POGLAVJE 3
Krepitev evropske obrambe in varnosti
Prikaži besedilo k fotografiji
Zadnja leta so bila budnica za Evropo in jasen opomnik, kako krhek je mir. Evropska unija si okrepljeno prizadeva za zaščito državljank in državljanov ter za zagotovitev, da bo imela Evropa sredstva za ohranjanje miru z verodostojnim odvračanjem. EU je leta 2025 začela izvajati sklop novih pobud za pomoč državam članicam pri odzivanju na nujno kratkoročno podporo Ukrajini, obenem pa je obravnavala nujno dolgoročno potrebo po krepitvi evropske varnostne in obrambne pripravljenosti. Določila je tudi novo strategijo za unijo pripravljenosti.
Mnenja Evropejcev in Evropejk o varnosti in obrambi
69 %
jih vidi EU kot območje stabilnosti v nemirnem svetu.
78 %
jih skrbi obramba in varnost EU v naslednjih petih letih.
81 %
jih podpira skupno obrambno in varnostno politiko med državami članicami.
77 %
se jih strinja, da ruska invazija na Ukrajino ogroža varnost EU.
Vir: Evropska komisija, Standardna raziskava Eurobarometer 103 - odpri v novem zavihku, maj 2025.
EU želi okrepiti sodelovanje držav članic na področju obrambe in izkoristiti dodano vrednost, ki jo ponujata EU in enotni trg, da bi vzpostavili pravo obrambno unijo. Nato je še naprej temelj evropske varnosti in obrambe, pri čemer je 23 držav članic tudi zaveznic Nata. Vendar EU prevzema večjo odgovornost za lastno varnost in je leta 2025 sprejela pomembne ukrepe v tej smeri.
EU je leta 2025 sklenila tudi dve ključni varnostni in obrambni partnerstvi - odpri v novem zavihku s Kanado in Združenim kraljestvom, s čimer je pokazala skupno zavezanost vzpostavitvi svetovnega miru in varnosti ter krepitvi skupnih prizadevanj na področjih, kot so krizno upravljanje, kibernetska vprašanja, pomorska varnost, boj proti terorizmu in odpornost kritične infrastrukture.
Povečanje naložb v obrambo
EU je leta 2025 s celovitim načrtom Pripravljenost do leta 2030 - odpri v novem zavihku odločno povečala naložbe v obrambo, da bi mobilizirala do 800 milijard evrov za varnost in obrambo prek dveh temeljnih stebrov, in sicer instrumenta SAFE (varnostni ukrepi za Evropo) in nove določbe o nacionalni odstopni klavzuli. Instrument SAFE bo zagotovil do 150 milijard evrov posojil za podporo skupnim javnim naročilom za obrambo ter krepitev industrijske in operativne pripravljenosti Evrope, nacionalna odstopna klavzula pa bo državam članicam omogočila mobilizacijo dodatnih 650 milijard evrov naložb v obrambo, ne da bi pri tem kršile fiskalna pravila EU v okviru Pakta za stabilnost in rast - odpri v novem zavihku.
Nadaljnje naložbe vključujejo več kot milijardo evrov v okviru Evropskega obrambnega sklada - odpri v novem zavihku, ki zajema vsa vojaška področja, za skupne raziskave in razvoj na področju obrambe in 300 milijonov evrov v okviru instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili - odpri v novem zavihku za podporo petim čezmejnim projektom na področjih, kot so strelivo, zračna in raketna obramba ter obstoječe platforme. Cilj načrta za preoblikovanje obrambne industrije - odpri v novem zavihku je izboljšati dostop obrambnih podjetij do financiranja, med drugim s skladom skladov v vrednosti milijarde evrov, pospešiti čas do trga in javnega naročanja, zlasti za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ter okrepiti razvoj spretnosti in talentov v obrambnem sektorju.
Poleg tega je Komisija v naslednjem dolgoročnem proračunu EU predlagala povečanje proračuna za obrambo in vesolje na 131 milijard evrov - odpri v novem zavihku v okviru Evropskega sklada za konkurenčnost (glej poglavje 8), kar je petkrat več v primerjavi s sedanjim proračunom. EU prav tako napreduje pri ambicioznem programu za poenostavitev, da bi pospešila razvoj obrambnih zmogljivosti in naložb. Ključni ukrepi leta 2025 so vključevali predloge za racionalizacijo pravil o naložbah v obrambo - odpri v novem zavihku, omnibus o obrambni pripravljenosti - odpri v novem zavihku, ki je bil objavljen junija, da bi poenostavili zakonodajo EU in omogočili naložbe v višini do 800 milijard evrov v naslednjih štirih letih, ter načrt za obrambno pripravljenost - odpri v novem zavihku, ki določa jasne cilje, mejnike in kazalnike za doseganje pripravljenosti do leta 2030, hkrati pa poudarja pomen raziskav in inovacij z dvojno rabo, kot je določeno v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe - odpri v novem zavihku. Te ukrepe dopolnjuje sveženj o vojaški mobilnosti - odpri v novem zavihku.
Krepitev varnosti na nebu in v oceanih
Ker imajo vesolje in sateliti vse bolj strateško vlogo v našem vsakdanjem življenju, je bil junija sprejet predlog akta EU o vesolju - odpri v novem zavihku. Njegov cilj je vzpostaviti harmoniziran in enoten regulativni okvir za vesoljske dejavnosti v EU, katerega glavni cilj je povečati varnost, trajnostnost, kibernetsko varnost in odpornost v celotnem vesoljskem ekosistemu EU. Poleg tega razvoja je bil v viziji evropskega vesoljskega gospodarstva - odpri v novem zavihku določen strateški okvir za povečanje konkurenčnosti, odpornosti in strateške avtonomije Evrope na svetovnem vesoljskem trgu, ki naj bi bil do leta 2035 vreden 1,6 bilijona evrov.
Julija 2025 je prvič po vsem svetu začela delovati odprta storitev Galileo za avtentikacijo navigacijskih sporočil - odpri v novem zavihku. Uvaja mehanizem za preverjanje avtentičnosti navigacijskih podatkov, ki se prenašajo s satelitov Galileo, prispeva k zaščiti pred slepljenjem (prenosom lažnih signalov) in znatno krepi zaupanje v satelitski sistem EU Galileo, ki je edini sistem na svetu s to varnostno značilnostjo. V varnostnem poročilu Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov za leto 2024 je bilo zabeleženo 500-odstotno povečanje primerov slepljenja v komercialnem letalstvu, kar je vplivalo na 1 500 letov dnevno. Novembra je bila napovedana tudi storitev za opazovanje Zemlje za državne potrebe, ki bo izboljšala izvidniške zmogljivosti.
Varnost v oceanih in morjih je bila še ena od ključnih tem, ki jih je EU obravnavala leta 2025, februarja pa je bil sprejet tudi akcijski načrt EU za kabelsko varnost - odpri v novem zavihku. Med letom je bilo objavljeno prelomno poročilo o kabelski infrastrukturi - odpri v novem zavihku, zagotovljena pa so bila tudi nova sredstva v vrednosti 20 milijonov evrov za okrepitev varnosti evropskih podvodnih kablov - odpri v novem zavihku. To financiranje v okviru programa Digitalna Evropa - odpri v novem zavihku bo podprlo vzpostavitev regionalnih kabelskih vozlišč in stresno testiranje odpornosti infrastrukture podmorskih kablov.
Visoki predstavnik in Komisija sta na podlagi priporočil iz Niinistöjevega poročila - odpri v novem zavihku leta 2025 predstavila strategijo za unijo pripravljenosti - odpri v novem zavihku s 30 ključnimi ukrepi za krepitev pripravljenosti in odpornosti EU na prihodnje krize. Cilj je okrepiti njeno skupno zmogljivost za učinkovito obvladovanje izzivov, kot so pandemije, vpliv podnebnih sprememb, hibridne grožnje in geopolitična nestabilnost. To bo vključevalo vse ravni upravljanja (lokalno, regionalno, nacionalno in EU), državljane in državljanke, lokalne skupnosti in civilno družbo, podjetja in socialne partnerje ter znanstvene in akademske skupnosti.
Strategija EU za ustvarjanje zalog - odpri v novem zavihku bo uvedla prvi celovit pristop EU k varovanju osnovnega blaga, kot so hrana, voda, gorivo in zdravila, v času krize. Poleg tega bo strategija za zdravstvene protiukrepe okrepila zdravstveno varnost Evrope, in sicer s pospeševanjem razvoja, proizvodnje in dostopnosti ključne medicinske opreme. Cilj predlaganega akta o kritičnih zdravilih - odpri v novem zavihku je izboljšati razpoložljivost kritičnih zdravil v EU s spodbujanjem diverzifikacije dobavne verige in krepitvijo farmacevtske proizvodnje v EU. Komisija je kot del širšega okvira EU za pripravljenost in krizno upravljanje predlagala tudi dve vodilni pobudi, in sicer evropsko strategijo za odpornost v zvezi z vodo - odpri v novem zavihku in evropski pakt za oceane - odpri v novem zavihku, ki sta bila sprejeta junija, da bi okrepila zmogljivosti EU za predvidevanje in preprečevanje vse večjih okoljskih in podnebnih tveganj ter odzivanje nanje.
Glavna tveganja in grožnje
- Naravne nesreče:
poplave, požari v naravi, potresi, ekstremni vremenski dogodki. - Nesreče, ki jih povzroči človek:
industrijske nesreče, tehnološke okvare, pandemije. - Hibridne grožnje:
kibernetski napadi, dezinformacijske kampanje, tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, sabotaža kritične infrastrukture. - Geopolitične krize:
oboroženi spopadi, vključno z oboroženo agresijo proti državam članicam.
Za več informacij glej celovito analizo tveganj, s katerimi se sooča Evropa - odpri v novem zavihku, ki jo je pripravila Komisija.
Center za usklajevanje nujnega odziva - odpri v novem zavihku, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu, zagotavlja hitro zagotavljanje nujne pomoči in deluje kot koordinacijsko vozlišče za države članice, deset dodatnih sodelujočih držav, prizadeto državo ter strokovnjake za civilno zaščito in humanitarno pomoč. Leta 2025 je bil mehanizem EU na področju civilne zaščite po vsem svetu - odpri v novem zavihku aktiviran 64-krat, od leta 2001 pa je center na splošno usklajeval pomoč več kot 830-krat.
Izredni podnebni ukrepi v letu 2025 v številkah
Mehanizem EU na področju civilne zaščite je bil 18-krat aktiviran za boj proti požarom v naravi v Evropi in zunaj nje, kar je največ primerov aktivacije, zabeleženih za požare v naravi v katerem koli letu.
Poleti je bilo na gašenje gozdnih požarov v 11 državah članicah napotenih 58 zrakoplovov – 38 letal in 20 helikopterjev – ter več kot 740 gasilcev in reševalcev.
Predlagano je bilo, da se 280 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada dodeli za podporo prizadevanjem za okrevanje po poplavah leta 2024, ki jih je v Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Češkem, v Moldaviji, na Poljskem in Slovaškem povzročilo neurje Boris.
650 gasilcev iz 14 držav članic je bilo napotenih na lokacije z visokim tveganjem v Grčiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem, da bi se pripravili - odpri v novem zavihku na poletje.
Iz Solidarnostnega sklada EU - odpri v novem zavihku je bilo zagotovljeno predplačilo v višini 100 milijonov evrov za pomoč Španiji pri financiranju prizadevanj za okrevanje po neurju, ki je leta 2024 v Valencii povzročilo katastrofalne poplave.
EU potrebuje nov pristop za krepitev notranje varnosti, nadzora meja in upravljanja migracij, da bi obravnavala vse večje varnostne in hibridne grožnje, kot so terorizem, organizirani kriminal, kibernetska kriminaliteta in napadi na kritično infrastrukturo. Podpora EU na teh področjih je namenjena pomoči državam članicam pri izvajanju pakta o migracijah in azilu - odpri v novem zavihku, ki se bo začel uporabljati junija 2026 (npr. za vzpostavitev hitrejših azilnih postopkov in učinkovitejšega vračanja). Njegov cilj je tudi podpreti države članice pri digitalizaciji upravljanja nadzora meja, bolje opremiti mejne policiste in okrepiti sodelovanje s tretjimi državami. Poleg tega si prizadeva posodobiti zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu na spletu in drugje.
Izboljšanje notranje varnosti
Kriminal postaja čedalje hitrejši, digitalnejši in bolje organiziran. Hibridne grožnje ogrožajo naše demokracije in družbe. Stopnje teroristične ogroženosti ostajajo visoke, k čemur prispevajo regionalne krize. V skladu s političnimi prednostnimi nalogami - odpri v novem zavihku Komisije se je EU na to novo realnost odzvala zlasti spomladi 2025, ko je bila 1. aprila uvedena nova evropska strategija notranje varnosti ProtectEU - odpri v novem zavihku. Ta celovit vsedružbeni pristop k varnostnim grožnjam na spletu in zunaj njega (vključno s terorizmom, organiziranim kriminalom, kibernetsko kriminaliteto, napadi na kritično infrastrukturo in hibridnimi grožnjami) vključuje državljane in državljanke, podjetja, raziskovalce in civilno družbo. Zagotovljeno bo tudi, da bo varnost vključena v zakonodajo in politike EU.
ProtectEU na kratko
Glavna načela
Pristop celotne družbe, vključno z državljani in državljankami, podjetji, civilno družbo, raziskovalnimi ustanovami, akademskimi krogi in zasebnimi subjekti.
Vključevanje varnosti v vse pobude EU z vgrajenim varnostnim preverjanjem novih pobud.
Spodbujanje naložb v varnost z več sredstvi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, boljšo opremo, naložbami v tehnologijo in močnejšimi agencijami EU.
Prednostna področja in ukrepi
Povečanje ozaveščenosti o grožnjah zahvaljujoč boljši izmenjavi obveščevalnih podatkov.
Okrepitev zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, vključno s tem, da Europol postane resnično operativna policijska agencija in da se Frontex sčasoma okrepi z do 30 000 dodatnimi uslužbenci.
Krepitev odpornosti proti hibridnim grožnjam, vključno s podporo za pomoč državam članicam pri varovanju vse fizične in digitalne kritične infrastrukture.
Boj proti organiziranemu kriminalu, vključno z boljšo zaščito mladih.
Boj proti terorizmu, vključno z novim naborom orodij za preprečevanje radikalizacije.
Krepitev sodelovanja na svetovni ravni, vključno s pospešenim vključevanjem držav kandidatk za članstvo v EU v varnostno arhitekturo EU.
EU je okrepila svojo zavezanost zaščiti svojih državljank in državljanov, preprečevanju prihodnjih napadov ter spodbujanju varnejše in bolj varovane Evrope za vse, in sicer z naložbo v višini 30 milijonov evrov v okviru Sklada za notranjo varnost - odpri v novem zavihku za 13 izbranih projektov - dokument PDF, odpri v novem zavihku. To bo pomagalo okrepiti zaščito javnih prostorov, kot so nakupovalni centri, javni prevoz, zabavišča in verski objekti.
Ukrepi za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, organiziranemu kriminalu in terorizmu
- Novi akcijski načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami - odpri v novem zavihku se osredotoča na operativne ukrepe na šestih prednostnih področjih: odzivanje na spreminjajoče se poti in metode kriminalnih mrež, preprečevanje kriminala in zmanjševanje nasilja, povezanega z drogami, krepitev sodelovanja organov kazenskega pregona ter pravosodnih in carinskih organov, obravnavanje izziva sintetičnih drog in predhodnih sestavin za prepovedane droge, spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij, vključno z novim kampusom za varnost, raziskave in inovacije, ki bo ustanovljen leta 2026, ter krepitev mednarodnega sodelovanja.
- Oktobra sta bila ob robu seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve z Islandijo - odpri v novem zavihku in Norveško - odpri v novem zavihku podpisana sporazuma o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih, da bi se okrepilo sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pa tudi skupni boj proti terorizmu ter hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami, strelnim orožjem in ljudmi.
- Sprejet je bil načrt EU za upravljanje kibernetske varnosti - odpri v novem zavihku, ki zagotavlja smernice za odziv EU na kibernetske incidente velikih razsežnosti ali kibernetske krize.
- Nov akcijski načrt - odpri v novem zavihku za okrepitev kibernetske varnosti bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih dejavnosti bo ustvaril varnejše in bolj varovano okolje za paciente in zdravstvene delavce.
- Narejeni so bili prvi koraki - odpri v novem zavihku v smeri podpisa in ratifikacije Konvencije ZN proti kibernetski kriminaliteti s strani EU.
- Enotna vstopna točka - odpri v novem zavihku, prek katere bodo podjetja poročala o kibernetskih incidentih v skladu z več zakoni, bo zmanjšala breme za subjekte in povečala kibernetsko varnost s pospešitvijo in racionalizacijo postopka poročanja.
Najnovejši razpoložljivi podatki o trgovini z ljudmi v EU
- Leta 2024 je bilo registriranih 9 678 žrtev trgovine z ljudmi.
-
8-odstotno
zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom. - 63 % žrtev je bilo žensk ali deklet.
Vir: Eurostat, Trafficking in human beings statistics - odpri v novem zavihku (Statistični podatki o trgovini z ljudmi), januar 2026.
Komisija je v okviru evropske strategije notranje varnosti začela razvijati novo strategijo za boj proti trgovini z ljudmi, ki obravnava vse faze, od preprečevanja do pregona.
Komisar Brunner se je med obiskom v Egiptu udeležil slovesnosti ob podpisu delovnega dogovora med Europolom in Egiptom - odpri v novem zavihku, ki bo okrepil sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kar bo koristilo boju proti terorizmu, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, tihotapljenju migrantov in organiziranemu kriminalu. Ta prelomni sporazum, ki je prvi tovrstni sporazum v severni Afriki, bo okrepil sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj med severnim in južnim Sredozemljem. Komisar je sodeloval tudi na drugi ministrski konferenci o procesu iz Kartuma, ki spodbuja sodelovanje med državami vzdolž migracijskih poti med Afriškim rogom in Evropo.
Utrditev skupnih meja
Kar zadeva skupne meje, se je EU leta 2025 osredotočila na njihovo večjo varnost z vzpostavitvijo v celoti delujočega digitalnega sistema za upravljanje meja, izvajanjem pristopa integriranega upravljanja meja in strategije EU za vizumsko politiko ter zagotovitvijo celovitega in popolnoma delujočega schengenskega območja.
Delo se bo nadaljevalo v zvezi:
- s krepitvijo političnega in operativnega upravljanja z učinkovitim izvajanjem dogovorjenih pravil ter uporabo skupnih informacijskih sistemov, virov in infrastrukture, ki jih zagotavlja arhitektura interoperabilnosti;
- s pospešitvijo izvajanja okvira za digitalizacijo, da se preprečijo varnostna tveganja;
- z dodatnimi naložbami v raziskave in inovacije;
- s stalnim prilagajanjem spreminjajočim se varnostnim razmeram s skupnimi obveščevalnimi informacijami, skupnimi operativnimi ukrepi in tesnejšim sodelovanjem med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, tudi v regijah ob notranjih mejah;
- z učinkovitimi ukrepi za vrnitev oseb brez zakonite pravice do prebivanja v EU.
Komisija bo še naprej spremljala napredek z letnim pregledom stanja schengenske ureditve - odpri v novem zavihku ter nadalje utrjevala schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem - odpri v novem zavihku. To vključuje sisteme v schengenskih državah in državah kandidatkah za članstvo v EU. Komisija bo ob podpori schengenskega koordinatorja še naprej podpirala države članice na področju učinkovitega sodelovanja pri čezmejnem operativnem preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
-
MAJ
- Evropa obeležuje - odpri v novem zavihku prvi evropski dan varnih potovanj v tujino.
- Vzpostavljena je skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov - odpri v novem zavihku, ki je pomemben mejnik v prizadevanjih EU za izboljšanje notranje varnosti, nadzora meja in upravljanja migracij.
-
JUNIJ
- Agencija Frontex ter Bosna in Hercegovina sta podpisali sporazum o statusu - odpri v novem zavihku, da bi okrepili sodelovanje na področju migracij in upravljanja meja.
- Evropski parlament in Svet Evropske unije sta po medinstitucionalnih pogajanjih dosegla dogovor - odpri v novem zavihku o pravilih o začasni prekinitvi potovanj brez vizumov za državljane in državljanke tretjih držav.
-
OKTOBER
- Postopna uvedba sistema vstopa/izstopa EU - odpri v novem zavihku, ki zajema biometrične podatke, kot so prstni odtisi, podoba obraza in druge potovalne informacije, in bo postopoma nadomestil sedanji sistem žigosanja potnih listov.
40 let potovanj brez vizumov
Evropa je 14. junija praznovala 40. obletnico podpisa Schengenskega sporazuma. V zadnjih štirih desetletjih je ta sporazum zagotovil več svobode, okrepil varnost in sprostil gospodarske priložnosti. Schengensko območje je več kot le geografsko območje: je živ dokaz zavezanosti Evrope svobodni, združeni, uspešni in varni celini. Schengensko območje je kot največje območje čezmejnega prostega gibanja na svetu temelj evropske identitete in strateška prednost za Evropo.
- 29 držav schengenskega območja (25 držav članic EU in štiri pridružene države).
- Več kot 450 milijonov ljudi živi v schengenskem območju.
- Več kot 3,5 milijona ljudi vsak dan prečka notranje meje.
- Več kot 32 milijonov podjetij v schengenskem območju ima koristi od hitrejšega prevoza, nižjih stroškov in povečanega obsega trgovine.
Odločno in pravično upravljanje migracij
Migracije ostajajo evropski izziv, za katerega je treba najti evropsko rešitev, v središču katere je solidarnost. Migracijski vzorci se nenehno spreminjajo. Število nedovoljenih prihodov na schengensko območje stalno upada, vendar so zaradi pritiska na Evropo, ki se je z leti povečeval, viri v državah članicah še vedno preobremenjeni. Čeprav se pritiski od kraja do kraja razlikujejo, so učinki podobni. To neposredno vpliva na šole, stanovanja in lokalne storitve, skupnosti pa so pod pritiskom.
Trden pravni okvir, ki se uravnoteženo uporablja po vsej EU, je bistvenega pomena. Leta 2025 so bila potrebna okrepljena prizadevanja na politični in tehnični ravni, da bi bile vse države članice ustrezno pripravljene na izvajanje pravnih aktov, ki sestavljajo pakt o migracijah in azilu, v zvezi s skupnim izvedbenim načrtom - odpri v novem zavihku, ki ga je predstavila Komisija. EU je še naprej dosegala znaten napredek pri izvajanju pravnih aktov, ki sestavljajo pakt, Komisija pa je še naprej zagotavljala učinkovito podporo državam članicam. Predlagala je več ukrepov za pospešitev izvedbenega načrta. Ti vključujejo uvedbo dveh pomembnih pravil v okviru pakta, da bi se olajšala uporaba koncepta „varna tretja država“, pospešili azilni postopki in zmanjšal pritisk na azilne sisteme, hkrati pa bi se ohranili pravni zaščitni ukrepi za prosilce in zagotovilo spoštovanje temeljnih pravic.
Komisija je predlagala tudi vzpostavitev prvega evropskega seznama varnih izvornih držav - odpri v novem zavihku. Nekatere države članice že imajo nacionalne sezname, seznam EU pa bi jih dopolnjeval in tako podpiral enotnejšo uporabo koncepta. To bi državam članicam omogočilo, da prošnje za azil državljank in državljanov držav s seznama obravnavajo po pospešenem postopku, saj te prošnje verjetno ne bodo uspešne.
Nova ključna pravila za pospešitev azilnih postopkov
- Prag 20-odstotne stopnje ugodno rešenih prošenj: države članice lahko uporabijo postopek na meji ali pospešeni postopek za osebe, ki prihajajo iz držav, v katerih je v povprečju 20 % ali manj prosilcem odobrena mednarodna zaščita v EU.
- Izjeme za varne tretje države in varne izvorne države: to državam članicam omogoča večjo prožnost z izključitvijo določenih regij ali jasno prepoznavnih kategorij posameznikov.
Komisija je marca predlagala vzpostavitev skupnega evropskega sistema za vračanje - odpri v novem zavihku s hitrejšimi, enostavnejšimi in učinkovitejšimi postopki vračanja po vsej EU. Predlagana pravila o vračanju vsebujejo določbe o osebah, ki predstavljajo varnostno grožnjo. Določajo tudi možnost vračanja ljudi v tretje države na podlagi sporazuma ali dogovora pod pogoji, ki zagotavljajo spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in načela nevračanja.
Skupni evropski sistem za vračanje
En sistem EU
- Namen uredbe je vzpostaviti skupni sistem za vračanje in dodatno harmonizirati pravila o vračanju.
- Evropski nalog za vrnitev standardizira postopke.
Vzajemno priznavanje
- Odločbe o vrnitvi, ki jih je mogoče priznati v vseh državah članicah.
- Obvezno od julija 2027.
Prostovoljna vrnitev na prvem mestu, prisilna vrnitev po potrebi
- Spodbude za prostovoljno vrnitev.
- Obvezna prisilna vrnitev v primerih nesodelovanja, pobega ali varnostnih tveganj.
Jasne obveznosti in posledice
- Ustrezno sodelovanje z organi.
- Sankcije za nesodelovanje.
- Spodbude za sodelovanje: podpora pri prostovoljni vrnitvi.
Zaščitni ukrepi in pravice
- Pravica do učinkovitega sodnega varstva.
- Zaščita ranljivih oseb, mladoletnikov in družin.
- Polno spoštovanje človekovih pravic in načela nevračanja.
Strožja orodja za izvrševanje
- Finančna jamstva in obveznosti poročanja.
- Določene zahteve glede stalnega prebivališča.
- Pridržanje do 24 mesecev (morebitno podaljšanje zaradi varnostnih tveganj).
Določbe o varnostnih tveganjih
- Zgodnje odkrivanje groženj.
- Daljše prepovedi vstopa in strožja pravila o pridržanju.
- Obvezna prisilna vrnitev za ugotovljena tveganja.
Vozlišča za ponovni sprejem in vračanje
- Sistematične prošnje za ponovni sprejem, poslane tretjim državam.
- Varna izmenjava podatkov za izvrševanje.
- Vrnitev na podlagi sporazumov ali dogovorov (razen mladoletnikov in družin).
Prvo evropsko letno poročilo o azilu in migracijah - odpri v novem zavihku kaže stalno izboljševanje migracijskih razmer v obdobju poročanja (od julija 2024 do junija 2025), pri čemer se je število nezakonitih prehodov meje zmanjšalo za 35 %, delno zaradi okrepljenega sodelovanja s partnerskimi državami.
Pomemben korak k celovitemu izvajanju pakta je bil začetek prvega letnega cikla upravljanja migracij in novega solidarnostnega mehanizma, ki obvezno solidarnost združuje s prožnostjo. To pomeni večjo podporo državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom, in večjo prožnost za prispevajoče države članice pri izbiri njihovih prispevkov. Ti prispevki vključujejo premestitve prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, finančne prispevke, tudi za ukrepe v tretjih državah ali ukrepe, ki so z njimi povezani, ter alternativne solidarnostne ukrepe, kot so napotitev osebja ali ukrepi, osredotočeni na krepitev zmogljivosti.
Komisija je prav tako še naprej sodelovala z državami članicami pri odpiranju zakonitih migracijskih poti na podlagi potreb po spretnostih v gospodarstvih in regijah. Junija je pobuda za partnerstva in financiranje za vključevanje migrantov - odpri v novem zavihku uspešno pokazala, kako lahko ustvarjalne smeri financiranja in sodelovanje olajšata vključevanje državljank in državljanov tretjih držav v države članice.
Partnerstva in financiranje za vključevanje migrantov spodbujajo vključevanje migrantov v Evropi
- 4 pilotni projekti (Belgija, Italija, Nizozemska, Finska).
- Dejavnosti vključevanja se je udeležilo več kot 600 migrantskih družin.
- 848 strokovnjakov se je usposabljalo na področju finančne vključenosti migrantov.
- Več kot 1 200 migrantov je prejelo prilagojeno podporo, vključno z usposabljanjem in mentorstvom.
- Izdanih je bilo 77 mikroposojil, ki spodbujajo samozaposlovanje in ekonomsko neodvisnost.
Odpravljanje ovir na naslednjih področjih:
- vključevanje na trge dela;
- socialna vključenost in diskriminacija;
- dostop do izobraževanja in usposabljanja;
- odpravljanje upravnih in pravnih ovir.
