Evropska unija je leta 2024 dosegla pomemben napredek pri krepitvi svoje globalne konkurenčnosti z vrsto pobud, namenjenih spodbujanju trajnostne gospodarske rasti in krepitvi industrijskih inovacij. EU se je soočala s perečimi izzivi, kot so gospodarska odvisnost, geopolitične napetosti in vse večja svetovna konkurenca, ter se osredotočala na strateške ukrepe za zagotovitev ključnih virov, spodbujanje vodilnega položaja na področju tehnologije in zaščito svojih trgov. Ključna prizadevanja so vključevala spodbujanje trgovinskih partnerstev in sporazumov, reformo politike konkurence in trgovinske politike ter zagotavljanje odpornejšega gospodarstva. EU si je s sprejetjem celostnega pristopa prizadevala okrepiti svoj vodilni položaj v svetu na področju trajnostne in pravične trgovine, hkrati pa zaščititi gospodarsko varnost in spodbujati konkurenčno industrijsko okolje.

Prihodnost konkurenčnosti EU je bila med letom še naprej pereče vprašanje in je bila opredeljena kot ena od prednostnih nalog nove Komisije - dokument PDF, odpri v novem zavihku (glej poglavje 0). Čeprav je Evropa ena najbolj konkurenčnih in inovativnih regij na svetu, se še vedno sooča s številnimi strukturnimi vprašanji. Podjetja EU delujejo v nemirnem svetu in se soočajo z velikimi izzivi, kot so nelojalna konkurenca, visoke cene energije, pomanjkanje spretnosti in delovne sile ter težave pri dostopu do kapitala. Nova Komisija je leta 2024 uvedla kompas za konkurenčnost - odpri v novem zavihku, ki je pomembna pobuda in bo usmerjala delo v zvezi s konkurenčnostjo EU v prihodnje.

Izzivi za konkurenčnost EU so številni in zapleteni, zato je potreben celovit in izpopolnjen odziv. EU ima že več pobud za krepitev konkurenčnosti svojih podjetij in industrij. Cilj medsektorskih ukrepov – od predvidevanja prihodnjih potreb po standardizaciji - odpri v novem zavihku na področjih, kot so surovine in kvantne tehnologije, do Instrumenta za tehnično podporo - odpri v novem zavihku ključnim projektom, ki bodo okrepili industrijske proizvodne zmogljivosti – je na primer omogočiti EU dosego svojega cilja, da postane vodilna v svetu na področju strateških tehnologij.

Poleg tega konkurenčnost ne bi smela škodovati ljudem ali planetu. EU zagotavlja, da bo njen pristop k rasti ostal skladen z njenimi vrednotami. To vključuje spodbujanje krožnega gospodarstva (glej poglavje 4), prizadevanje za vodilno vlogo na področju strateških in zelenih tehnologij (glej poglavji 4 in 5) ter zagotavljanje stalne opremljenosti ljudi s spretnostmi, ki so potrebne za zadovoljitev spreminjajočih se potreb industrije (poglavje 6).

Letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti

Komisija je za boljše razumevanje in oceno delovanja enotnega trga in konkurenčnosti EU objavila letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti - odpri v novem zavihku za leto 2024. V primerjavi s poročili iz prejšnjih let se je to poročilo podrobneje osredotočalo na konkurenčnost. Poročilo za leto 2024 temelji na devetih ključnih gonilih konkurenčnosti, opredeljenih v sporočilu o dolgoročni konkurenčnosti iz leta 2023 - odpri v novem zavihku. Ta gonila bodo uporabljena za spremljanje napredka EU iz leta v leto. Poleg tega so v poročilu poudarjene prednosti enotnega trga, ki se lahko uporabijo za povečanje konkurenčnosti EU, in poudarjeno je, da je za financiranje dvojnega zelenega in digitalnega prehoda potrebna pametna kombinacija orodij. To vključuje inovativnejšo uporabo sredstev EU za spodbujanje in zaščito zasebnih naložb ter uporabo javnih naročil za spodbujanje trajnostnosti, odpornosti, inovacij in družbeno odgovornih praks.

Poročili Lette in Draghija

Poleg lastnih analiz Komisije sta bili leta 2024 izdani dve neodvisni poročili s priporočili za okrepitev enotnega trga in konkurenčnosti EU. V poročilu Veliko več kot trg - odpri v novem zavihku, ki ga je nekdanji predsednik italijanske vlade Enrico Letta pripravil za belgijsko predsedstvo Sveta Evropske unije, je bilo poudarjeno, da se mora enotni trg razviti ter da je treba sprejeti dvojni zeleni in digitalni prehod, preučiti nove priložnosti za širitev in izboljšati varnost EU.

Poleg tega je v analizi z naslovom Prihodnost evropske konkurenčnosti – strategija za konkurenčnost za Evropo - odpri v novem zavihku, ki jo je na zahtevo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pripravil nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, navedeno, da bi morala EU izkoristiti čisti prehod za povečanje konkurenčnosti in znižanje cen energije. V poročilu je poudarjeno tudi, da je treba spodbujati inovacije in pospešiti digitalni prehod z mobilizacijo javnih in zasebnih naložb, izboljšanjem poslovnega okolja in zmanjšanjem birokracije ter opremljanjem ljudi s spretnostmi za nove trge dela. Nazadnje je poudarjeno tudi, da je treba glede na trenutne geopolitične razmere izboljšati splošno odpornost, obrambo in varnost EU.

Ugotovitve iz Draghijevega poročila so prispevale k delu Komisije v zvezi z novim načrtom za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope. Tri glavne točke - odpri v novem zavihku Draghijevega poročila bodo tudi temelj zgoraj navedenega kompasa za konkurenčnost, in sicer premostitev inovacijske vrzeli med EU na eni strani ter Kitajsko in Združenimi državami Amerike na drugi, vzpostavitev skupnega načrta za razogljičenje in konkurenčnost ter povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti. Poročilo bo imelo ključno vlogo tudi pri razvoju dogovora o čisti industriji za konkurenčne industrije in kakovostna delovna mesta.

Še en izziv, s katerim se sooča EU, je vzpostavitev ravnovesja med odprtostjo trgovine in gospodarsko varnostjo. Da EU ne bi postala preveč odvisna od izključnih dobaviteljev, mora spodbujati svojo konkurenčnost, zaščititi svoje gospodarstvo pred tveganji in sodelovati z drugimi, ki imajo enake gospodarske interese.

Ta tri področja ukrepanja (spodbujanje, zaščita in partnerstvo) so temelj strategije za gospodarsko varnost - odpri v novem zavihku. Komisija je od uvedbe strategije junija 2023 sprejela več ukrepov za oceno in zmanjšanje tveganj. Začela je prvi pregled tveganj, povezanih z uporabo gospodarskih odvisnosti kot orožja ali gospodarske prisile, in začela poglobljeno analizo teh vprašanj.

Poleg tega je zdaj v veljavi orodje za odvračanje od prisilnih ukrepov - odpri v novem zavihku. To EU pomaga pri ukrepanju v skladu z mednarodnim pravom, kadar države nečlanice EU izvajajo gospodarsko prisilo do EU ali njenih držav članic.

Raziskave in inovacije so medsektorske prednostne naloge in so bistvene ne le za konkurenčnost EU - odpri v novem zavihku, temveč tudi za dvojni zeleni in digitalni prehod, gospodarsko varnost in odprto strateško avtonomijo.

Za spodbujanje inovacij, zlasti globokotehnoloških, je EU leta 2022 začela izvajati novi evropski program za inovacije - odpri v novem zavihku. Poročilo - odpri v novem zavihku, objavljeno leta 2024, je pokazalo, da je bilo 17 od 25 ukrepov na dnevnem redu zaključenih, preostalih osem pa se še izvaja. „Globoka tehnologija“ se nanaša na tehnologije, ki so tako inovativne, da pogosto motijo ali popolnoma spreminjajo načine delovanja industrije, gospodarstva ali celo družbe.

Poleg tega program EU za financiranje raziskav in inovacij Obzorje Evropa - odpri v novem zavihku še naprej krepi konkurenčnost EU, saj olajšuje sodelovanje ter krepi učinek raziskav in inovacij. Podpira tudi ustvarjanje in boljše razširjanje tehnologij (za več informacij o programu Obzorje Evropa glej poglavje 6). Zgoraj navedeni Evropski svet za inovacije, ki je inovativni program s proračunom v višini 10,1 milijarde evrov ter je namenjen razvoju in razširjanju prelomnih tehnologij in inovacij - odpri v novem zavihku, je ena od pobud v okviru programa Obzorje Evropa.

Še en ključni del krepitve konkurenčnosti EU je njena politika konkurence - odpri v novem zavihku, in sicer pravila in zakonodaja, namenjeni zagotavljanju učinkovite konkurence med podjetji. Komisija z uveljavljanjem politike konkurence ustvarja okolje, ki podjetja spodbuja k večji učinkovitosti, prilagodljivosti in inovativnosti ter vodi do boljših in stroškovno učinkovitih proizvodov za potrošnike. Poleg tega podjetja EU pripravlja na svetovni uspeh, saj spodbuja naložbe v raziskave, razvoj izdelkov in racionalizacijo postopkov, da bi postala najboljša med konkurenti. Izvršilni ukrepi pomembno vplivajo na odvračanje podjetij od udeležbe pri protikonkurenčnih praksah.

Protimonopolna pravila

Izvrševanje protimonopolnih pravil - odpri v novem zavihku običajno obravnava prakse podjetij, katerih cilj je izriniti konkurente s trga in na koncu škodovati potrošnikom. To je pogosto v sektorju digitalnih tehnologij, zlasti z velikimi tehnološkimi podjetji. Tako je na primer leta 2024 Komisija družbi Meta naložila globo v višini 797,72 milijona evrov - odpri v novem zavihku, ker je zlorabila svoj prevladujoči položaj z vezavo prodaje in ponudnikom spletnih storitev tajnega oglaševanja naložila nepoštene pogoje trgovanja v korist svoje platforme. V drugem primeru je Komisija sprejela zaveze, ki jih je družba Apple predlagala - odpri v novem zavihku za odpravo ovir za dostop do tehnologije za brezstična plačila v trgovinah prek mobilnih naprav.

Pravila konkurence se lahko uporabijo tudi za neposredno ukrepanje proti visokim cenam in nepoštenim trgovinskim pogojem, ki ovirajo konkurenco v škodo potrošnikov. Med letom je Komisija družbi Apple naložila globo v višini več kot 1,8 milijarde evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja - odpri v novem zavihku z naložitvijo nepoštenih pogojev trgovanja razvijalcem glasbenih aplikacij, kar bi lahko privedlo do bistveno višjih cen za naročnine, ki bi jih morali uporabniki plačati za pretočno predvajanje glasbe.

Protimonopolna prizadevanja Komisije pa niso omejena na tehnološko industrijo. Maja je bila družbi Mondelēz na podlagi protimonopolnih pravil naložena globa v višini 337,5 milijona evrov - odpri v novem zavihku zaradi oviranja trgovine s čokolado in keksi znotraj EU (med znane znamke, ki so pod nadzorom družbe Mondelēz, spadajo Milka, Côte d’Or, Toblerone, Oreo, LU in Belvita).

V drugem pomembnem primeru iz leta 2024 je Komisija farmacevtski družbi Teva naložila globo - odpri v novem zavihku v višini 462,6 milijona evrov - odpri v novem zavihku zaradi zavlačevanja konkurence v zvezi s svojim zdravilom za zdravljenje multiple skleroze Copaxone. Družba Teva je to storila z umetno razširitvijo patentnega varstva za zdravilo Copaxone in sistematičnim širjenjem zavajajočih informacij o konkurenčnem izdelku, da bi ovirala njegov vstop na trg in sprejetje.

Združitve

EU konkurenčne trge varuje tudi z nadzorom nad združitvami. Ne glede na to, ali gre za horizontalne združitve neposrednih konkurentov, vertikalne združitve vzdolž dobavnih verig ali konglomeratne združitve, ki vključujejo dopolnilne proizvode ali storitve, Komisija izvaja preiskave, da bi preprečila negativne rezultate, kot so povišanja cen in zaviranje inovacij.

Uredba EU o združitvah, ki je leta 2024 obeležila 20. obletnico - odpri v novem zavihku, je pravna podlaga Komisije za pregled koncentracij z razsežnostjo EU in ugotavljanje njihove združljivosti z enotnim trgom. Med letom je družba Amazon umaknila svoj načrt za nakup družbe iRobot - odpri v novem zavihku, potem ko je Komisija izrazila pomisleke, da bi lahko dogovor zmanjšal konkurenco z omejevanjem dostopa drugih dobaviteljev do Amazonove tržnice, kar bi lahko privedlo do višjih cen, nižje kakovosti in zmanjšanja inovacij za potrošnike. Nasprotno pa je združitev med družbama Microsoft in Activision - odpri v novem zavihku primer tega, da je Komisija odobrila transakcijo pod pogojem upoštevanja zavez. Stranki v združitvi sta ponudili zaveze, ki so obravnavale vse pomisleke glede konkurence, in uvedli ukrepe, ki bodo znatno izboljšali pretakanje iger v oblaku v primerjavi s sedanjim stanjem.

Komisija je februarja sprejela tudi revidirano obvestilo o opredelitvi trga - odpri v novem zavihku, da bi lahko sledila tržni dinamiki. V revidiranem obvestilu so posodobljene smernice o tem, kako opredeliti upoštevne trge v primerih združitev in protimonopolnih preiskav. Tako bodo podjetja lažje razumela, kako Komisija izvršuje konkurenčno pravo in izboljšuje skladnost.

Državna pomoč

Uredba o tujih subvencijah

EU ne zagotavlja le poštene notranje konkurence, temveč preverja tudi, ali imajo podjetja v EU poštene možnosti za uspeh, ko se soočijo z mednarodno konkurenco. Uredba o tujih subvencijah - odpri v novem zavihku, ki se je začela uporabljati julija 2023, obravnava morebitna izkrivljanja na notranjem trgu, ki jih povzročajo tuje subvencije. To lahko podjetjem zagotovi neupravičeno prednost pri pridobivanju podjetij s sedežem v EU, sodelovanju pri javnih naročilih ali sprejemanju naložbenih in poslovnih odločitev na trgih EU.

Komisija je leta 2024 začela več preiskav v okviru javnega naročanja, zaradi česar so se kitajske družbe, ki so bile predmet preiskave, umaknile iz povezanih postopkov za zbiranje ponudb. Začela je tudi predhodni pregled morebitnih tujih subvencij v sektorju vetrne energije v EU, ki še poteka.

Poleg tega je Komisija izvedla poglobljeno preiskavo predlaganega prevzema telekomunikacijskega operaterja PPF Telecom Group B.V. s sedežem v EU v Bolgariji, na Madžarskem in Slovaškem s strani telekomunikacijskega operaterja e& s sedežem v Združenih arabskih emiratih. Komisija je imela predhodne pomisleke, da so bile družbi e& morda dodeljene tuje subvencije, ki bi lahko izkrivljale enotni trg. Septembra je Komisija to transakcijo odobrila na podlagi vrste zavez, ki sta jih udeleženi strani ponudili za odpravo izraženih pomislekov.

Industrijska politika - odpri v novem zavihku se na splošno nanaša na politike, ki spodbujajo gospodarsko dejavnost. Vključuje lahko vse od strukturnih sprememb v različnih industrijah in ustvarjanja okolja, ki podpira podjetja, zlasti mala in srednja, do boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala raziskav, novih tehnologij in inovacij. Cilj industrijske politike EU - odpri v novem zavihku je krepiti konkurenčnost industrije EU ter spodbujati bolj trajnostno, odporno in digitalizirano gospodarstvo, ki ustvarja delovna mesta.

EU je med letom prenovila svoj okvir industrijske politike, pri čemer je začelo veljati več aktov in uredb. Akt o kritičnih surovinah - odpri v novem zavihku zagotavlja dostop do strateških surovin, akt o neto ničelni industriji - odpri v novem zavihku pa spodbuja proizvodnjo čiste tehnologije. Ta dva akta sta del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora - odpri v novem zavihku, ki je bil predstavljen leta 2023 in katerega namen je okrepiti konkurenčnost neto ničelnih tehnologij v EU ter podpreti hiter prehod na podnebno nevtralnost. Poleg tega uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke - odpri v novem zavihku uvaja nove zahteve za zasnovo in recikliranje izdelkov, revidirana direktiva o industrijskih emisijah - odpri v novem zavihku pa krepi nadzor nad onesnaževanjem. Nazadnje, sporočilo o naprednih materialih za vodilni položaj v industriji - odpri v novem zavihku podpira raziskave in inovacije na področju najsodobnejših materialov v skladu z evropskim zelenim dogovorom (glej poglavje 4) in industrijskimi cilji.

Te pobude so ključne za krepitev konkurenčne prednosti in vodilne vloge EU pri globalnem prehodu na trajnostno gospodarstvo. Industrijske politike EU so zasnovane tako, da zadovoljujejo spreminjajoče se potrebe trga EU in zagotavljajo, da EU ostane vodilna pri zelenem prehodu.

Industrijska politika je ključna tudi za učinkovito izvajanje evropskega zelenega dogovora, pri čemer pa ima tudi koristi od njega. Leta 2024 je EU ocenila dialoge o čistem prehodu - odpri v novem zavihku, ki so se začeli leta 2023 kot nov način sodelovanja EU z industrijo in socialnimi partnerji, da bi razumeli njihove trenutne izzive ter okrepili in podprli izvajanje zelenega dogovora. Opravljenih je bilo devet dialogov, ki so se osredotočali na vodik, energijsko intenzivne industrije, čisto tehnologijo, energetsko infrastrukturo, kritične surovine, gozdno biogospodarstvo, mesta, čisto mobilnost in jeklo. Dialogi so pokazali na potrebo po poenostavljeni ureditvi, razpoložljivi in cenovno dostopni čisti energiji, sodobni infrastrukturi, lažjem dostopu do financiranja in močnejšem enotnem trgu v globalno konkurenčnem okolju.

Diplomacija surovin

Dostop do surovin - odpri v novem zavihku na svetovnih trgih je ena od prednostnih nalog EU. Leta 2024 je sprejela pomembne ukrepe za razširitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji na področju kritičnih surovin, ki so bistvene za dvojni zeleni in digitalni prehod na svetovni ravni.

Aprila so EU, Združene države Amerike in države partnerstva za zanesljivost oskrbe z minerali, ki so se jim pridružili Kazahstan, Namibija, Ukrajina in Uzbekistan, napovedale začetek foruma o partnerstvu za zanesljivost oskrbe z minerali - odpri v novem zavihku, nove platforme za sodelovanje na področju kritičnih surovin. Leta 2024 se je pridružilo še enajst držav in ozemelj: Argentina, Demokratična republika Kongo, Dominikanska republika, Ekvador, Grenlandija, Mehika, Peru, Filipini, Srbija, Turčija in Zambija.

Klub za kritične surovine, napovedan leta 2023, je postal del foruma o partnerstvu za zanesljivost oskrbe z minerali. Forum združuje države, bogate z viri, in države, v katerih je veliko povpraševanje po teh virih.

Poleg tega je EU podpisala dvostranske memorandume o soglasju z Avstralijo, Norveško, Ruando, Srbijo in Uzbekistanom, s čimer je dodatno razširila svojo mrežo partnerjev na področju kritičnih surovin ter zagotovila raznoliko in trajnostno oskrbo s takimi materiali tako EU kot njenih partnerskih držav.

Okrepljeni sporazumi za olajšanje trgovine

Z diverzifikacijo dostopa podjetij EU do trgovinskih partnerjev s trgovinskimi sporazumi je gospodarstvo EU odpornejše na vse bolj negotove geopolitične razmere. Poleg tega izvoz podpira več kot 30 milijonov delovnih mest v EU, skoraj 10 milijonov pa jih je rezultat tujih naložb znotraj enotnega trga.

EU je leta 2024 sklenila digitalni trgovinski sporazum s Singapurjem - odpri v novem zavihku, ki bo okrepil čezmejni pretok podatkov ter koristil podjetjem in potrošnikom, ki se ukvarjajo z digitalno trgovino. To je prvi tovrstni sporazum EU.

Komisija je tudi zaključila pogajanja - odpri v novem zavihku o prelomnem sporazumu o partnerstvu med EU in Mercosurjem - odpri v novem zavihku. Ta sporazum prihaja v ključnem trenutku za obe pogodbenici in ustvarja pomembne priložnosti za številne vzajemne koristi s pomočjo okrepljenega geopolitičnega, gospodarskega, trajnostnega in varnostnega sodelovanja.

EU je okrepila tudi odnose s podobno mislečimi partnerji, vključno s Kanado - odpri v novem zavihku in državami v indijsko-pacifiški regiji, da bi spodbudila pravično digitalno preobrazbo, ki spoštuje temeljne pravice.

EU in Južna Koreja sta 26. marca v Bruslju v Belgiji organizirali drugo sejo Sveta za digitalno partnerstvo - odpri v novem zavihku, na kateri sta ponovno potrdili svojo zavezanost sodelovanju na področju ključnih digitalnih tehnologij v korist državljank in državljanov ter gospodarstev.

Zaščita podjetij EU pred nepošteno trgovino

EU je leta 2024 sprejela pomembne ukrepe za zaščito podjetij EU pred nepoštenimi trgovinskimi praksami. Komisija je med letom začela skupno 33 novih postopkov v zvezi z instrumentom trgovinske zaščite - odpri v novem zavihku, s čimer se je skupno število postopkov, vključno s pregledi, povečalo na 63. To je znatno povečanje v primerjavi z dvanajstimi novimi postopki, ki so bili odprti leta 2023. Komisija je uvedla tudi deset začasnih ukrepov (vključno z enim protisubvencijskim ukrepom) in sedem dokončnih ukrepov (vključno z enim protisubvencijskim ukrepom). Ti postopki in ukrepi imajo ključno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti in delovnih mest v EU, saj je bilo leta 2024 tako zaščitenih 629 655 delovnih mest.

Komisija je uvedla tudi dokončne izravnalne dajatve na uvoz baterijskih električnih vozil - odpri v novem zavihku iz Kitajske. Ta odločitev je sledila preiskavi, v kateri je bilo ugotovljeno, da ima vrednostna veriga baterijskih električnih vozil na Kitajskem koristi od nepoštenega subvencioniranja, kar lahko povzroči gospodarsko škodo za proizvajalce EU. Stiki na tehnični ravni med EU in Kitajsko se nadaljujejo, da bi se s pogajanji dosegel morebiten dogovor o cenovnih zavezah. Komisija ostaja v celoti zavezana iskanju obojestransko sprejemljive rešitve, hkrati pa odločno ščiti podjetja EU pred neupravičenimi povračilnimi ukrepi. Tudi zaščitni ukrepi na področju uvoza jekla - odpri v novem zavihku so bili podaljšani za dve dodatni leti, da bi se proizvajalci jekla v EU zaščitili pred visokimi stopnjami presežne zmogljivosti v jeklarstvu.

Nadaljnji napredek je bil dosežen tudi pri odpravljanju ovir za izvoz iz EU v države nečlanice EU in 41 ovir, ki vplivajo na blago v različnih sektorjih, kot so kmetijstvo, farmacija in avtomobilska industrija. Komisija je zlasti uspešno naslovila turško zakonodajo, ki je diskriminirala izvoz traktorjev iz EU, s čimer je omogočila dostop do trga v vrednosti 2,5 milijarde evrov.