V zadnjih nekaj letih se je Evropa prilagodila hitro spreminjajočemu se digitalnemu okolju in si prizadevala zagotoviti, da bodo tehnologije koristile družbi ter da bodo inovacije povečale konkurenčnost in tehnološko suverenost Evropske unije, hkrati pa zmanjšale tveganje za državljane in državljanke. V širitev optičnih vlaken in tehnologije 5G je bilo vloženih več milijard evrov, da bi izboljšali povezljivost po EU, delavcem pa so zagotovljene spretnosti, ki jih potrebujejo za digitalno prihodnost. Prelomni akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih že zagotavljata, da je digitalni prostor varnejši in pravičnejši za vse ter da tehnološki velikani prevzemajo odgovornost za znaten vpliv na družbo in gospodarstvo. EU je vodilna pri zagotavljanju varnejše in zaupanja vredne umetne inteligence, hkrati pa zmanjšuje tveganja, povezana z njeno zlorabo. Za spodbujanje inovacij je bilo okrepljeno sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in univerzami, znatno pa so se povečale tudi naložbe v najnovejše tehnologije, kot so superračunalništvo, polprevodniki, kvantno računalništvo in vesoljska tehnologija.

EU je približno na polovici evropskega digitalnega desetletja - odpri v novem zavihku ocenila napredek pri doseganju ciljev glede digitalne preobrazbe EU. EU si s skupnim načrtom in jasnimi cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, prizadeva vključiti tehnologije na vsa področja družbe, od šol in bolnišnic do velikih in malih podjetij, ljudem v EU pa zagotoviti orodja za čim boljše izkoriščanje vsega, kar ponuja internet.

Poročilo o napredku - odpri v novem zavihku o digitalnem desetletju za leto 2024 kaže, kako uspešna je EU pri doseganju teh ciljev, ter jasno prikazuje področja, na katerih so potrebne izboljšave. Vse države članice poziva, naj še naprej podpirajo lokalna zagonska podjetja, spodbujajo digitalno pismenost v svojih skupnostih ter izboljšujejo uvajanje umetne inteligence in podatkovne analitike v podjetjih in proizvodnji polprevodnikov. EU je posodobila tudi svoja priporočila za vsako državo članico, pri čemer je upoštevala različne prednosti in izzive v EU.

Umetna inteligenca, virtualni svetovi in superračunalniki

Umetna inteligenca postaja preobrazbena sila za evropsko družbo in gospodarstvo, saj spreminja ključne procese in poslovne modele v vseh sektorjih, od zdravstva do izobraževanja, ter obeta večjo učinkovitost in rast. Vendar pa umetna inteligenca prinaša izzive na področju etičnega razvoja, temeljnih pravic in kibernetske varnosti. Zato je treba skrbno uravnotežiti politike, da bi v celoti izkoristili potencial tehnologije in obravnavali s tem povezane pomisleke.

EU si prizadeva za vodilno vlogo na področju umetne inteligence, vendar ne za vsako ceno. Zavzema se za odgovorno umetno inteligenco, ki ljudi postavlja na prvo mesto. Akt o umetni inteligenci - odpri v novem zavihku, ki je začel veljati avgusta, je prvi pravi poskus regulacije te tehnologije na svetu. Določa jasna pravila in smernice o tem, kako se lahko umetna inteligenca uporablja in kako bi jo bilo treba razvijati. To bo zagotovilo zanesljivo, pravično in nepristransko delovanje umetnointeligenčnih sistemov ter zaščito temeljnih pravic ljudi. Harmoniziran sklop pravil bo podjetjem, ki razvijajo umetno inteligenco, olajšal delo z zmanjšanjem birokracije in spodbujanjem inovacij. Pravila podjetjem omogočajo tudi večjo predvidljivost.

Novi Evropski urad za umetno inteligenco - odpri v novem zavihku, ki je bil ustanovljen maja, bo zagotovil jasne smernice za podjetja in razvijalce, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, ter enotno izvajanje novih pravil v EU. Kot središče strokovnega znanja na področju umetne inteligence v EU bo imel tudi besedo pri odobritvi umetnointeligenčnih modelov in lahko celo prepreči uporabo umetne inteligence, ki je ocenjena kot pristranska ali nevarna. EU je septembra začela izvajati pakt o umetni inteligenci - odpri v novem zavihku, da bi organizacije spodbudila k vnaprejšnjemu načrtovanju in začetku izvajanja njegovih zahtev pred zakonskim rokom.

Inovacijski sveženj na področju umetne inteligence za podporo zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem na področju umetne inteligence

Ta sveženj ukrepov, ki se je začel izvajati januarja 2024, bo podpiral zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja v EU pri razvoju zaupanja vredne umetne inteligence.

EU si z združevanjem raziskav in predpisov ustvarja prostor v svetovnem tehnološkem okolju. Z aktom o umetni inteligenci določa svetovne standarde in prevzema vodilno vlogo. EU je septembra podpisala Okvirno konvencijo Sveta Evrope o umetni inteligenci - odpri v novem zavihku, prvi pravno zavezujoč mednarodni sporazum o umetni inteligenci, ki je v celoti v skladu z aktom o umetni inteligenci.

EU je zavezana - odpri v novem zavihku tudi odprtim in dostopnim trgom, zlasti virtualnim svetovom in generativni umetni inteligenci, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje in monopolom preprečili oviranje inovacij. Cilj je ustvariti okolje, v katerem bodo lahko manjša in zagonska podjetja konkurirala tehnološkim velikanom.

Čeprav umetna inteligenca in virtualni svetovi še naprej spreminjajo meje digitalnih inovacij, je računalniška moč, potrebna za razvoj teh tehnologij, v veliki meri odvisna od zmogljivih računalnikov. EU je septembra 2024 objavila razpis za zbiranje predlogov za nadgradnjo obstoječih superračunalnikov in pridobitev več novih z umetnointeligenčnimi zmogljivostmi za nadaljnji razvoj največjega javnega omrežja superračunalnikov na svetu. Ti računalniki lahko obravnavajo nekatere največje izzive človeštva, kot sta pospeševanje odkrivanja zdravil ali izboljšanje podnebnega modeliranja.

Poleg tega se EU že osredotoča na računalništvo na eksaravni in gradi prihodnost, v kateri bi bilo mogoče z naslednjo generacijo kvantnih računalnikov doseči znanstvene preboje brez primere. Ker bi lahko kvantni računalniki prekinili uporabo današnjih šifrirnih sistemov, je EU maja izdala priporočilo - odpri v novem zavihku, v katerem je države članice pozvala, naj izboljšajo obstoječe metode šifriranja za zaščito kritičnih podatkov.

Povezljivost

EU je v letu 2024 še naprej vlagala v digitalno infrastrukturo. Instrument za povezovanje Evrope (IPE Digitalno) - odpri v novem zavihku, tj. program financiranja EU, ki podpira uvajanje digitalnih storitev, je zagotovil 420 milijonov evrov. V okviru novega delovnega programa IPE Digitalno - odpri v novem zavihku bo med letoma 2024 in 2027 na voljo dodatnih 865 milijonov evrov za podporo uvajanju 5G v skupnostih in vzdolž glavnih prometnih poti, pa tudi polaganju podvodnih kablov za okrepitev jedrnega omrežja EU, tj. visokozmogljivih podatkovnih linij, ki tvorijo jedro internetne infrastrukture.

EU je februarja izdala priporočilo - odpri v novem zavihku o zaščiti podvodnih kablov in jih priznala kot kritično infrastrukturo. Ti podvodni kabli prenašajo večino svetovnih podatkov, vendar so občutljivi za škodo in sabotažo, zaradi česar je njihova zaščita bistvena za svetovno komunikacijo in gospodarsko varnost.

Cilj akta o gigabitni infrastrukturi - odpri v novem zavihku, sprejetega leta 2024, je pospešiti in olajšati uvajanje visokozmogljivih omrežij, kot so optična vlakna in 5G, za podjetja. Odpravlja zapleteno birokracijo, dovoljenja in predpise, ki so doslej upočasnjevali uvajanje omrežij, njegov cilj pa je zagotoviti hitrejši internet, boljšo povezljivost in boljše storitve za vse. Namen istočasno sprejetega priporočila o gigabitni povezljivosti - odpri v novem zavihku je spodbuditi konkurenco med ponudniki ter povečati izbiro in izboljšati cene za potrošnike. Dosežen je bil tudi dogovor o pravilih, ki se uporabljajo za klice in besedilna sporočila iz ene države članice v drugo, s čimer se zagotavlja, da bodo ranljivi potrošniki še naprej zaščiteni pred potencialno visokimi stroški takih storitev do leta 2032.

Industrija polprevodnikov v EU

Stvari, kot so pametni telefoni ali avtomobili, ki so pomemben del sodobnega življenja, vsebujejo polprevodnike, splošno znane kot čipi. EU si z naložbami v raziskave, proizvodne obrate in infrastrukturo prizadeva, da bi postala bolj samozadostna pri proizvodnji polprevodnikov.

Digitalno poslovanje

Družbe, ki širijo svoje dejavnosti v druge države članice, morajo organom v teh državah pogosto dokazovati, da so družbe iz EU, in ponovno predložiti informacije, kot so podatki o statutarnem sedežu ali zakonitih zastopnikih, čeprav so ti podatki že na voljo v njihovem poslovnem registru. Decembra so bila sprejeta nova pravila - odpri v novem zavihku EU o pravu družb, ki uvajajo uporabo digitalnih orodij za zmanjšanje upravnega bremena. Družbam pri ustanavljanju hčerinskih družb ali podružnic v drugih državah članicah ne bo več treba predložiti dokumentov, saj se bodo te informacije med poslovnimi registri izmenjevale neposredno in na podlagi načela „samo enkrat“. Poleg tega večjezično potrdilo družbe EU, tj. osebna izkaznica podjetja EU, družbam omogoča, da enostavno dokažejo, da so zakonito ustanovljena v EU, pooblastilo EU pa zastopnikom omogoča čezmejno upravljanje pravnih in poslovnih zadev.

EU bo izboljšala tudi povezljivost javnih uprav, in sicer s povezovanjem sistema povezovanja poslovnih registrov - odpri v novem zavihku, ki povezuje poslovne registre v EU, z registri dejanskega lastništva - odpri v novem zavihku in registri insolventnosti - odpri v novem zavihku. S tem se bo izboljšala tudi razpoložljivost informacij o družbah na notranjem trgu.

Komisija in države članice si prizadevajo tudi za razvoj enotnega digitalnega portala za izjave - odpri v novem zavihku, da bi zmanjšale upravno breme za podjetja (vključno z malimi in srednjimi podjetji), ki napotijo delavce v drugo državo članico. Nov spletni sistem bo podjetjem pomagal pri spoštovanju nacionalnih pravil poročanja o napotitvi delavcev v druge države članice. Sistem bo na voljo v vseh uradnih jezikih EU in bo enostaven za uporabo, uporabnikom pa bo omogočal ponovno uporabo informacij iz prejšnjih poročil.

Digitalni promet in mobilnost

EU sprejema ukrepe za izboljšanje gibanja po naših mestih. Projekt za souporabo podatkov DeployEMDS - odpri v novem zavihku je temelj prizadevanj EU za vzpostavitev skupnega podatkovnega prostora za mobilnost - odpri v novem zavihku. Cilj je vzpostaviti sistem, ki bo mestom omogočal izmenjavo informacij o prometnih tokovih in javnem prevozu v realnem času. Pametni sistem, ki ga je že preizkusilo devet mest in regij, pomaga pri prepoznavanju in reševanju težav v zvezi z mobilnostjo v mestih po EU.

Zaradi hitrega razvoja tehnologije dronov je nujna jasna ureditev predpisov na tem področju. EU je sprejela nove ukrepe - odpri v novem zavihku za reševanje edinstvenih varnostnih izzivov, povezanih z novimi storitvami zračne mobilnosti. Cilja teh ukrepov sta racionalizirati regulativne postopke ob hkratnem ohranjanju visokih varnostnih standardov in harmonizirati predpise v vseh državah članicah. Harmonizirana pravila bodo razvijalcem in uporabnikom dronov olajšala delo. Jasni in dosledni predpisi bodo podjetjem omogočili tudi, da bodo več vlagala v nove tehnologije dronov, kar bo spodbudilo inovacije po EU.

Varnejše spletne storitve

Internet je velikega pomena, vendar se sooča tudi z izzivi, kot so napačne informacije, nezakonit sovražni govor ter druge oblike nezakonitih vsebin in praks. EU je za boj proti takim praksam in izboljšanje varnosti na spletu sprejela dva ključna zakonodajna akta, in sicer akt o digitalnih storitvah - odpri v novem zavihku in akt o digitalnih trgih - odpri v novem zavihku.

Akt o digitalnih storitvah od spletnih platform zahteva, da bolj proaktivno odstranjujejo nezakonite vsebine, povečujejo preglednost svojih algoritmov in prepovedujejo nekatere vrste ciljnega oglaševanja. Akt se je začel uporabljati v EU februarja 2024 in uvaja nova pravila o spletnih platformah, družbenih medijih in spletnih straneh za e-trgovanje. Večje platforme, t. i. zelo velike spletne platforme, bodo morale zaradi večjega vpliva izpolnjevati strožja pravila.

Zaščita otrok je osrednjega pomena pri izvrševanju akta o digitalnih storitvah, kar je privedlo do ukrepov proti trem glavnim platformam zaradi neustreznega preverjanja starosti in izpostavljanja mladoletnikov škodljivim vsebinam. Hkrati se učitelji usposabljajo kot šolski skrbniki akta o digitalnih storitvah - odpri v novem zavihku, da bi učence seznanjali s spletnimi izzivi, kot so kibernetsko ustrahovanje in napačne informacije, kar bo prispevalo k varnejšemu digitalnemu okolju za mlade uporabnike. Leto 2024 je zaznamovalo tudi drugo obletnico strategije za boljši internet za otroke - odpri v novem zavihku. Objavljeno je bilo orodje za samoocenjevanje, ki bo platformam pomagalo bolje zaščititi otroke na spletu.

Akt o digitalni storitvah bo pomagal zaščititi integriteto volitev pred spletnimi grožnjami, vključno z vsebinami, ustvarjenimi z umetno inteligenco. To bo dosegel z ocenjevanjem pripravljenosti - odpri v novem zavihku platform na obvladovanje takih groženj ter zagotavljanjem smernic - odpri v novem zavihku za zmanjšanje tveganja in jasno označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Marca so bila sprejeta dodatna pravila - odpri v novem zavihku o omejevanju uporabe osebnih podatkov za politično oglaševanje, tako na spletu kot zunaj njega. Pravila določajo, da morajo politični oglasi vključevati oznake za preglednost, zahtevati izrecno soglasje za spletno ciljanje in prepovedati oblikovanje profilov na podlagi občutljivih osebnih podatkov. Evropsko odložišče zagotavlja podrobne informacije o vseh političnih oglasih in njihovih metodah ciljanja, s čimer se zmanjšuje tveganje za manipulacijo in tuje vmešavanje. Oglaševanje v imenu akterjev, ki niso iz EU, je prepovedano tri mesece pred volitvami.

Predlagana - odpri v novem zavihku je bila revizija pravil o boju proti spolni zlorabi otrok, da bi obravnavali nove grožnje spolne zlorabe otrok na spletu, kot so globoki ponaredki in pedofilski forumi. Nova pravila bodo okrepila tudi preprečevanje in podporo žrtvam ter določila minimalne standarde za pregon v EU. Začasni pravni ukrep za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu je bil podaljšan do leta 2026, da se omogočijo stalni prostovoljni ukrepi za odkrivanje in odstranjevanje žaljivih vsebin. Ta prizadevanja prispevajo k zaščiti otrok na spletu, EU pa pripravlja trajnejšo zakonodajo za učinkovito reševanje teh vprašanj.

Naraščanje nestrpnosti na spletu ni le v nasprotju s temeljnimi načeli EU, temveč tudi resno ogroža žrtve, svobodo izražanja in demokratični diskurz. Platforme družbenih medijev so zdaj pod strožjim nadzorom, saj EU sodeluje z regulativnimi organi, da bi zaščitila mladoletnike, povečala preglednost platform, se borila proti nezakonitim vsebinam in sistemskim dezinformacijam ter izboljšala izvrševanje s skupnim usposabljanjem, razpravami in raziskavami.

Akt o digitalnih storitvah se osredotoča na zaščito uporabnikov in boj proti nezakonitim vsebinam, akt o digitalnih trgih pa zagotavlja, da naš digitalni trg ostaja pravičen in konkurenčen. Akt o digitalnih trgih je eno prvih orodij za reguliranje moči velikih digitalnih podjetij. Dopolnjuje pravila EU o konkurenci, ki se še vedno v celoti uporabljajo. Določa jasna merila za imenovanje vratarjev, tj. velikih digitalnih platform, kot so iskalniki, trgovine z aplikacijami in storitve sporočanja. Od marca 2024 morajo vratarji (ki jih je trenutno sedem) spoštovati - odpri v novem zavihku vse določbe akta o digitalnih trgih, da ne bi ovirali konkurence. To bo manjšim podjetjem zagotovilo enake možnosti za konkuriranje, potrošnikom pa večjo izbiro in pravičnejše cene.

Kako je EU izvrševala akt o digitalnih trgih v letu 2024

Leta 2024 sta bili uvedeni dve orodji za žvižgače, ki posameznikom omogočata, da zagotovijo informacije, ki pomagajo odkrivati in razkrivati škodljive prakse platform, hkrati pa jih ščitijo pred povračilnimi ukrepi. Preglednost je bistvena za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalni trg, zlasti v zvezi s spletnimi vplivneži in maloprodajnimi platformami.

Pri pregledovanju objav v družbenih medijih je bilo ugotovljeno, da spletni vplivneži redko razkrivajo komercialno naravo vsebin, ki jih ustvarjajo:

• 97 % vplivnežev je objavilo komercialno vsebino,
• samo 1 od 5 pa jo je dosledno opredelil kot oglaševanje.

Spletne tržnice so vse bolj priljubljene, vendar se je izkazalo, da potrošnike zavajajo glede cen in pogojev. Po skupnem ukrepanju nacionalnih organov za varstvo potrošnikov in EU se je več spletnih platform zavezalo, da bodo izboljšale svoje poslovne prakse.

Problematične tržne prakse kažejo na potrebo po boljši zakonodaji za zaščito potrošnikov na spletu. Oktobra so bile pri pregledu - odpri v novem zavihku ugotovljene vrzeli v pravilih EU o varstvu potrošnikov, kot so nejasni zakoni, pravila, ki se v različnih državah uporabljajo različno, in slabo izvrševanje. Posamezna področja, na katerih so potrebne izboljšave, bodo podrobno pregledana leta 2025.

Kibernetska varnost

Le malo incidentov lahko spodkoplje zaupanje potrošnikov, stabilnost trgov in verodostojnost institucij bolj kot kršitev varstva podatkov ali ustavitev spletnih storitev, zato je kibernetska varnost postala ključna skrb za vse.

Zakonodaja o ukrepih za doseganje skupne visoke ravni kibernetske varnosti v vseh državah članicah (direktiva NIS2 - odpri v novem zavihku) se je začela uporabljati oktobra. Določa pravne ukrepe za povečanje splošne ravni kibernetske varnosti v EU in razširja področje uporabe pravil o kibernetski varnosti na dodatne kritične sektorje in subjekte. Ti sektorji vključujejo javne elektronske komunikacije, digitalne storitve, ravnanje z odpadno vodo in odpadki, vesolje, poštne storitve in javno upravo.

EU je dosegla tudi politični dogovor - odpri v novem zavihku o pravilih za izboljšanje sodelovanja med državami članicami in krepitev njihove zmogljivosti za odkrivanje kibernetskih groženj ter pripravo in odzivanje nanje (akt o kibernetski solidarnosti). Ta pravila bodo korenito spremenila odkrivanje kibernetskih groženj, pripravljenost in odzivanje nanje v EU, pri čemer bo začasni dogovor vključeval načrte za sistem za opozarjanje na področju kibernetske varnosti, mehanizem za odzivanje na izredne razmere in certificiranje upravljanih varnostnih storitev.

Januarja 2024 so začela veljati nova pravila - odpri v novem zavihku za povečanje kibernetske varnosti institucij EU. Določajo jasne smernice za institucije o vzpostavitvi notranjih okvirov za obvladovanje, upravljanje in kontrolo tveganj za kibernetsko varnost. Ti ukrepi bodo pripomogli k preprečevanju kršitev varstva podatkov in kibernetskih napadov, ki bi lahko vplivali na javne storitve, osebne podatke in splošno zaupanje v digitalne sisteme.

Varnost je treba vključiti tudi v vse digitalne izdelke, ki jih ljudje uporabljajo. Akt o kibernetski odpornosti - odpri v novem zavihku, sprejet oktobra (in se bo začel uporabljati konec leta 2027), bo to dosegel z zagotavljanjem varnejše strojne in programske opreme. Proizvajalci morajo izvajati varnostne ukrepe v vseh izdelkih z digitalnimi komponentami, od pametnih telefonov do kavnih aparatov. Pravila določajo, da se v celotnem življenjskem ciklu proizvoda izvajajo ocene varnosti, obravnava ranljivost in posodablja programska oprema.

Z junijsko vajo na področju kibernetske varnosti se je preizkusila pripravljenost EU na kibernetski napad velikega obsega s simulacijo napada na energetski sektor. Temu so sledila poročila in priporočila o kibernetski varnosti v telekomunikacijskih, električnih in komunikacijskih omrežjih. EU je sprejela prvo certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost - odpri v novem zavihku, ki določa pravila na ravni EU za certificiranje proizvodov IKT v njihovem celotnem življenjskem ciklu. EU prav tako vlaga več kot 210 milijonov evrov - odpri v novem zavihku v krepitev kibernetske obrambe in digitalnih zmogljivosti po Evropi.

Upravljanje in varstvo podatkov v EU

Podatki so gonilna sila sodobnega gospodarstva in vsaka industrija je odvisna od prostega pretoka informacij. Ta povezljivost odpira svetovne trge za podjetja vseh velikosti, prinaša pa tudi izzive za varno in pravično obdelavo in izmenjavo podatkov.

Januarja je začela veljati nova zakonodaja - odpri v novem zavihku, s katero naj bi izmenjava podatkov v EU postala preglednejša in dostopnejša. Akt o podatkih določa, kdo lahko uporablja podatke in pod katerimi pogoji, kar podjetjem omogoča varen dostop do bistvenih podatkov. Boljši dostop do industrijskih podatkov spodbuja konkurenco in inovacije, zlasti za manjša podjetja. To jim bo omogočilo razvoj novih izdelkov in storitev ter konkuriranje večjim podjetjem. Maja so bili sproženi tudi sodni postopki - odpri v novem zavihku proti 18 državam članicam, ki niso vzpostavile ustreznih organov za nadzor nad izvajanjem akta o upravljanju podatkov - odpri v novem zavihku, ki določa pravila za souporabo podatkov po vsej EU.

Zaradi novih pravil, ki so se začela uporabljati junija, bo zdaj za ponovno uporabo na voljo več javnih naborov podatkov - odpri v novem zavihku. Uporabljajo se za nabore podatkov velike vrednosti - odpri v novem zavihku, ki vsebujejo informacije o šestih tematskih področjih, vključno z geoprostorskimi podatki, opazovanjem Zemlje in mobilnostjo, ter bodo spodbujali inovacije na področjih, kot je umetna inteligenca. Vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora - odpri v novem zavihku bo državljankam in državljanom omogočila popoln nadzor nad njihovimi zdravstvenimi podatki, ki bodo obenem pod strogimi pogoji še vedno na voljo za uporabo na področju raziskav in javnega zdravja.

Potencial za rast gospodarstva zdravstvenih podatkov

• 5,5 milijarde evrov prihrankov v EU v desetih letih zaradi boljšega dostopa do zdravstvenih podatkov in njihove izmenjave v zdravstvu
• 20–30 % dodatne rasti trga digitalnega zdravja
• 5,4 milijarde evrov prihrankov v EU v desetih letih zaradi boljše uporabe zdravstvenih podatkov za raziskave, inovacije in oblikovanje politik

V svetu vse večje souporabe podatkov zakonodaja EU o varstvu podatkov, tj. splošna uredba o varstvu podatkov - odpri v novem zavihku, prav tako zagotavlja, da napredek ne škoduje zasebnosti. Splošna uredba o varstvu podatkov ostaja temelj vseh digitalnih politik EU v zvezi z osebnimi podatki. Ljudem omogoča nadzor nad njihovimi osebnimi podatki in dostopom do njih. Splošna uredba o varstvu podatkov ostaja vodilni zgled za okvire varstva podatkov po vsem svetu. Hkrati so bila v poročilu o uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov za leto 2024 - odpri v novem zavihku opredeljena nekatera področja, na katerih so potrebne izboljšave, vključno z obravnavo čezmejnih primerov. To je bilo že obravnavano v predlagani uredbi o postopkovnih pravilih splošne uredbe o varstvu podatkov, katere namen je racionalizirati sodelovanje med organi za varstvo podatkov pri izvrševanju splošne uredbe o varstvu podatkov v čezmejnih primerih.

Pomen splošne uredbe o varstvu podatkov presega meje EU. Ker se podjetja vse bolj zanašajo na čezmejni pretok podatkov, splošna uredba o varstvu podatkov zagotavlja orodja za varstvo osebnih podatkov tudi izven EU in lahko celo omeji prenose podatkov v države z nižjimi standardi. Eden od mehanizmov, ki se uporabljajo za zagotavljanje enake ravni varstva podatkov zunaj EU, so sklepi o ustreznosti, ki priznavajo tretje države, ki zagotavljajo ustrezno varstvo podatkov. Doslej je bilo sprejetih 16 sklepov o ustreznosti, ki se redno pregledujejo. Po pregledu januarja 2024 je EU potrdila, da se lahko podatki še naprej prosto prenašajo v enajst partnerskih držav in ozemelj - odpri v novem zavihku.

EU in sodelujoča podjetja iz ZDA so podpisala dodaten sklep o ustreznosti (okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA), da bi omogočili varen in brezplačen prenos podatkov ter hkrati zaščitili pravico do zasebnosti. Ljudem v EU daje tudi pravico, da se pritožijo na novo sodišče, pristojno za reševanje pritožb EU v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb. V poročilu - odpri v novem zavihku o oceni okvira iz oktobra 2024 je bilo potrjeno, da so organi ZDA vzpostavili potrebne strukture in postopke za zagotovitev učinkovitega delovanja sklepa. Ti zaščitni ukrepi varujejo podatke pri vseh čezatlantskih prenosih, vključno s tistimi, ki se izvajajo na podlagi sporazumov podjetij ali notranjih politik.

Digitalne javne storitve

Javne in zasebne storitve postajajo vse bolj digitalne, vendar zasebnost in varnost na spletu nista vedno v skladu z zahtevanimi standardi, zaradi česar so posamezniki izpostavljeni kraji identitete in neželenemu profiliranju. Maja so začela veljati nova pravila - odpri v novem zavihku, ki bodo vsem državljanom in prebivalcem EU do leta 2026 zagotovila dostop do evropske denarnice za digitalno identiteto - odpri v novem zavihku. Tako bodo vsakodnevni opravki postali enostavnejši in varnejši. Uporabniki bodo lahko prek ene aplikacije varno izkazovali svojo identiteto, si izmenjevali digitalne dokumente, kot so zdravniški recepti, in izvajali plačila. Pri tem bodo ohranili popoln nadzor nad svojimi osebnimi podatki.

EU trenutno pripravlja pravne smernice za zagotovitev, da denarnice izpolnjujejo najvišje varnostne standarde in nemoteno delujejo po vsej EU. Novembra je bilo sprejetih pet izvedbenih uredb - odpri v novem zavihku, ki določajo pravila o glavnih funkcijah in certificiranju denarnic.

Zaradi sedanjega pravnega sistema EU, ki temelji na papirnih dokumentih, je obravnavanje čezmejnih zadev zapleteno in drago. Za rešitev te težave bo v vseh državah članicah uveden spletni sistem - odpri v novem zavihku za obravnavanje pravnih zadev. Ne glede na to, ali gre za dedovanje ali poslovne pogodbe, bodo ljudje in podjetja lahko predložili dokumente, komunicirali s sodišči, se udeležili obravnav in plačevali pristojbine – vse v elektronski obliki.

Zahvaljujoč vseevropskemu sistemu souporabe podatkov - odpri v novem zavihku državljani in državljanke zdaj lažje študirajo, se gibljejo, delajo, se upokojijo ali poslujejo po EU. Organi v različnih državah članicah si lahko na zahtevo državljana izmenjujejo dokumente, zato jim ni več treba večkrat zagotavljati istih informacij. Ta sistem bo vključen v enotni digitalni portal, ki povezuje nacionalne portale za zagotavljanje informacij, spletnih storitev ter podpore državljankam in državljanom ter podjetjem v vseh državah članicah. Od leta 2024 lahko države članice na portalu Your Europe - odpri v novem zavihku zagotavljajo posodobljene in zanesljive informacije o nacionalnih postopkih odobritve za neto ničelne industrijske projekte, da bi podjetjem pomagale prihraniti čas pri vlogi za dovoljenja.

Digitalne spretnosti

Za dostop do spletnih javnih storitev, študij, delo, komuniciranje in iskanje zanesljivih informacij morajo biti ljudje v EU digitalno pismeni. Le 56 % - odpri v novem zavihku ljudi v EU, starih od 16 do 74 let, ima vsaj osnovne digitalne spretnosti.

Da bi to izboljšali, si je EU zastavila cilj, da bo do leta 2030 80 % odraslih sposobnih uporabljati tehnologijo za vsakodnevne naloge in da bo v sektorju tehnologije zaposlenih 20 milijonov ljudi, s poudarkom na vključevanju več žensk v to področje. Za ta prizadevanja je ključna nova pobuda Women TechEU - odpri v novem zavihku. Ženskam, ki vodijo tehnološka zagonska podjetja, ponuja mentorstvo, svetovanje in finančno podporo za rast njihovih podjetij.

Skupni evropski podatkovni prostor za znanje in spretnosti, ki se je začel izvajati leta 2024, bo omogočil izmenjavo in dostop do podatkov, povezanih s spretnostmi. Podatki se lahko uporabijo za različne namene, kot so analiza trendov, oblikovanje strategij in razvoj novih aplikacij, pri čemer je treba dati prednost etiki, raznolikosti in varstvu podatkov.

Vesoljska politika poganja inovacije, krepi varnost in spodbuja gospodarsko rast v več sektorjih. EU je ob priznavanju teh daljnosežnih koristi leta 2024 uvedla nove programe in razširila obstoječe.

Ključno pri teh prizadevanjih je bila ustanovitev centra EU za izmenjavo in analizo vesoljskih informacij - odpri v novem zavihku, vozlišča, v katerem lahko vladni in industrijski strokovnjaki sodelujejo pri vprašanjih varnosti v vesolju (glej tudi poglavje 7). Objavljena je bila tudi podrobna strategija za letalska in vesoljska podjetja - odpri v novem zavihku, v kateri so opisani koraki za bolj zeleno in tehnološko naprednejšo industrijo.

Čeprav sateliti krožijo daleč nad nami, je njihov učinek bliže, kot si mislimo. Od pametnih telefonov v naših žepih do letal na nebu – sateliti omogočajo, da naš svet ostaja povezan in se premika naprej.

IRIS² - odpri v novem zavihku (infrastruktura za odpornost, medsebojno povezljivost in varnost po satelitu) je varna satelitska mreža EU, ki zagotavlja varno komunikacijo za naloge, kot sta nadzor meja in krizno upravljanje, hkrati pa si prizadeva za zagotavljanje hitrega interneta na oddaljenih območjih in krepitev digitalne varnosti v Evropi.