POGLAVJE 6

Varovanje evropske demokracije in vrednot

Na fotografiji je ogromna množica ljudi. Množica v sredini nosi velikansko evropsko zastavo. Prikaži besedilo k fotografiji
Parada ponosa v Budimpešti, Madžarska, 28. junij 2025.. © Attila Kisbenedek/AFP via Getty Images

V delujoči demokraciji lahko državljani svobodno izražajo svoja stališča in oblikujejo svoja mnenja. Sodelujejo lahko v demokratičnem življenju, izbirajo svoje politične predstavnike in soodločajo o svoji prihodnosti v javnem prostoru, kjer je mogoče izraziti različna stališča in se raznolikost sprejema z odprtimi rokami. Evropska unija je leta 2025 okrepila svoja prizadevanja za krepitev demokracije ter povečanje odpornosti na notranje in zunanje pritiske. Prav tako je državljane še naprej spodbujala k dejavnemu sodelovanju v demokratičnem procesu in sooblikovanju politik, ki vplivajo na njihovo življenje in skupnosti.

Evropski ščit za demokracijo

Komisija je novembra na podlagi dela, opravljenega v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo - odpri v novem zavihku in svežnja za obrambo demokracije - odpri v novem zavihku, predstavila evropski ščit za demokracijo - odpri v novem zavihku. Njegov cilj je krepiti evropske demokracije in Evropejcem in Evropejkam omogočiti, da uveljavljajo svoje pravice, svobodno oblikujejo in izražajo svoja mnenja ter dejavno in varno sodelujejo v demokratičnem življenju EU. Ukrepi v okviru ščita bodo okrepili demokratične institucije, zaščitili integriteto volitev ter podprli svobodo in pluralnost medijev.

Ključne prednostne naloge evropskega ščita za demokracijo

  • Krepitev situacijskega zavedanja in podpiranje zmogljivosti odzivanja za zaščito celovitosti informacijskega prostora.
  • Krepitev demokratičnih institucij, svobodnih in poštenih volitev ter svobodnih in neodvisnih medijev.
  • Krepitev družbene odpornosti s podpiranjem državljanske vzgoje, kompetenc na področju demokracije in medijske pismenosti ter spodbujanje udeležbe državljanov v demokratičnem življenju.

Kot operativno vozlišče novega evropskega ščita za demokracijo bo ustanovljen evropski center za demokratično odpornost z namenom predvidevanja in odkrivanja groženj, izdajanja zgodnjih opozoril in usklajevanja hitrih odzivov. Center, v središču katerega bodo države članice, bo deloval kot okvir za lažjo izmenjavo informacij in krepitev zmogljivosti za odpornost proti spreminjajočim se skupnim grožnjam, zlasti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter dezinformacijam.

Michael McGrath, ki sedi pred občinstvom med dvema drugima osebama, nagovarja mlade med panelno razpravo. Za njimi je plakat z besedilom „We talk“ (pogovarjamo se).
Evropski komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michael McGrath (v sredini), ki gosti dialog z mladimi o politiki, da bi izmenjali mnenja o demokratičnem opolnomočenju mladih v okviru dela Komisije v zvezi z evropskim ščitom za demokracijo, Dublin, Irska, 3. marec 2025. Glavna cilja dialogov z mladimi o politiki sta mlade spodbuditi, da v pogovorih s komisarji izrazijo svoja stališča o političnih pobudah EU, njihova stališča pa upoštevati pri oblikovanju politične agende EU (glej tudi poglavje 4).

Komisija se je leta 2025 zavezala tudi, da bo okrepila sodelovanje s civilno družbo, izboljšala njeno zaščito in podporo, saj priznava njeno ključno vlogo pri krepitvi demokracij in oblikovanju odpornih družb. Nova strategija EU za civilno družbo - odpri v novem zavihku ima tri glavne cilje.

Glavni cilji strategije EU za civilno družbo

  1. Krepitev učinkovitega in smiselnega sodelovanja s civilno družbo kot partnerico pri upravljanju.
  2. Zagotavljanje odprtega, varnega in spodbudnega državljanskega prostora z zagotavljanjem podpore in zaščite organizacijam civilne družbe.
  3. Podpiranje organizacij civilne družbe z ustreznim, trajnostnim in preglednim financiranjem.

Zagotavljanje integritete informacij

Nove tehnologije so sovražnim akterjem omogočile, da delujejo in širijo dezinformacije v obsegu in s hitrostjo, ki sta večja kot kdaj koli prej. Zato morajo EU in njene države članice nujno okrepiti boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter družbeno odpornost proti tem grožnjam.

Kodeks ravnanja EU glede dezinformacij - odpri v novem zavihku, sprejet leta 2018, je prvi prostovoljni instrument samoregulacije za spletne platforme in iskalnike. Od februarja 2025 je tudi uradno vključen - odpri v novem zavihku v soregulativni okvir akta o digitalnih storitvah.

82 % Evropejcev in Evropejk se strinja, da so novice ali informacije, ki napačno prikazujejo resničnost ali so celo lažne, problem za demokracijo.

77 % Evropejcev in Evropejk meni, da so takšne novice ali informacije problem v njihovi državi.

Vir: Evropska komisija, Standardna raziskava Eurobarometer 102 - odpri v novem zavihku, november 2024.

Umetnointeligenčni modeli za splošne namene postajajo osnova za številne umetnointeligenčne sisteme v EU. Za zagotovitev varne in zaupanja vredne umetne inteligence so v aktu o umetni inteligenci - odpri v novem zavihku določena pravila za ponudnike takšnih modelov. Kot pomoč temu sektorju pri upoštevanju teh pravil, ki so se začela uporabljati avgusta, je bil objavljen prostovoljni kodeks ravnanja - odpri v novem zavihku. Pripravljen je bil na podlagi prispevkov več kot 1 000 deležnikov, vključno s ponudniki modelov, malimi in srednjimi podjetji, akademsko skupnostjo, strokovnjaki za varnost na področju umetne inteligence, imetniki pravic in organizacijami civilne družbe.

EU želi z evropsko opazovalnico digitalnih medijev - odpri v novem zavihku pridobiti vpogled v evropski spletni informacijski prostor in okrepiti družbeno odpornost proti dezinformacijam. Leta 2025 je začelo delovati novo regionalno vozlišče evropske opazovalnice digitalnih medijev (FACT - odpri v novem zavihku), ki med drugim podpira Moldavijo in Ukrajino v boju proti dezinformacijam. Vozlišče FACT je v okviru svojih nalog spremljalo tudi volitve v Moldaviji leta 2025, kar je prispevalo k njihovi integriteti.

Henna Virkkunen drži mikrofon in govori na panelni razpravi, ob njej pa sta dve ženski. Na ozadju za njimi se večkrat ponovijo začetnice MSC in napis „Munich Security Conference“ (varnostna konferenca v Münchnu).
Izvršna podpredsednica Komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen (v sredini) na panelni razpravi o dezinformacijah in umetnointeligenčni apokalipsi za demokracije, ki je potekala leta 2025 v okviru varnostne konference v Münchnu, Nemčija, 14. februar 2025.

Krepitev volilnih pravil

Omogočanje vsem državljanom in državljankam, da se udeležijo volitev, je bistveno za zagotavljanje zdrave demokracije in krepitev zaupanja v EU. Zato je EU junija sprejela nova pravila - odpri v novem zavihku za okrepitev pravice mobilnih državljanov, da volijo in kandidirajo na evropskih volitvah, in sicer ne glede na kraj njihovega prebivanja v EU. Države članice morajo ta pravila v nacionalno zakonodajo prenesti do junija 2027.

Ključni element svobodnih in poštenih volitev je, da imajo volivci in volivke neoviran dostop do informacij. Nova pravila EU o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju - odpri v novem zavihku, ki se uporabljajo od oktobra, zagotavljajo odprto razpravo, poštene kampanje in svobodne volitve. Podpirajo tudi odgovornost političnih akterjev in pravico državljanov do obveščenosti. V skladu z novimi pravili je treba politične oglase jasno označiti kot take in navesti, kdo je zanje plačal in koliko ter ali ciljajo na določeno občinstvo. Tako bodo lahko državljani enostavneje prepoznavali politične oglase in sprejemali ozaveščene odločitve.

Evropska demokracija, varnost in gospodarstvo temeljijo na spoštovanju načela pravne države. Pravna država omogoča, da se vrednote EU prelijejo v oprijemljive koristi za ljudi v EU, ter krepi stabilnost, socialno kohezijo, konkurenčnost in gospodarsko blaginjo. Spoštovanje pravne države je nujno tudi za pridobitev sredstev EU. Evropska unija je zavezana zagotavljanju spoštovanja pravne države, da bi lahko ljudje in podjetja po vsej EU uživali svoje pravice in svoboščine.

89 % evropskih državljanov in državljank meni, da je pomembno spoštovati vrednote EU, vključno z načelom pravne države.

Vir: Evropska komisija, Posebna raziskava Eurobarometer 553 - odpri v novem zavihku, julij 2024.

V poročilu o stanju pravne države za leto 2025 - odpri v novem zavihku, ki obravnava države članice in štiri države kandidatke – Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo –, je bilo ugotovljeno, da je bil v številnih državah članicah dosežen napredek, saj so bile izvedene pomembne reforme. Izzivi vseeno ostajajo, v nekaj primerih pa je stanje resno. V poročilu je bil poseben poudarek namenjen razsežnosti enotnega trga, da bi lažje opredelili in obravnavali vprašanja pravne države, ki neposredno vplivajo na to, kako podjetja vlagajo, konkurirajo in rastejo v Evropi. V pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2025 - odpri v novem zavihku so predstavljeni novi kazalniki, pomembni za enotni trg, ki poudarjajo bistveno vlogo učinkovitih in neodvisnih pravosodnih sistemov pri spodbujanju pravičnega in konkurenčnega tržnega okolja.

Na svetovni ravni EU ostaja trdnjava svobodnih medijev in vzor za demokratične sisteme. Vendar vse bolj zaskrbljujoči trendi potrjujejo, da mora EU odločneje ukrepati za zaščito tega načela evropske demokracije. V ta namen se je 8. avgusta začela uporabljati večina določb evropskega akta o svobodi medijev - odpri v novem zavihku. Namen teh pravil je bolje zaščititi medije in novinarje pred političnim vmešavanjem ter jim omogočiti, da lažje in brez nedopustnega pritiska čezmejno delujejo. Cilj novega Evropskega odbora za medijske storitve - odpri v novem zavihku, ustanovljenega na podlagi tega akta, je okrepiti sodelovanje na ravni EU, med drugim proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, ter spodbujati učinkovito in dosledno uporabo zakonodajnega okvira EU o medijih.

Podpora EU za svobodne medije

900 000 evrov za krepitev položaja svetov za tisk in medije v poenotenem medijskem okolju.

500 000 evrov za vzpostavitev podatkovne zbirke za posamezne države za izvajanje sistema za spremljanje lastništva medijev - odpri v novem zavihku.

2 milijona evrov v obliki nepovratnih sredstev za podporo inovacijam lokalnih in regionalnih medijev ter spodbujanje pluralnosti.

3 milijone evrov za mehanizem za hitro odzivanje - odpri v novem zavihku, ki bo zagotavljal praktično pomoč za zaščito ogroženih novinarjev.

1,1 milijona evrov za izvajanje orodja za spremljanje pluralnosti medijev - odpri v novem zavihku za zaznavanje morebitnih tveganj za pluralnost medijev.

5,2 milijona evrov za podporo ponovnemu dodeljevanju nepovratnih sredstev za medijske sektorje, ki so posebnega pomena za demokracijo - odpri v novem zavihku (kot so lokalno in raziskovalno novinarstvo, novinarstvo v javnem interesu in skupnostni mediji).

2,9 milijona evrov za vzpostavitev vozlišča za svobodo medijev - odpri v novem zavihku za podporo obstoječim in uveljavljenim neodvisnim ruskim in beloruskim medijem, ki delujejo v EU.

3 milijone evrov za evropski festival novinarstva in svobode medijev - odpri v novem zavihku.

Nagrada Saharova za leto 2025

Evropski parlament vsako leto podeli nagrado Saharova posameznikom in organizacijam za izjemne dosežke, ki jih dosegajo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varstva pravic manjšin ter spoštovanja mednarodnega prava, demokracije in pravne države.

Nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2025 sta prejela novinarja Andrzej Poczobut iz Belorusije in Mzia Amaglobeli iz Gruzije, ki prestajata zaporno kazen, ker sta se oblastnikom postavila po robu z resnico, oba pa postajata simbola boja za svobodo in demokracijo. EU jima stoji ob strani, kot tudi vsem drugim, ki se še naprej zavzemajo za svobodo.

Roberta Metsola stoji med dvema ženskama, in sicer Jano Poczobut in Irmo Dimitradze, ki v rokah držita uokvirjeno modro nagrado Saharova. Za njimi so poslanci in poslanke Evropskega parlamenta, ki stojijo in ploskajo.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola (v sredini) z Jano Poczobut (desno), hčerko zaprtega novinarja Andrzeja Poczobuta iz Belorusije, in Irmo Dimitradze (levo), zastopnico zaprte novinarke Mzie Amaglobeli iz Gruzije, na slovesni podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli v Evropskem parlamentu, Strasbourg, Francija, 16. december 2025.

Opolnomočeni državljani in državljanke so bistveni za zdravo demokracijo. EU se je zavezala, da bo pozorno prisluhnila državljanom in državljankam in deležnikom ter javnosti omogočila sodelovanje v procesu oblikovanja politik. To izvaja v okviru številnih pobud, kot so javna posvetovanja in povratne informacije - odpri v novem zavihku, evropska državljanska pobuda - odpri v novem zavihku in evropski državljanski forumi - odpri v novem zavihku. Pri slednjih, ki so zdaj redni del demokratičnega življenja v EU, sodeluje 150 naključno izbranih državljank in državljanov iz vseh 27 držav članic EU, da bi razpravljali o kritičnih dolgoročnih izzivih in pripravili priporočila za politične odločevalce. EU je med letom začela tudi strateške dialoge s ključnimi industrijskimi sektorji, s čimer je bil vzpostavljen vključujoč forum za reševanje konkretnih izzivov.

Komisija je leta 2025 sprejela tudi ukrepe na podlagi uspešne evropske državljanske pobude iz leta 2023 z naslovom Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi iz leta 2023, s katero je EU pozvala, naj sprejme ukrepe za odpravo mednarodne trgovine z odstranjenimi plavutmi morskih psov. EU je že januarja 2025 okrepila spremljanje trgovine s proizvodi iz morskih psov, in sicer s 13 novimi tarifnimi oznakami za morske pse in njihove plavuti.

  • V letu 2025 se je začelo 98 javnih posvetovanj

    Prejete so bile povratne informacije za:

    • 201 poziv k predložitvi dokazov;
    • 51 zakonodajnih predlogov;
    • 224 osnutkov izvedbenih in delegiranih aktov.

  • Začete so bile štiri nove evropske državljanske pobude

    • „HouseEurope! Dajmo prednost prenovi“
    • „Hrana je človekova pravica za vse – zagotavljanje zdravih, pravičnih in trajnostnih prehranskih sistemov“
    • „Save your right, save your flight!“ (Obvarujmo pravice potnikov v zračnem prometu!)
    • „Zahtevamo, da se zaradi izraelskih kršitev človekovih pravic v celoti zadrži izvajanje pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom“

  • Organizirana sta bila dva nova državljanska foruma

    • Evropski državljanski forum o proračunu EU
    • Evropski državljanski forum o medgeneracijski pravičnosti
Raznolika skupina ljudi sedi za mizami v vrstah. Vsi udeleženci in udeleženke nosijo slušalke. V ospredju je nasmejana mlada ženska, ki si popravlja slušalke.
Zasedanje evropskega državljanskega foruma o medgeneracijski pravičnosti, Bruselj, Belgija, september 2025. Forum je bil sklican, da bi razpravljali o tem, kakšna bi morala biti medgeneracijsko pravična, trajnostna in vključujoča EU. Priporočila državljank in državljanov bodo neposredno prispevala k prihodnji strategiji za medgeneracijsko pravičnost, ki naj bi bila pripravljena leta 2026.
Strateški dialogi v letu 2025