Evropska unija ostaja neomajna pri svoji podpori Ukrajini ob neizzvani in neupravičeni ruski vojni agresiji ter nezakonitih poskusih priključitve ukrajinskega ozemlja. EU Ukrajini pomaga zoperstaviti se tej agresiji, podpira njene potrebe po financiranju in ima pomembno vlogo pri okrevanju, obnovi in modernizaciji, da bi pomagala zgraditi zeleno, digitalno in vključujoče gospodarstvo. Prav tako podpira reforme Ukrajine na njeni poti k članstvu v EU in si prizadeva za tesnejše približevanje ukrajinskega gospodarstva enotnemu trgu. EU je leta 2024 Ukrajini še naprej zagotavljala politično, finančno, humanitarno in vojaško podporo. Nadaljevala bo prizadevanja za pravičen in dolgotrajen mir, ki bo ohranjal suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, v skladu z mednarodnim pravom, vključno z načeli Ustanovne listine ZN.

Finančna pomoč

EU odločno podpira Ukrajino že od začetka ruske vojne agresije. S sprejetjem svežnjev izredne makrofinančne pomoči - odpri v novem zavihku za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva, uporabo evropskega mirovnega instrumenta - odpri v novem zavihku za vojaško in obrambno podporo ter organiziranjem namenskih misij za vojaško usposabljanje je EU hitro ukrepala, da bi zagotovila nujno finančno in vojaško podporo Ukrajini.

EU je leta 2024 na podlagi te podpore Ukrajini zagotovila še celovitejšo in dolgoročnejšo pomoč. Država se trenutno sooča z dvojnim izzivom: ob obnovi gospodarstva in infrastrukture je začela tudi pot proti članstvu v EU z izvajanjem potrebnih reform (glej poglavje 8). Glede na kompleksnost tako obnove kot reform, zahtevanih za pristop k EU, je obstajala jasna potreba po trajni in strukturirani podpori EU. V ta namen je EU vzpostavila instrument za Ukrajino - odpri v novem zavihku, da bi Ukrajini med letoma 2024 in 2027 zagotavljala stabilno in predvidljivo finančno podporo v višini do 50 milijard evrov.

Instrument za Ukrajino je dokaz zavezanosti EU h krepitvi odpornosti Ukrajine, spodbujanju njenega okrevanja ter olajšanju njene poti k trajnostnemu razvoju in članstvu v EU. V okviru instrumenta je bilo leta 2024 v ukrajinski državni proračun izplačanih 16,5 milijarde evrov za pomoč pri financiranju plač v javnem sektorju, pokojnin in osnovnih javnih storitev, dodatnih 19,6 milijarde evrov pa je bilo mobiliziranih v okviru treh stebrov instrumenta.

Instrument za Ukrajino

Poleg finančne pomoči, ki jo zagotavlja instrument za Ukrajino, je bil oktobra sprejet sveženj ukrepov - odpri v novem zavihku za izvajanje zavez, ki so jih EU in partnerice iz skupine G7 sprejeli na vrhu skupine G7 - odpri v novem zavihku v Fasanu (Apulija) v Italiji, da bi Ukrajini zagotovili dodatnih 45 milijard evrov posojil. Po prispevkih drugih partneric iz skupine G7 je EU potrdila, da bo kot prispevek k skupnemu znesku 45 milijard evrov izdala posojilo za makrofinančno pomoč v višini 18,1 milijarde evrov. Ta posojila se odplačajo z izrednimi prihodki, ustvarjenimi z imobiliziranimi sredstvi ruske centralne banke.

Od začetka obsežne ruske invazije do konca leta 2024 so EU in njene države članice Ukrajini in Ukrajincem zagotovile gospodarsko, humanitarno in vojaško podporo v vrednosti več kot 130 milijard evrov.

Podpora Ukrajini in Ukrajincem (2022–2024)

Skupna podpora Ukrajini in Ukrajincem je med letoma 2022 in 2024 znašala več kot sto trideset milijard evrov, od tega je bilo več kot 64,3 milijarde evrov finančne, gospodarske in humanitarne podpore, 47,3 milijarde evrov vojaške podpore, sedemnajst milijard evrov je bilo na voljo državam članicam za podporo ljudem, ki bežijo pred vojno, 1,5 milijarde evrov pa je bilo zagotovljene iz prihodkov iz ruskih imobiliziranih sredstev.

Vojaška podpora

Poleg zagotavljanja vojaške opreme EU in njene države članice Ukrajino podpirajo tudi z vojaškim usposabljanjem. Misija EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini - odpri v novem zavihku je namenjena krepitvi zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil za obrambo ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine. Misija tesno sodeluje s podobno mislečimi mednarodnimi partnerji, da bi ukrajinskim oboroženim silam zagotovila podporo pri usposabljanju. Vse dejavnosti misije potekajo na ozemlju EU. Doslej je 24 držav članic ponudilo module usposabljanja in osebje ter usposobilo več kot 65 000 ukrajinskih vojakov.

EU je leta 2024 sprejela tudi ukrepe za sodelovanje z Ukrajino na področju obrambe. Maja je bil organiziran forum obrambne industrije EU-Ukrajina - odpri v novem zavihku, ki je eden prvih rezultatov nove strategije za evropsko obrambno industrijo - odpri v novem zavihku. Poleg tega je septembra začel delovati urad EU za inovacije na področju obrambe v Kijevu - odpri v novem zavihku v Ukrajini. Cilj je spodbujati čezmejno sodelovanje med obrambnima industrijama EU in Ukrajine ter ju zbližati.

Humanitarna pomoč in civilna zaščita za Ukrajino

Humanitarna sredstva EU podpirajo ljudi v Ukrajini tako, da zagotavljajo denarno pomoč, pomoč civilne zaščite, zdravstveno varstvo, zasilna zatočišča in zatočišča, primerna za zimo, medicinsko opremo, hrano, vodo, opremo in usposabljanje za razminiranje ter izobraževanje.

Ta sredstva vključujejo dodatnih 100 milijonov evrov humanitarne pomoči, ki je Ukrajini na voljo od julija. Večina je namenjena pomoči najbolj ranljivim pri pripravljanju na zimo.

Strokovnjaki ocenjujejo, da so napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo leta 2024 povzročili izgubo približno 9 gigavatov zmogljivosti za proizvodnjo energije, kar je polovica tega, kar Ukrajina potrebuje za preživetje zime. Da bi se zagotovila zadostna oskrba z električno energijo, je EU dala na voljo približno 100 milijonov evrov - dokument PDF, odpri v novem zavihku za popravilo energetske infrastrukture in izvoz več kot 2 gigavatov električne energije v Ukrajino. Ta znesek bodo krili izredni prihodki, ustvarjeni z imobiliziranimi sredstvi ruske centralne banke v EU. (Za več informacij o prispevku EU k energetski varnosti Ukrajine glej oddelek Obnova Ukrajine.)

Vseh 27 držav članic je skupaj s šestimi državami, ki niso članice EU, ponudilo pomoč v naravi prek mehanizma EU na področju civilne zaščite - odpri v novem zavihku, od medicinske opreme do vozil in energetske opreme.

Dozdajšnje donacije v okviru mehanizma:

• več kot 9,9 milijona LED sijalk,
• več kot 360 000 izdelkov za oskrbo z energijo v izrednih razmerah, vključno s:
  • 3 473 transformatorji,
  • petimi samodejnimi transformatorji,
  • 8 809 električnimi generatorji.

Mehanizem je podprl tudi dobavo opreme za odstranjevanje min in gasilskih vozil. Skupaj z zalogami za izredne razmere rescEU - odpri v novem zavihku sta bili Ukrajini poslani dodatna medicinska oprema in energetska pomoč.

Za učinkovito distribucijo kritičnega blaga je EU vzpostavila logistična vozlišča na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem. Doslej je bilo dostavljenih več kot 152 000 ton pomoči.

EU usklajuje tudi medicinske evakuacije ukrajinskih pacientov, ki nujno potrebujejo zdravljenje. Do zdaj je v 22 državah specializirano oskrbo prejelo skoraj 4 000 bolnikov.

Humanitarna pomoč presega donacije in financiranje. Humanitarni uradi EU v Ukrajini imajo ključno vlogo pri omogočanju humanitarnega usklajevanja in izmenjave informacij med različnimi organizacijami. Humanitarni strokovnjaki EU izvajajo tudi redne misije na terenu v skoraj vseh prizadetih regijah, da bi ocenili potrebe in spremljali pobude, ki jih financira EU. V Harkovu v Ukrajini so na terenu partnerji EU, da ljudem, ki bežijo pred napadi, zagotavljajo kritično pomoč, kot so gotovina, voda in topla oblačila.

Zdravljenje ukrajinskih pacientov po Evropi

Zaščita in podpora ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini

Več kot 4 milijonom ljudem, ki so zbežali pred vojno v Ukrajini, je bil v EU dodeljen status začasne zaščite. EU je junija to zaščito, ki zagotavlja pravico do prebivanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dela v vseh državah članicah, podaljšala - odpri v novem zavihku do marca 2026.

- odpri Facebook v novem zavihku

VIDEOPOSNETEK: Dvanajstletni Denis sanja o tem, da bi postal psiholog, vendar je njegova šola v Ukrajini zaprta. Zahvaljujoč partnerstvu EU in Unicefa se lahko še naprej uči na spletu. © UNICEF

Nacionalni organi po vsej EU so vložili ogromno truda tudi za podporo vključevanju razseljenih učencev na vseh ravneh in v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja. Otroci iz Ukrajine morajo obiskovati lokalne šole v več kot polovici držav članic, še več držav pa se pripravlja na uvedbo obveznega šolanja zanje v prihodnosti. Po ocenah je bilo v šolskem letu 2023–2024 po vsej EU v sisteme izobraževanja vpisanih 700 000 - odpri v novem zavihku razseljenih otrok iz Ukrajine, od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja.

Program Erasmus+ - odpri v novem zavihku prav tako podpira države članice pri vključevanju razseljenih ukrajinskih študentov in osebja. Ukrajina lahko še naprej izkorišča mednarodno razsežnost programa Erasmus+, leta 2024 pa so se prvič začeli izvajati projekti za krepitev zmogljivosti za mlade - odpri v novem zavihku in šport - odpri v novem zavihku. Evropska komisija je junija objavila tudi poročilo z naslovom The inclusion of displaced children from Ukraine in EU education systems - odpri v novem zavihku (Vključevanje razseljenih otrok iz Ukrajine v sisteme izobraževanja EU).

Po napovedi razpisa za zbiranje predlogov za evropske univerze programa Erasmus+ za leto 2024 - odpri v novem zavihku za oblikovanje ali razširitev univerzitetnih zavezništev se je zavezništvu evropskih univerz pridružilo približno 35 ukrajinskih univerz kot pridruženih partneric. Ta pobuda študentom in osebju omogoča študij in delo v različnih evropskih državah. Poleg tega Evropska solidarnostna enota s prostovoljskimi projekti - odpri v novem zavihku podpira posameznike, razseljene zaradi vojne v Ukrajini.

Dodatnih 10 milijonov evrov je bilo dodeljenih - odpri v novem zavihku za podporo razseljenim raziskovalcem in raziskovalkam iz Ukrajine prek programa MSCA4Ukraine - odpri v novem zavihku v okviru ključnega programa EU za financiranje raziskav in inovacij Obzorje Evropa. To bo vsaj 50 dodatnim raziskovalcem in raziskovalkam omogočilo, da varno nadaljujejo svoje raziskovalne projekte na univerzah, v podjetjih, raziskovalnih centrih in drugih institucijah s sedežem v EU in državah, pridruženih programu Obzorje Evropa. Ta znesek dopolnjuje 25 milijonov evrov, ki so že bili namenjeni podpori 125 raziskovalcem in raziskovalkam - odpri v novem zavihku, razseljenim zaradi vojne, v okviru sheme štipendij MSCA4Ukraine.

EU si prizadeva tudi zagotoviti, da se Ukrajinci in Ukrajinke zlahka vključujejo v države članice, v katerih trenutno živijo. S pomočjo Instrumenta EU za tehnično podporo - odpri v novem zavihku na primer mesta na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem pripravljajo dolgoročnejšo strategijo za podporo ukrajinskim begunskim družinam, da bi dobile trajnosten in neprekinjen dostop do osnovnih storitev, kot so izobraževanje in zaposlitvene možnosti.

Ukrajinska begunka Inna je v okviru projekta Inclusive Restart, podprtega s sofinanciranjem iz Evropskega socialnega sklada plus, začela pripravništvo v pekarni v mestu Randers na Danskem. Zdaj je uradno zaposlena.

VIDEOPOSNETEK: V Romuniji je Instrument za tehnično podporo pomagal financirati spletno platformo, ki deluje kot točka „vse na enem mestu“, kjer imajo ukrajinski begunci dostop do javnih storitev.

EU se zaveda, da je treba poleg spodbujanja vključevanja Ukrajincem in Ukrajinkam zagotoviti znanje, potrebno za razumevanje in uveljavljanje njihovih pravic, ki jih imajo kot rezidenti EU s statusom začasne zaščite. EU je leta 2024 v šestih državah članicah začela namensko kampanjo - odpri v novem zavihku za obveščanje razseljenih Ukrajincev in Ukrajink o pravicah potrošnikov v EU. Pomagala naj bi jim zagotoviti enak dostop do pravične obravnave, varstva in preglednosti pri vsakodnevnem poslovanju. Drugi glavni cilj kampanje je bil razseljenim Ukrajincem in Ukrajinkam omogočiti, da poiščejo pomoč in uveljavljajo svoje pravice, in sicer z usmerjanjem na ustrezno potrošniško organizacijo v državi članici, v kateri živijo.

Nazadnje pa si EU prizadeva tudi za varovanje, razvoj in promocijo evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter dediščine, zavedajoč se pomena kulturnega izražanja pri ustvarjanju občutka skupnosti in medsebojnega razumevanja. Ukrajina se je decembra pridružila sklopu Media - odpri v novem zavihku programa Ustvarjalna Evropa - odpri v novem zavihku, kar je ukrajinskim filmskim in avdiovizualnim ustvarjalcem in ustvarjalkam omogočilo, da zaprosijo za financiranje svojih del.

EU je s pobudo za solidarnostne pasove - odpri v novem zavihku nadaljevala tesno sodelovanje z Ukrajino in Moldavijo, da bi pomagala izboljšati prometne poti. Prvotno so bili solidarnostni pasovi zamišljeni kot obvoz zaradi ruske blokade ukrajinskih črnomorskih pristanišč, glavnih vozlišč za izvoz žita iz države, danes pa zajemajo trgovino v vseh sektorjih. Ukrajini in Moldaviji omogočajo izvoz vseh vrst blaga na svetovne trge, hkrati pa zagotavljajo, da ključni uvoz doseže Ukrajino. Dolgoročno bodo imeli ključno vlogo pri obnovi Ukrajine in nadaljnjem vključevanju na enotni trg EU.

VIDEOPOSNETEK: Solidarnostni pasovi v praksi

EU v okviru solidarnostnih pasov financira tudi opremo za podporo mejnim in carinskim organom. Junija je bil na mejni prehod Čop v Ukrajini na meji z Madžarsko dostavljen nov mobilni pregledovalnik tovora, ki ga je financirala EU - odpri v novem zavihku, da bi se pospešile kontrole in skrajšale čakalne dobe za voznike tovornjakov in logistična podjetja.

Poleg solidarnostnih pasov se je na Ukrajino in Moldavijo razširilo tudi vseevropsko prometno omrežje - odpri v novem zavihku, ki je ključna pobuda EU za izboljšanje prometne infrastrukture in povezljivosti med državami članicami. To je subjektom iz obeh držav omogočilo tudi dostop do Instrumenta za povezovanje Evrope - odpri v novem zavihku, primarnega mehanizma financiranja EU za razvoj infrastrukture.

EU je nadaljevala podporo Ukrajini s podaljšanjem ugodnih trgovinskih sporazumov - odpri v novem zavihku, sporazumov o prometu in sporazumov o gostovanju.

EU je med letom ponovno podaljšala ukrepe trgovinske podpore - odpri v novem zavihku, s katerimi je začasno opustila uvozne dajatve in kvote za ukrajinski izvoz, tokrat do 5. junija 2025.

Vendar podaljšani podporni ukrepi glede na znatno povečanje uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine v EU v letih 2022 in 2023 vsebujejo okrepljen zaščitni mehanizem. To omogoča hitro sprejetje popravnih ukrepov v primeru znatnih motenj na trgu EU ali trgu ene ali več držav članic.

Za pomoč Ukrajini pri izvozu blaga na trge EU in svetovne trge sta EU in Ukrajina junija razširili in posodobili svoj sporazum o cestnem prometu - odpri v novem zavihku. Sporazum znatno olajšuje trgovino po cesti med EU in Ukrajino, kar od začetka vojne koristi obema gospodarstvoma. Podaljšan je bil tudi - odpri v novem zavihku podoben sporazum med EU in Moldavijo.

Za okrepitev sodelovanja na področju prometa se je med EU in Moldavijo začel dialog na visoki ravni o prometu. To bo pripomoglo h krepitvi povezav med vsemi načini prevoza ter k skupnemu napredku pri trajnostni in digitalni preobrazbi.

EU se zaveda, da je za gospodarsko okrevanje Ukrajine potrebna tudi močna podpora za obnovo države. Prizadeva si za učinkovito usklajevanje virov s povezovanjem Ukrajine, EU, držav skupine G7 in drugih partnerjev. Cilj je zagotoviti, da se pomoč Ukrajini načrtuje in zagotavlja učinkovito, na skladen, pregleden in vključujoč način, pri čemer se je treba izogibati podvajanju prizadevanj.

Glede na poročilo Svetovne banke Ukraine – Rapid damage and needs assessment - odpri v novem zavihku (Ukrajina – Hitra ocena škode in potreb), objavljeno februarja 2024, bosta obnova in okrevanje Ukrajine v naslednjem desetletju stala 486 milijard dolarjev. Najbolj pereče potrebe so na področju stanovanj, prometa, trgovine in industrije, kmetijstva, energetike, socialne zaščite in zaščite sredstev za preživljanje.

Kljub težkim okoliščinam je ukrajinsko gospodarstvo v letu 2023 zabeležilo 5-odstotno rast. Glede na osnovne napovedi - dokument PDF, odpri v novem zavihku naj bi rast v prihodnjih letih presegla 4 %. Vendar naj bi realni bruto domači proizvod Ukrajine celo po osnovnem scenariju, po katerem naj bi se vojna konec leta 2024 začela umirjati, raven pred vojno dosegel šele leta 2030.

Da bi EU Ukrajini pomagala pri obnovi, je aprila v okviru instrumenta za Ukrajino vzpostavila nov naložbeni okvir za Ukrajino - odpri v novem zavihku. Ta bo sprostil 9,3 milijarde evrov v naložbenih instrumentih (7,8 milijarde evrov v obliki jamstev za posojila in 1,51 milijarde evrov za nepovratna sredstva kombiniranega financiranja), s katerimi bi se lahko mobiliziralo do 40 milijard evrov dodatnega financiranja iz evropskih finančnih institucij in zasebnega sektorja. Sporazumi o prvih nepovratnih sredstvih in jamstvih iz naložbenega okvira v višini 1,4 milijarde evrov so bili podpisani junija na konferenci o okrevanju Ukrajine v Berlinu - odpri v novem zavihku v Nemčiji. S tem se lahko sprostijo naložbe v višini 6 milijard evrov za kritične projekte obnove in modernizacije, zlasti na področjih, kot sta energetska in komunalna infrastruktura. Na konferenci je bil vzpostavljen tudi poslovni svetovalni svet - odpri v novem zavihku, ki bo podpiral donatorsko platformo za Ukrajino - odpri v novem zavihku z zagotavljanjem poslovnih uvidov za izboljšanje naložbenega okolja v državi in privabljanje naložb zasebnega sektorja.

Poleg tega je bil novembra na naložbeni konferenci EU-Ukrajina v Varšavi na Poljskem objavljen razpis za prijavo interesa, namenjen zasebnim podjetjem s sedežem v EU, ki se zanimajo za naložbe v Ukrajini. Konferenca je pritegnila več kot 5 500 udeležencev iz 32 držav, vključno s predstavniki podjetij in bank.

Da bi podprli bolj zeleno in socialno vključujočo obnovo Ukrajine, sta EU in Mednarodna finančna korporacija podpisali - odpri v novem zavihku sporazum o jamstvu v višini 90 milijonov evrov za podporo vključujoči in trajnostni obnovi v Ukrajini. Cilj programa je mobilizirati več kot 500 milijonov evrov naložb zasebnega sektorja v kritično infrastrukturo, proizvodnjo blaga, razogljičenje in ohranjanje možnosti za preživljanje.

V zvezi s tem se je na ustanovnem poslovnem vrhu med EU in Ukrajino - odpri v novem zavihku 18. aprila zbralo več kot 400 udeležencev iz zasebnega sektorja, da bi razpravljali o ključnih sektorjih ukrajinskega gospodarstva z namenom spodbujanja okolju prijaznejšega razvoja.

VIDEOPOSNETEK: Projekt nad Dzherelom, dobitnik posebnega priznanja za prizadevanja za obnovo in okrevanje Ukrajineprize

Nagrade novega evropskega Bauhausa - odpri v novem zavihku, ki zagotavljajo prepoznavnost inovativnih projektov in konceptov državljanov in državljank iz Evrope in širše, so bile leta 2024 prvič na voljo tudi ukrajinskim projektom. Nagrada, s katero so bila posebej priznana prizadevanja Ukrajine za obnovo in okrevanje, je bila podeljena dvema pobudama, ki zagotavljata zatočišče in skupne prostore za notranje razseljene osebe in družine v stiski. Ta posebna nagrada je priznanje za odpornost Ukrajincev in Ukrajink ter podpira proces obnove in okrevanja.

Komisija je v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini in posledično krizo zaradi cen energije sprejela ciljno usmerjene instrumente državne pomoči, in sicer začasni krizni okvir in začasni okvir za krizne razmere in prehod - odpri v novem zavihku, ki ga je nasledil. Oba sta imela pomembno vlogo pri blaženju učinka visokih stroškov energije in podpiranju zelenega prehoda v državah članicah. Komisija je maja podaljšala nekatere določbe začasnega okvira za krizne razmere in prehod za dodatnih šest mesecev, tj. do konca leta 2024, da bi odpravila vztrajne motnje na trgu, zlasti v kmetijskem in ribiškem sektorju.

Skrbi kmetov v EU glede naraščajočega uvoza agroživilskih proizvodov iz Ukrajine so bili obravnavane z vključitvijo okrepljene zaščitne klavzule in zasilne zavore za sedem občutljivih proizvodov v ukrepe trgovinske podpore, ki so bili podaljšani do 5. junija 2025. Rusija ostaja zelo velika svetovna izvoznica žita, njen izvoz pa neposredno in posredno še naprej financira vojne operacije. Nevarnost motenj na trgu EU je privedla do sprejetja - odpri v novem zavihku višjih tarif za žitne proizvode, uvožene v EU iz Rusije in Belorusije, in sicer do 50-odstotnega povečanja, ki je začelo veljati 1. julija. V skladu z osnovnim načelom EU, da se ne sprejemajo omejevalni ukrepi, ki bi lahko negativno vplivali na svetovno prehransko varnost, se ta povečana tarifna zaščita uporablja samo za uvoz na trg EU.

EU je med letom še naprej uvajala stroge sankcije proti Rusiji, da bi omejila njeno zmožnost financiranja vojne agresije proti Ukrajini. EU je od februarja 2022 uvedla skupaj 15 svežnjev omejevalnih ukrepov proti Rusiji. Sankcije EU so usmerjene proti določenim posameznikom in subjektom, pa tudi proti finančnemu, energetskemu, prometnemu, tehnološkemu in obrambnemu sektorju.

S 13. svežnjem sankcij - odpri v novem zavihku, sprejetim februarja 2024, naj bi se še bolj omejil dostop Rusije do vojaških tehnologij, kot so brezpilotni zrakoplovi, ter se na seznam uvrstili dodatna podjetja in posamezniki, ki podpirajo ruska vojna prizadevanja. V 14. svežnju omejevalnih ukrepov - odpri v novem zavihku, sprejetem junija, so bila obravnavana vprašanja izvrševanja in prizadevanja Rusije za izogibanje sankcijam EU. Vseboval je pomembne nove ukrepe, povezane z energijo, ki so usmerjeni v utekočinjeni zemeljski plin. EU je prvič sprejela ukrep, namenjen določenim plovilom, ki prispevajo k vojskovanju Rusije proti Ukrajini, za katera velja prepoved dostopa do pristanišč in opravljanja storitev.

S 14. svežnjem so bile tudi znatno okrepljene finančne sankcije s prepovedjo uporabe sistema finančnega sporočanja, ki je ruski ekvivalent sistemu SWIFT (družba za svetovne medbančne finančne telekomunikacije), za banke EU zunaj Rusije. Sveženj je poleg tega uvedel prepoved poslovanja z bankami in ponudniki kriptosredstev, ki olajšujejo transakcije za podporo bazi ruske obrambne industrije. Da bi se še bolj omejila zmožnost Rusije za dostop do blaga in tehnologije, za katere velja omejitev, je bilo sprejetih več ukrepov za povečanje skladnosti v zasebnem sektorju, podporo izvrševanju s strani pristojnih nacionalnih organov in onemogočanje izogibanja sankcijam, vključno z nadzorovanjem tujih hčerinskih družb gospodarskih subjektov EU.

PODCAST: Podkast, ki obravnava učinkovitost sankcij EU

Decembra je bil sprejet 15. sveženj sankcij - odpri v novem zavihku, osredotočen na boj proti ruski floti v senci, izogibanju sankcijam in ruskemu vojaškoindustrijskemu kompleksu. EU je prvič uvedla popolne sankcije za več kitajskih subjektov, vključno s prepovedjo potovanj, zamrznitvijo sredstev in prepovedmi dajanja na voljo gospodarskih sredstev. Poleg tega je bil sveženj usmerjen proti ruskim proizvajalcem vojaške opreme, ladjarskim družbam in subjektom, ki pomagajo pri izogibanju sankcijam, ter je uvedel spremembe za obravnavo vse pogostejših sodnih postopkov in povračilnih ukrepov proti centralnim depotnim družbam EU v Rusiji. Sveženj je vključeval 84 dodatnih uvrstitev na seznam, vključno s 54 posamezniki in 30 subjekti, tako da jih je zdaj skupaj več kot 2 300. To pomeni, da je za sredstva teh posameznikov in subjektov v EU začela veljati zamrznitev premoženja, za posameznike pa tudi prepoved potovanja.

EU je sprejela tudi sankcije proti Belorusiji - odpri v novem zavihku v odziv na njeno vlogo v nezakoniti, neizzvani in neupravičeni vojni agresiji Rusije proti Ukrajini. Ti celoviti ukrepi odražajo več omejitev, ki so že bile uvedene za Rusijo, in obravnavajo tveganja izogibanja zaradi tesnih povezav med ruskim in beloruskim gospodarstvom.

EU si močno prizadeva, da bi zagotovila učinkovito izvajanje sankcij. Instrument za tehnično podporo, ki državam članicam zagotavlja prilagojeno strokovno znanje, je še naprej podpiral države članice, tako da jim je pomagal opredeliti pooblastila in organizacije, pomembne za zamrznitev sredstev. V okviru projektne skupine Freeze and Seize - odpri v novem zavihku so si države članice med seboj in z mednarodnimi partnerji še naprej izmenjevale najboljše prakse izvrševanja sankcij EU. Maja je začela veljati direktiva o uskladitvi opredelitev kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov EU - odpri v novem zavihku. To bo dodatno okrepilo učinkovitost sankcij EU. Poleg tega je leta 2024 posebni odposlanec za izvajanje sankcij EU David O’Sullivan še naprej sodeloval z državami, ki niso članice EU, za zagotovitev, da prakse izogibanja ne spodkopavajo učinkovitosti sankcij EU.

Po sankcijah EU so bila sredstva ruske centralne banke v EU v vrednosti več kot 210 milijard evrov imobilizirana. Izredni prihodki, ustvarjeni z upravljanjem teh sredstev, znašajo približno 2,5 do 3 milijarde evrov na leto. EU je maja sprejela pravne akte - odpri v novem zavihku, ki omogočajo uporabo tega neto dobička v korist Ukrajine, pri čemer se je prvo plačilo v višini 1,5 milijarde evrov sprostilo - odpri v novem zavihku julija, drugo plačilo pa je predvideno za pomlad 2025.

Rusija s svojimi dejanji v neupravičeni, nezakoniti in neizzvani vojni agresiji proti Ukrajini nenehno krši mednarodno pravo, pri čemer se je pri številnih poročilih o incidentih izkazalo, da gre za mednarodna kazniva dejanja. Sedemnajst držav članic je začelo preiskave mednarodnih kaznivih dejanj, storjenih v Ukrajini. Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - odpri v novem zavihku (Eurojust) ima ključno vlogo pri podpiranju skupne preiskovalne skupine za mednarodna kazniva dejanja, storjena v Ukrajini - odpri v novem zavihku, ki jo sestavljajo Ukrajina in šest držav članic, sodelujeta pa tudi Mednarodno kazensko sodišče in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj - odpri v novem zavihku. Preiskave podpira posebna podatkovna zbirka Eurojusta, tj. podatkovna zbirka dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih - odpri v novem zavihku, ki je bila vzpostavljena za varovanje, shranjevanje in analizo dokazov v zvezi z mednarodnimi kaznivimi dejanji.

Od leta 2023 Eurojust gosti mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini - odpri v novem zavihku. Center je bil ustanovljen, da bi podprl pripravljalno delo za morebitne prihodnje pregone kaznivega dejanja agresije, ne glede na jurisdikcijo, pod katero bo vložena tožba. Tožilci iz skupne preiskovalne skupine, vključno z Ukrajino in tožilcem iz Združenih držav, lahko v centru med seboj sodelujejo, kar jim omogoča hitro izmenjavo dokazov in dogovor o skupnih nadaljnjih korakih v svojih preiskavah. Dejavno je bilo vključeno tudi Mednarodno kazensko sodišče.

Poleg tega EU, Svet Evrope - odpri v novem zavihku in približno 40 držav, ki so skupaj znane kot vodilna skupina, od leta 2023 dejavno sodelujejo v razpravah o ustanovitvi posebnega sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini. Vodilna skupina je 22. novembra 2024 z izjavo Dunaj-Riga - dokument PDF, odpri v novem zavihku ponovno potrdila svojo zavezanost tem prizadevanjem. V tej izjavi je opisana ustanovitev posebnega sodišča v okviru Sveta Evrope na podlagi dvostranskega sporazuma med Ukrajino in Svetom Evrope.

Rusija mora tudi odgovarjati za škodo, ki jo je in jo še naprej povzroča Ukrajini in njenemu prebivalstvu. Maja 2023 je 43 držav in EU v okviru Sveta Evrope vzpostavilo register škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini - odpri v novem zavihku, da bi evidentirali zahtevke za škodo, izgubo in poškodbe, ki jo je povzročila ruska invazija. Register se je odprl za predložitev prve kategorije zahtevkov - odpri v novem zavihku na konferenci o ponovni vzpostavitvi pravičnosti za Ukrajino - odpri v novem zavihku, ki je potekala 2. aprila 2024 v Haagu na Nizozemskem. Oktobra je bilo v register evidentiranih že več kot 10 000 zahtevkov. Register škode je 13. decembra objavil prve odločbe o vpisu 832 zahtevkov zaradi škode ali uničenja stanovanjskih nepremičnin. Poleg tega se je leta 2024 več kot 50 držav skupaj z EU in Svetom Evrope udeležilo treh pripravljalnih sestankov za ustanovitev komisije za odškodnine. Ti sestanki so bili pomemben korak k vzpostavitvi celovitega odškodninskega mehanizma za pregled in določitev zahtevkov, evidentiranih v registru.

EU odločno podpira Ukrajino pri doseganju celovitega, pravičnega in trajnega miru v skladu z mednarodnim pravom in načeli Ustanovne listine ZN. Na vrhu o miru v Ukrajini - odpri v novem zavihku, ki je potekal 15. in 16. junija v Švici, se je EU zavezala - odpri v novem zavihku, da bo spoštovala ta načela in podprla mir, ki bo ponovno vzpostavil suverenost, politično neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

EU bo Ukrajino podpirala pri doseganju pravičnega miru pod njenimi pogoji, prav tako pa bo še naprej spodbujala mednarodno podporo Ukrajini. EU in Ukrajina sta 27. junija podpisali skupne varnostne zaveze Evropske unije in Ukrajine - dokument PDF, odpri v novem zavihku. S podpisom tega sporazuma - odpri v novem zavihku so se EU in njene države članice zavezale, da bodo Ukrajini in njenemu prebivalstvu 10 let zagotavljale vso potrebno politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo. To vključuje pomoč Ukrajini pri pridobivanju mednarodne podpore, zlasti iz ključnih držav v razvoju in gospodarstev v vzponu.

EU je skupaj z več državami julija na 33. vrhu Nata podpisala tudi pakt za Ukrajino - odpri v novem zavihku. V tem dokumentu je poudarjeno, kako pomembna je varnost Ukrajine za varnost celotne evroatlantske regije in kako ruska vojaška agresija proti Ukrajini ogroža mednarodni mir in varnost. Podpisniki so potrdili, da nameravajo podpirati Ukrajino, dokler ta ne bo dosegla zmage.