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za leto 2030, da se v evropski regiji SZO virusni hepatitis odpravi kot grožnja za javno zdravje.

Priporočeno je bilo - odpri v novem zavihku, naj države članice povečajo precepljenost, izboljšajo spremljanje stopenj precepljenosti ter se borijo proti napačnim informacijam in dezinformacijam. Države članice se tudi spodbujajo, da zagotovijo brezplačna in lahko dostopna cepiva ter okrepijo prizadevanja za doseganje ciljev SZO za Evropo do leta 2030.

Tobak je glavni dejavnik tveganja za nastanek raka, saj je v EU, na Islandiji in Norveškem več kot četrtina smrti zaradi raka posledica kajenja. EU je leta 2024 sprejela ukrepe za boljšo zaščito ljudi, zlasti otrok, pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja ter za doseganje cilja evropskega načrta za boj proti raku, da se do leta 2040 ustvari generacija brez tobaka, v kateri bo tobačne izdelke uporabljalo manj kot 5 % prebivalstva. Cilj revidiranega priporočila - odpri v novem zavihku državam članicam, ki je bilo sprejeto decembra, je politike za okolje brez tobačnega dima razširiti na ključne zunanje površine, kot so javna igrišča, javne zgradbe, postajališča ter zunanje površine zdravstvenih in izobraževalnih ustanov.

Paliativna oskrba je kljub njeni ključni vlogi pri izboljšanju kakovosti življenja pogosto stigmatizirana in narobe razumljena. Oktobrska konferenca o inovativni paliativni oskrbi ljudi z rakom je bila namenjena reševanju teh vprašanj z ozaveščanjem državljank in državljanov ter oblikovalcev in oblikovalk politik o potrebi po ustrezni paliativni oskrbi po vsej Evropi.

Obravnava duševnega zdravja

V kompleksnem svetu, polnem sprememb, je duševna dobrobit ljudi pod velikim pritiskom. V celovitem pristopu EU k duševnemu zdravju, sprejetem junija 2023, je bilo določenih 20 vodilnih pobud ter možnosti financiranja na ravni EU v vrednosti 1,23 milijarde evrov, da bi pri soočanju s tem vse večjim izzivom povezali vse partnerje. Od sprejetja celovitega pristopa je bil dosežen znaten napredek pri skupnem ukrepanju na področju duševnega zdravja v državah članicah za spodbujanje dobrega duševnega zdravja in nudenje podpore najranljivejšim.

Spodbujanje dobrega duševnega zdravja, preprečevanje in zgodnje ukrepanje

Projekt Skupaj za duševno zdravje - dokument PDF, odpri v novem zavihku: sodelovanje med državami članicami za razvoj in izvajanje celovitega pristopa k duševnemu zdravju

Razvoj (skupaj z Unicefom) zbirke orodij za preprečevanje pri otrocih, ki obravnava ključne dejavnike zdravja ter povezave med duševnim in telesnim zdravjem

Zbirka dobrih in obetavnih praks za spodbujanje, preprečevanje, zgodnje odkrivanje in ukrepanje na portalu EU o najboljših praksah na področju javnega zdravja - odpri v novem zavihku

Kampanja za zdravo delovno okolje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu - odpri v novem zavihku o vplivu novih digitalnih tehnologij

Projekt Evropska zveza za boj proti depresiji - odpri v novem zavihku, ki izvaja najboljše prakse na področju preprečevanja samomorov

Pomoč ljudem v stiski, vključno z ranljivimi skupinami in otroki

S strani EU financirani projekt z Mednarodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca - odpri v novem zavihku za zagotavljanje podpore za psihološko prvo pomoč razseljenim in prizadetim ljudem v Ukrajini

Priporočilo Komisije - odpri v novem zavihku o integriranih sistemih za zaščito otrok in revidirana direktiva o pravicah žrtev

14,5 milijona evrov za projekte, ki jih izvajajo deležniki, od tega za štiri projekte za ukrajinske begunce - odpri v novem zavihku (Well-U, Peace of Mind, MESUR in U-Rise), en projekt za zaščito otrok na Portugalskem (Let’s Talk about Children - odpri v novem zavihku) in en projekt za ranljive otroke na Finskem (Icehearts - odpri v novem zavihku)

Platforma za podporo duševnemu zdravju mladih, ki so preboleli raka

Varnejši digitalni in spletni prostori z aktom o digitalnih storitvah in strategijo za boljši internet za otroke

Duševno zdravje otrok in mladih vzbuja vse večjo zaskrbljenost v Evropi. Slabšanje dobrobiti otrok in mladostnikov, ki je posledica različnih dejavnikov, med drugim pritiska v šoli in družbenih medijev, kaže na nujno potrebo po sistemskem, vsešolskem pristopu k duševnemu zdravju. Za oblikovalce politik in izobraževalce so bile pripravljene smernice - odpri v novem zavihku, ki vključujejo enajst priporočil in primere dobre prakse. Pobuda je del prizadevanj za spodbujanje sistemskih sprememb pri obravnavanju duševnega zdravja in dobrobiti v šolah ter vzpostavljanje pozitivnih učnih okolij. Smernice dopolnjujejo informativni pregledi - odpri v novem zavihku s praktičnimi nasveti in povezavami do virov.

• 20 % šolarjev in šolark ima v času šolanja težave z duševnim zdravjem.
• Vsak peti otrok poroča, da je med odraščanjem nesrečen in zaskrbljen glede prihodnosti zaradi vrstniškega nasilja, izzivov pri šolskem delu in osamljenosti.
• 24 % učiteljic in učiteljev v Evropi poroča, da njihovo delo negativno vpliva na njihovo duševno zdravje.
• Letni stroški duševnih motenj pri mladih (od 0 do 19 let) v Zahodni Evropi se ocenjujejo na 50 milijard evrov.

Vir: Evropska komisija, Dobrobit in duševno zdravje v šoli – smernice za oblikovalce izobraževalne politike - odpri v novem zavihku, 2024.

Cilj projekta Blaginja in duševno zdravje otrok in mladih na prvem mestu - odpri v novem zavihku je izboljšati nudenje podpore za duševno zdravje in dobrobit ter psihosocialne podpore mladim in otrokom v Španiji, Italiji, na Cipru in v Sloveniji. Projekt bo tem štirim državam članicam pomagal pri izvajanju reform, ki izboljšujejo dostop do zdravstvenega varstva in storitev na področju duševnega zdravja za otroke in mlade. S podporo Instrumenta EU za tehnično podporo zagotavlja tehnično strokovno znanje nacionalnim organom. Nevedeni instrument je podprl - odpri v novem zavihku tudi 13 držav članic pri reformah, usmerjenih v duševno zdravje in dobrobit mladih, tj. eno od prednostnih nalog evropskega leta mladih 2022. Med drugim je šlo za projekte za spodbujanje dobrobiti, zlasti v šolah - odpri v novem zavihku, ter preprečevanje odvisnosti, vključno z uporabo snovi ter igranjem spletnih iger in iger na srečo.

Evropski program za izmenjave, mreženje in spretnosti na področju duševnega zdravja - odpri v novem zavihku v vrednosti 9 milijonov evrov, ki se je začel izvajati leta 2024, bo ponujal večdisciplinarno usposabljanje o duševnem zdravju za zdravstveno in drugo strokovno osebje, kot so učitelji, socialni delavci ter zaposleni v zaporih in mladoletniških zaporih. Približno 120 strokovnjakinj in strokovnjakov iz 30 držav, vključno z Ukrajino, se bo usposobilo za podpiranje celovitega pristopa k duševnemu zdravju. EU je zagotovila tudi dodatnih 10 milijonov evrov za podporo duševnemu zdravju ranljivih skupin, kot so otroci in begunci.

Na poti k sodobnemu sistemu za zdravila

Cilj reforme farmacevtske zakonodaje EU - odpri v novem zavihku, ki je bila predlagana leta 2023 - odpri v novem zavihku, je zagotoviti enak dostop do zdravil vsem pacientkam in pacientom ter konkurenčen in inovacijam prijazen farmacevtski regulativni okvir. Leta 2024 so napredovala pogajanja o ključnih zakonodajnih predlogih, na katerih bo temeljila največja prenova farmacevtske zakonodaje EU v zadnjih dvajsetih letih.

Zavezništvo za kritična zdravila - odpri v novem zavihku, vzpostavljeno aprila 2024, združuje javne in zasebne akterje iz evropskega zdravstvenega sektorja, da bi predlagali priporočila za krepitev zanesljivosti preskrbe s kritičnimi zdravili in svetovnih preskrbnih verig teh zdravil. Zavezništvo bo preučilo načine za zmanjšanje strukturnih tveganj in okrepitev preskrbe s spodbujanjem diverzifikacije ter posodobitvijo in povečanjem proizvodnih zmogljivosti na ravni EU, kjer bo to potrebno. Njegovo delo bo prispevalo tudi k prihodnji zakonodajni pobudi za akt EU o kritičnih zdravilih.

Cilj predlagane revizije sedanjih pravil, ki določajo postopke za spremembo dovoljenj za promet z zdravili, je povečati učinkovitost upravljanja življenjskega cikla zdravil. Revizija bo omogočila hitrejšo obravnavo sprememb, kar bo koristilo tako imetnikom dovoljenj za promet kot tudi regulativnim organom.

Maja so bili uvedeni novi ukrepi - odpri v novem zavihku za izboljšanje razpoložljivosti diagnostičnih medicinskih pripomočkov, od testov za ugotavljanje nosečnosti in testov na COVID-19 do testov za merjenje glukoze v krvi za diabetike. Ti ukrepi podjetjem zagotavljajo več časa za prehod na nova pravila - odpri v novem zavihku o diagnostičnih pripomočkih. Nove določbe poleg tega uvajajo obveznost proizvajalcev vseh medicinskih pripomočkov, da v primeru prekinitve dobave določenih pripomočkov obvestijo nacionalne organe in zdravstveni sektor ter da omogočijo postopno uvedbo evropske podatkovne zbirke za medicinske pripomočke.

Preprečevanje okužb in bolezni

Antimikrobična odpornost, ki se pojavi, ko bakterije in virusi postanejo odporni na zdravila, ki se uporabljajo za boj proti njim, v EU vsako leto povzroči več kot 35 000 smrti in pomeni strošek v višini 11,7 milijarde evrov za zdravstvene sisteme EU. Poleg tega je ena največjih groženj za globalno zdravje, s katerimi se danes sooča svet: zaradi stalnega povečevanja antimikrobične odpornosti bi po ocenah lahko do leta 2050 v svetu umrlo 10 milijonov ljudi.

EU sprejema pozitivne ukrepe za reševanje tega perečega izziva, pri čemer si skupaj z lokalnimi skupnostmi in svetovnimi organizacijami v različnih sektorjih in prek meja prizadeva zagotoviti odgovorno uporabo antibiotikov pri ljudeh in živalih. Februarja se je začel izvajati doslej največji projekt o antimikrobični odpornosti, financiran s strani EU, v katerem se 120 partnerjev iz 30 evropskih držav spopada s tem skupnim izzivom. Skupni ukrep proti antimikrobični odpornosti in z zdravstveno oskrbo povezanim okužbam - odpri v novem zavihku, podprt s sredstvi v višini 50 milijonov evrov iz programa EU za zdravje - odpri v novem zavihku, bo osredotočen na področja, kot so preprečevanje in obvladovanje okužb, nadzor in spremljanje, preudarna raba antimikrobikov, ozaveščanje in inovacije.

Za ozaveščanje o veliki grožnji antimikrobične odpornosti za javno zdravje je Komisija objavila brezplačno spletno igro Beat the Bug - odpri v novem zavihku, razvito na platformi Fortnite, v kateri igralci prevzamejo vlogo superjunakov, da bi svet rešili pred superbakterijami (tj. bakterijami, ki so razvile odpornost proti več antibiotikom). Igra je del komunikacijske kampanje za mlade, starše in učitelje - odpri v novem zavihku po vsej EU. Pripravljeno je bilo tudi izobraževalno gradivo - odpri v novem zavihku za podporo staršem in izobraževalcem, da bi se spodbudili preventivni ukrepi in odgovorna uporaba antibiotikov.

VIDEOIGRA: lgraj – Beat the Bug.

Decembra sta Komisija in Evropska investicijska banka z danskim podjetjem za medicinsko tehnologijo podpisali sporazum - odpri v novem zavihku v vrednosti 20 milijonov evrov za razvoj novih, visokoselektivnih antibakterijskih zdravil za okužbe, ki jih je zaradi antimikrobične odpornosti težko zdraviti.

Program HERA Invest - dokument PDF, odpri v novem zavihku dopolnjuje program InvestEU - odpri v novem zavihku s sredstvi v višini 100 milijonov evrov. Njegov cilj je ljudi v EU zaščititi pred tremi največjimi grožnjami za zdravje, pri katerih je potrebno usklajevanje ukrepov na ravni EU: patogeni, ki lahko povzročijo pandemijo ali epidemijo; antimikrobično odpornostjo ter kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi tveganji. Oktobra sta Komisija in Evropska investicijska banka podpisali - odpri v novem zavihku prvi sporazum v okviru HERA Invest v vrednosti 20 milijonov evrov s francoskim biofarmacevtskim podjetjem. To bo podjetje podprlo pri razvoju in uvedbi terapevtikov širokega spektra za boj proti biološkim grožnjam za javno zdravje.

Aviarna influenca je virusna bolezen, ki se pojavlja predvsem pri pticah. Grožnja te bolezni za splošno populacijo ostaja nizka, med bolj ogroženimi pa so delavci, ki so v stiku s perutnino, delavci na farmah in veterinarji. Junija je Komisija državam članicam zagotovila dostop - odpri v novem zavihku do nakupa 665 000 odmerkov prilagojenega zoonotskega cepiva proti gripi in rezervacije dodanih 40 milijonov odmerkov za naslednja štiri leta.

50 let globalnega cepljenja

Začetek izvajanja razširjenega programa cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pred 50 leti je bil ključni trenutek v zgodovini javnega zdravja. Cepljenje je rešilo na milijone življenj po vsem svetu. Leta 1974 je bilo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju na svetu cepljenih zgolj 5 % otrok. Danes se je ta delež povečal na skoraj 85 % otrok po vsem svetu in 94 % v evropski regiji SZO.

VIDEOPOSNETEK: Razširjeni program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije – preprečiti več kot 4 milijone smrti na leto © SZO / Blink Media - Etinosa Yvonne

Cepiva so ključna za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, naložbe v raziskave in razvoj pa bistvene za zdravstveno varnost in pripravljenost na pandemije, kot je pokazal hiter razvoj cepiv proti COVID-19. EU vlaga sredstva v višini več kot 100 milijonov evrov v razvoj evropskega vozlišča za cepiva, katerega cilj je zagotoviti hiter dostop do pandemičnih cepiv prek konzorcija vodilnih evropskih institucij.

Marca se je začela izvajati nova pobuda - odpri v novem zavihku za izboljšanje dostopa do diagnoze, informacij in oskrbe za državljane in državljanke z redkimi boleznimi, ki prizadenejo do 36 milijonov ljudi v EU. Skupni ukrep za vključevanje evropskih referenčnih mrež v nacionalne zdravstvene sisteme s skupnimi sredstvi v višini več kot 18 milijonov evrov združuje vse države članice ter Norveško in Ukrajino ter naj bi pripomogel k uspešnejšemu, učinkovitejšemu in bolj trajnostnemu sodelovanju v prihodnosti.

Globalno zdravje

Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), v kateri sodeluje več kot 190 držav, vključno z vsemi državami članicami, je junija po dveh letih pogajanj sprejela ambiciozen sveženj sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika - odpri v novem zavihku. Okrepljena pravila naj bi izboljšala obvladovanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju ter državljane in državljanke bolje zaščitila pred resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje, kar je ključna prednostna naloga globalne zdravstvene strategije - odpri v novem zavihku EU. Dosežen je bil tudi dogovor o nadaljevanju pogajanj za sklenitev sporazuma o pandemijah - odpri v novem zavihku s ciljem, da se do naslednje skupščine maja 2025 doseže soglasje.

Marca je bil ustanovljen nov globalni konzorcij - odpri v novem zavihku za spodbujanje nadzora odpadnih voda in okoljskega nadzora v sistemih javnega zdravja ter vzpostavitev globalnega sistema za zgodnje odkrivanje izbruhov epidemij. V pobudi sodeluje več kot 300 globalnih akterjev, med drugim EU, SZO, Fundacija Billa in Melinde Gates, centri ZDA za obvladovanje in preprečevanje bolezni ter afriški centri za obvladovanje in preprečevanje bolezni.

Potem ko je SZO avgusta izbruh opičjih koz razglasila za izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, so EU in njene države članice (Ekipa Evropa) nemudoma in celovito ukrepale za pomoč partnerjem pri nadzoru te bolezni in odzivanju nanjo. To je vključevalo donacijo več kot pol milijona odmerkov cepiva, pri čemer je bila EU prva, ki jih je dostavila v Vzhodni Kongo, ki ga je ta izbruh najbolj prizadel.