Kakovost življenja v Evropi je odvisna od funkcionalnih ekosistemov, ki prispevajo k našemu zdravju in gospodarskim dejavnostim ter zanesljivi in cenovno dostopni oskrbi s kakovostno hrano. V Evropi zahvaljujoč našim kmetom, ribičem in širšemu agroživilskemu sektorju uživamo najbolj zdravo in najkakovostnejšo hrano na svetu. Evropska unija si je tudi leta 2025 prizadevala zagotoviti, da kmetijstvo ostane osrednji del evropskega načina življenja, hkrati pa ukrepati na področju podnebnih sprememb, da bi zagotovila prehransko in vodno varnost. Voda je pomemben vir. Naložbe v gospodarstvo, ki pametno ravna z vodo, bodo povečale odpornost in konkurenčnost gospodarstva EU, hkrati pa spodbujale raziskave, inovacije, nove tehnologije in razvoj spretnosti, da bi EU ohranila vodilno vlogo pri zagotavljanju znanja.

EU izvaja reformo svoje skupne kmetijske politike - odpri v novem zavihku (SKP), ki zagotavlja stabilno oskrbo s hrano, ščiti prihodek kmetov, varuje okolje in ohranja vitalnost podeželskih območij. V okviru reformirane SKP bo vsaj 300 milijard evrov rezerviranih za dohodkovno in krizno podporo, namenjeno tistim, ki jo najbolj potrebujejo, vključno z mladimi kmeti, malimi in mešanimi kmetijami ter tistimi, ki delujejo na območjih z naravnimi omejitvami.

Sveženj za poenostavitev SKP - odpri v novem zavihku, ki je bil sprejet decembra, podpira konkurenčnost, odpornost in digitalizacijo kmetijskega sektorja, zlasti mladih in ekoloških kmetov. Z ukrepi bi lahko kmetje prihranili do 1,58 milijarde evrov na leto, nacionalne uprave pa 210 milijonov evrov, pri čemer bi plačila, nekatere zahteve in krizna orodja postali prožnejši in lažje obvladljivi.

Da bi se pripravila na prihodnost, EU sprejema ukrepe za zagotovitev na dokazih temelječega okvira za prilagoditev politik znotraj in zunaj področja uporabe SKP. V okviru teh prizadevanj se je maja začelo izvajati novo delovno področje živinoreje - odpri v novem zavihku, da bi podprli ta sektor, ki je še posebno ranljiv za različne pretrese in svetovno konkurenco. Na kmetijski sektor močno vplivajo tudi drugi dejavniki, in sicer od spreminjanja pričakovanj potrošnikov do podnebnih in okoljskih zahtev.

Komisija je predstavila tudi strategijo za generacijsko pomladitev - odpri v novem zavihku, da bi podprla naslednjo generacijo kmetov z odpravo glavnih ovir, s katerimi se soočajo mladi in novi kmetje, ter povečanjem privlačnosti podeželskega življenja.

Da bi podprla ohranjanje oceanov, oceanske znanosti, trajnostni ribolov, akvakulturo in modro gospodarstvo, je Komisija na Konferenci OZN o oceanih leta 2025 napovedala svojo vodilno pobudo, tj. evropski pakt za oceane - odpri v novem zavihku, skupaj z naložbami za oceane v višini milijarde evrov - odpri v novem zavihku. Pakt združuje politike EU na področju oceanov v enoten referenčni okvir, pri čemer razvija celovito strategijo za obravnavanje priložnosti in groženj za oceane, obalne skupnosti, otoke in najbolj oddaljene regije EU.

Modro gospodarstvo

Modro gospodarstvo EU je pomembno gonilo gospodarske rasti in inovacij. Ima ključno vlogo v industrijskih in varnostnih strategijah EU, ki zajemajo tradicionalne sektorje, kot sta ribištvo in ladijski promet, ter nastajajoča področja, kot sta energija iz obnovljivih virov in modra biotehnologija.

Akvakultura – gojenje rib, lupinarjev, alg itd. – je vodilna na področju trajnostne proizvodnje hrane v EU. Komisija je julija predlagala poenostavitev zbiranja podatkov o akvakulturi in ribištvu - odpri v novem zavihku, s čimer bi se zmanjšalo breme poročanja za države članice. Gojenje alg lahko prispeva k modremu biogospodarstvu Evrope, prehranski varnosti, podnebni nevtralnosti in obnovi oceanov. Na drugem vrhu EU o ozaveščenosti o algah - odpri v novem zavihku, ki je potekal oktobra v Berlinu v Nemčiji, so bile poudarjene gospodarske in okoljske koristi gojenja alg.

Oceani in vode

V poročilu o stanju oceanov programa Copernicus - odpri v novem zavihku za leto 2025 je poudarjena trojna kriza planeta, ki jo zaznamujejo podnebne spremembe, onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti, kar se odraža tudi v svetovni temperaturi morske gladine, ki je leta 2024 dosegla rekordnih 21 °C.

Države članice morajo v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji - odpri v novem zavihku spremljati, varovati in sprejeti ukrepe za izboljšanje okoljskega stanja svojih morij. Številne politike EU so prispevale k zmanjšanju onesnaževanja zraka, uporabe pesticidov in količine plastičnih odpadkov v morju, vendar je mogoče storiti še več za boj proti škodljivemu hrupu, izpustom mikroplastike v okolje, onesnaževanju s hranili in odpadkom, kot je razvidno iz poročila o spremljanju in napovedovanju ničelnega onesnaževanja za leto 2025 - odpri v novem zavihku ter četrtih obetov za čist zrak - odpri v novem zavihku. Preglednica ničelnega onesnaževanja - odpri v novem zavihku spremlja napredek v regijah in izbranih mestih.

Misija EU - odpri v novem zavihku: obnova naših oceanov in voda - odpri v novem zavihku zdaj podpira več kot 1 000 pobud - odpri v novem zavihku za zaščito in obnovo morskih in sladkovodnih ekosistemov. Misija zagotavlja sistemski pristop za zaščito in obnovo oceanov ter evropskih morij in voda do leta 2030. Leta 2025 je EU vložila 116 milijonov evrov v 13 novih projektov - odpri v novem zavihku, ki se osredotočajo na zaščito habitatov rib selivk, zmanjšanje vpliva ribištva na okolje in opolnomočenje lokalnih skupnosti za vodenje prizadevanj za obnovo. Poleg tega je EU na tretji konferenci OZN o oceanih - odpri v novem zavihku predlagala novo pobudo za opazovanje oceanov in uvedla prototip platforme evropskega digitalnega dvojčka oceana - odpri v novem zavihku, tj. digitalnega orodja za pomoč pri boljšem razumevanju, upravljanju in varstvu oceanov.

Septembra je ob podpori EU začel veljati sporazum Svetovne trgovinske organizacije o subvencijah za ribištvo - odpri v novem zavihku, ki je pomemben korak naprej pri varstvu oceanov in je tesno usklajen s prednostnimi nalogami evropskega pakta za oceane.

Sporazum o morski biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije - odpri v novem zavihku, znan tudi kot pogodba o odprtem morju, je 20. septembra ratificiralo 60 držav, s čimer začne veljati v začetku leta 2026, kar je prelomni trenutek za svetovno ohranjanje oceanov. EU in njene države članice so imele osrednjo vlogo pri doseganju napredka v zvezi s sporazumom, saj so vodile koalicijo ambicioznih za morsko biotsko raznovrstnost na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije - odpri v novem zavihku, tj. skupino več kot 40 držav, ki so se zavezale ambicioznemu in znanstveno utemeljenemu upravljanju oceanov. Politično vodstvo te koalicije je imelo ključno vlogo pri oblikovanju pogodbe in pospešitvi njene ratifikacije.

Ribištvo

Skupna ribiška politika - odpri v novem zavihku je bila oblikovana z namenom zagotavljanja, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko trajnostna ter se upravljata na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih, socialnih in zaposlitvenih koristi. V oceni politike za leto 2025 je bila ocenjena uspešnost povezane uredbe - odpri v novem zavihku in to, ali še vedno ustreza svojemu namenu, pri čemer so bila vključena obsežna posvetovanja z deležniki in uporabljeni dokazi iz študij o temah, kot je obveznost iztovarjanja - odpri v novem zavihku.

V študiji z naslovom Ribiči prihodnosti - odpri v novem zavihku je bila preučena vloga ribičev v družbi v 22 obalnih državah članicah EU, poleg tega so bili predvideni štirje možni scenariji do leta 2050, odvisno od obsega sprememb podnebja in biotske raznovrstnosti v morskih ekosistemih ter razlik v povpraševanju potrošnikov in tržni dinamiki.

Leta 2025 je bilo sprejetih več pobud za okrepitev pravic evropskih ribičev, ki delujejo zunaj voda EU. Popoln vzajemni dostop do voda - odpri v novem zavihku za ribolovne dejavnosti med EU in Združenim kraljestvom je zagotovljen do 30. junija 2038, novi memorandum o soglasju z Islandijo - odpri v novem zavihku pa je okrepil sodelovanje na področju trajnostnega ribištva in oceanov. Poleg tega obnovljena partnerstva o trajnostnem ribištvu - odpri v novem zavihku plovilom EU zagotavljajo dostop do voda Slonokoščene obale - odpri v novem zavihku ter Svetega Tomaža in Princa - odpri v novem zavihku za štiri leta, do voda Cookovih otokov - odpri v novem zavihku pa za sedem let.

Trenutno je v veljavi več kot polovica ukrepov iz strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 - odpri v novem zavihku, večina preostalih pobud pa je v teku, vključno z izvajanjem uredbe o obnovi narave - odpri v novem zavihku.

Sprejetje zakonodaje o spremljanju tal - odpri v novem zavihku, prvih pravil EU o tleh, obravnava ključne procese degradacije tal, kot so erozija, izguba organskih snovi, zasoljevanje, kontaminacija, zbitje tal, pozidava in izguba biotske raznovrstnosti tal. Cilj nove direktive - odpri v novem zavihku je vključiti tudi ukrepe za spremljanje in ocenjevanje zdravja tal.

Napredek misije za tla - odpri v novem zavihku v letu 2025

• 561,5 milijona evrov finančnih sredstev.
• 63 raziskovalnih projektov z več kot 1 400 udeleženci.
• 45 od načrtovanih 100 živih laboratorijev in svetilnikov - odpri v novem zavihku.

Časovni načrt za naravovarstvene dobropise - odpri v novem zavihku je priložnost za sočasno ustvarjanje dohodka iz javnih in zasebnih virov financiranja za obnovo narave. Njegov cilj je povečati biotsko raznovrstnost in ohraniti habitate s spodbujanjem zasebnih naložb za obnovo in ohranjanje narave.

Svet Evropske unije je decembra odobril ciljno usmerjeno revizijo - odpri v novem zavihku uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, namenjeno poenostavitvi njenega izvajanja. Komisija je leta 2025 objavila tudi prvi primerjalni seznam - odpri v novem zavihku, tj. orodje za razvrščanje držav glede na njihovo tveganje krčenja gozdov zaradi reje goveda ter proizvodnje kakava, kave, oljne palme, gume, soje in lesa.

Direktiva o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij - odpri v novem zavihku je pomagala pri nadaljnjem zmanjšanju - odpri v novem zavihku emisij onesnaževal zraka med letom v večini držav članic. Komunalne odpadne vode so eden glavnih virov onesnaženosti vode, če se ne zbirajo in čistijo v skladu s pravili EU. Revidirana direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode - odpri v novem zavihku, ki je začela veljati januarja 2025, obravnava preostalo onesnaževanje in nove izzive pri ravnanju s komunalno odpadno vodo.

Leta 2025 je nagrado za zeleno prestolnico Evrope za leto 2027 prejelo mesto Heilbronn v Nemčiji - odpri v novem zavihku, mesti Assen na Nizozemskem in Siena v Italiji pa sta prejeli nagrado evropski zeleni list, ki kaže, kako lahko mesta prevzamejo vodilno vlogo v boju proti onesnaževanju zraka in vode ter onesnaževanju s hrupom, pri ravnanju z odpadki in krožnem gospodarstvu, pa tudi pri povečanju biotske raznovrstnosti, zmanjšanju emisij in prilagajanju podnebnim spremembam.

Med letom je začela veljati nova uredba o embalaži in odpadni embalaži - odpri v novem zavihku, katere cilj je omejiti povečevanje količine odpadne embalaže. To bo spodbudilo preprečevanje nastajanja odpadkov in odstranilo problematične snovi iz vrednostne verige. Komisija je julija objavila pregled izvajanja okoljske politike za leto 2025 - odpri v novem zavihku, da bi podprla izvajanje pravil EU in ozaveščala o njihovem pomenu pri zagotavljanju zdravega okolja kot podlage za dolgoročno blaginjo in konkurenčnost ljudi, ki živijo v EU. Komisija je sprejela tudi smernice - odpri v novem zavihku za podporo državam članicam pri uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca za stroške čiščenja zaradi odvrženih smeti.

Komisija je julija predstavila nov evropski akcijski načrt za kemijsko industrijo - odpri v novem zavihku, katerega namen je okrepiti konkurenčnost sektorja in spodbuditi njegov prehod na varno, trajnostno in inovativno proizvodnjo kemikalij. EU je sprejela tudi ukrepe za prepoved uporabe škodljivih kemikalij, endokrinih motilcev in bisfenolov v igračah, ki se prodajajo v EU - odpri v novem zavihku, medtem ko je bila uporaba per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) v gasilnih penah omejena - odpri v novem zavihku. Komisija je aprila objavila tudi smernice - odpri v novem zavihku za podporo podjetjem pri spoštovanju novih omejitev v zvezi z mikroplastiko. Poleg tega bodo nova in jasnejša pravila o detergentih - odpri v novem zavihku, o katerih sta se sozakonodajalca dogovorila junija, pripomogla k boljšemu varovanju zdravja ljudi in okolja.

V strategiji za unijo pripravljenosti - odpri v novem zavihku (glej poglavje 3) so podnebne spremembe opredeljene tudi kot ključni dejavnik tveganja, pri čemer je poudarjen pomen predvidevanja in preprečevanja ter celostnega pristopa k obvladovanju tveganj. V ta namen se je začelo delo v zvezi s celovitim okvirom za evropsko odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj - odpri v novem zavihku.

Misija EU - odpri v novem zavihku: prilagajanje podnebnim spremembam - odpri v novem zavihku v okviru programa Obzorje Evropa - odpri v novem zavihku pretvarja strategijo EU za prilagajanje - odpri v novem zavihku v posebne ukrepe. Leta 2025 se je začelo izvajati 18 novih projektov misij - odpri v novem zavihku za razširjanje preizkušenih pristopov, vključevanje prilagajanja na vse ravni upravljanja, spodbujanje sistemskih in medsektorskih rešitev ter podporo najranljivejšim družbenim skupinam.

Cilj možnosti financiranja v okviru programa LIFE - odpri v novem zavihku za obdobje 2025–2027 s skupnim proračunom v višini 2,3 milijarde evrov je spodbuditi prehod EU na čisto, krožno, konkurenčno in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo. Poleg tega je Komisija vložila 86 milijonov evrov v nove strateške integrirane projekte - odpri v novem zavihku, osredotočene na izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti vode, čiščenje onesnaženih rek, izboljšanje zaščite pred požari in poplavami ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo obravnava tudi vplive podnebnih sprememb, kot so poplave in suše.

Cilj mehanizma EU na področju civilne zaščite - odpri v novem zavihku je okrepiti sodelovanje na področju civilne zaščite med državami članicami in sodelujočimi državami, da bi izboljšali preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje, tudi v zvezi s podnebnimi dogodki (glej poglavje 3).

EU gradi močno evropsko zdravstveno unijo - odpri v novem zavihku, v kateri so medicinski pripomočki razpoložljivi, cenovno dostopni in inovativni, so vse države članice pripravljene na zdravstvene krize, na katere se skupaj odzivajo, in v kateri države članice sodelujejo pri izboljševanju preprečevanja, zdravljenja in nadaljnje oskrbe po zdravljenju bolezni, kot so rak in srčno-žilne bolezni.

Komisija je v prvih 100 dneh svojega mandata predlagala akt o kritičnih zdravilih - odpri v novem zavihku za izboljšanje razpoložljivosti, dobave in proizvodnje kritičnih zdravil v EU. Ta akt si prizadeva zagotoviti, da so pacientom v EU vedno na voljo zdravila, ki jih potrebujejo. Kot dopolnitev akta o kritičnih zdravilih je bil dosežen politični dogovor o farmacevtskem svežnju - odpri v novem zavihku. To je prva večja reforma farmacevtske zakonodaje EU po letu 2004.

Med letom je začel veljati evropski zdravstveni podatkovni prostor - odpri v novem zavihku. To je temelj evropske zdravstvene unije in mejnik v digitalni preobrazbi EU. Komisija je januarja predstavila tudi akcijski načrt za kibernetsko varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih dejavnosti - odpri v novem zavihku, da bi dodatno okrepila digitalno varnost naših zdravstvenih sistemov.

Komisija je decembra predstavila prvi načrt EU za zdravje srca in ožilja - odpri v novem zavihku za boj proti glavnemu vzroku smrti v Evropi. Cilj novega načrta je zmanjšati število prezgodnjih smrti v EU zaradi srčno-žilnih bolezni, in sicer z boljšim preprečevanjem ter zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem in obvladovanjem teh bolezni.

Komisija je predstavila načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje - odpri v novem zavihku kot zbirko orodij za oblikovalce politik in krizne menedžerje, ki delajo v izrednih zdravstvenih razmerah. To je ključni ukrep pri izvajanju strategije za unijo pripravljenosti v zdravstvenem sektorju. Komisija je še naprej spodbujala pomembne projekte za okrepitev pripravljenosti EU na prihodnje izredne zdravstvene razmere, in sicer z vzpostavitvijo novega vozlišča za razvoj cepiv - odpri v novem zavihku in olajšanjem dostopa do zdravil z novimi sporazumi o skupnem javnem naročanju.

Komisija je predstavila tudi strategijo za zdravstvene protiukrepe - odpri v novem zavihku za okrepitev zaščite EU pred prednostnimi grožnjami za zdravje, vključno z virusi, ki bi lahko povzročili pandemijo, antimikrobično odpornostjo, grožnjami za zdravje zaradi podnebnih sprememb, grožnjami, povezanimi z oboroženimi spopadi, ter kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.

EU je s svojo globalno zdravstveno strategijo - odpri v novem zavihku dosegla znaten napredek - odpri v novem zavihku pri krepitvi zdravstvenih sistemov in razširitvi splošnega zdravstvenega varstva ter izboljšanju pripravljenosti in odzivanja na čezmejne grožnje za zdravje. V zvezi s tem je Komisija leta 2025 podpisala nova sporazuma s Kanado o pripravljenosti na izredne zdravstvene razmere - odpri v novem zavihku in Panameriško zdravstveno organizacijo - odpri v novem zavihku. Komisija je zagotovila tudi 9,4 milijona evrov za podporo partnerstvu za pospešitev testiranja in sekvenciranja za opičje koze v Afriki - odpri v novem zavihku. To bo okrepilo odkrivanje in spremljanje opičjih koz, hkrati pa podprlo inovativne teste.

Na 12. partnerskem forumu evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja - odpri v novem zavihku, ki je potekal v Kigaliju v Ruandi, je bil pregledan napredek tega prelomnega partnerstva z Afriko na področju kliničnega preskušanja. Partnerstvo je zdaj porabilo več kot 1,5 milijarde evrov za 477 kliničnih študij, ki so privedle do novih zdravil, kot sta prvi cepivi proti malariji na svetu.