Blaginja Evrope je odvisna od konkurenčnega, trajnostnega in odpornega gospodarstva, ki zdaj in v prihodnosti prinaša priložnosti za njene ljudi in podjetja. Evropska unija je leta 2025 okrepila svojo industrijsko bazo, pospešila čisti in digitalni prehod ter poglobila enotni trg. Na podlagi kompasa za konkurenčnost in dogovora o čisti industriji si je prizadevala za premostitev inovacijske vrzeli, zmanjšanje odvisnosti ter uskladitev podnebnih ambicij in gospodarske rasti. Nove pobude za zmanjšanje birokracije, posodobitev davčnega sistema in podporo pošteni konkurenci bodo podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagale pri čezmejnem uspehu. Strateške naložbe v čiste tehnologije, digitalne inovacije in kritične surovine spodbujajo dolgoročno konkurenčnost, cilj unije prihrankov in naložb ter Evropskega sklada za konkurenčnost pa je skupaj s programom Obzorje Evropa usmeriti več kapitala v prihodnje evropske industrije. Ljudje ostajajo osrednjega pomena za konkurenčno Evropo, unija spretnosti, ki se je začela izvajati leta 2025, pa jim bo zagotovila spretnosti, potrebne za preobrazbo gospodarstva (glej poglavje 4).

Kompas za konkurenčnost

Kompas za konkurenčnost - odpri v novem zavihku je časovni načrt, ki bo usmerjal delo EU na področju konkurenčnosti v naslednjih petih letih. Temelji na poročilih Maria Draghija - odpri v novem zavihku in Enrica Lette - odpri v novem zavihku ter sledi trem usmerjenim načelom - odpri v novem zavihku: premostitev inovacijske vrzeli, skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost ter krepitev gospodarske varnosti z zmanjšanjem prekomerne odvisnosti. Ta načela so podprta s horizontalnimi ukrepi, ki bodo omogočili in okrepili konkurenčnost celotnega gospodarstva EU.

Horizontalni dejavniki,
ki omogočajo konkurenčnost EU

1. Zmanjšanje birokracije.
2. Odprava ovir na enotnem trgu.
3. Omogočanje učinkovitejšega financiranja naložb.
4. Spodbujanje spretnosti in kakovostnih delovnih mest.
5. Zagotavljanje boljšega usklajevanja politik med EU in državami članicami.

Dokončanje enotnega trga

Kompas zagotavlja strateško usmeritev (inovacije, razogljičenje, varnost) na poti h konkurenčnosti, dokončanje enotnega trga pa zagotavlja, da na poti ni ovir. Evropska komisija je 21. maja predlagala strategijo za enotni trg - odpri v novem zavihku, da bi olajšala poslovanje v EU. Strategija se osredotoča na zagotavljanje bolj nemotenega čezmejnega opravljanja storitev in čezmejnega pretoka blaga ter na zagotavljanje hitrega in učinkovitega izvrševanja pravil enotnega trga. Od vzpostavitve enotnega trga se je bruto domači proizvod EU povečal za vsaj 3–4 %, ustvarjenih pa je bilo 3,6 milijona delovnih mest. S popolnim povezovanjem enotnega trga bi se podvojile že dosežene koristi in povečala konkurenčnost EU.

V zvezi s tem je Komisija objavila poročilo o politiki konkurence za leto 2024 - odpri v novem zavihku. Poleg tega je objavila tudi letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2025 - odpri v novem zavihku, v katerem spremlja napredek EU na področju devetih ključnih dejavnikov konkurenčnosti.

Julija je bila odobrena uvedba evra v Bolgariji s 1. januarjem 2026, s čimer je ta država postala 21. država članica evrskega območja.

Posodobitev in poenostavitev carinskih postopkov za blago v okviru e-trgovanja

Države članice so novembra dosegle dogovor o odpravi praga za oprostitev plačila carinske dajatve v višini 150 evrov - odpri v novem zavihku, s čimer so spremenile način ravnanja z blagom v okviru e-trgovanja in si prizadevale za enake konkurenčne pogoje med e-trgovanjem in tradicionalno maloprodajo. To je prvi dosežek predloga o carinski reformi - odpri v novem zavihku iz leta 2023, katerega namen je obravnavati izzive e‑trgovanja, ki izhajajo iz povečanja količine blaga male vrednosti, ki se potrošnikom v EU dobavlja neposredno iz tretjih držav.

Posodobitev pravil o DDV za digitalno dobo

Svet se je maja dogovoril o novem načrtu - odpri v novem zavihku za pravila o davku na dodano vrednost (DDV). Spremembe se osredotočajo na uvoz prek e-trgovanja in obdavčitev blaga, prodanega iz držav zunaj EU. Cilj je spodbuditi uporabo ureditve „vse na enem mestu“ za DDV - odpri v novem zavihku, ki poenostavlja prijavo in pobiranje DDV, zmanjšuje birokracijo za podjetja EU in podpira prizadevanja za boj proti goljufijam na področju DDV.

Marca je bil sprejet - odpri v novem zavihku prelomni sveženj o DDV v digitalni dobi - odpri v novem zavihku, ki je pomemben korak naprej pri digitalizaciji in posodobitvi sistema DDV v EU. Z njim bo sistem postal podjetjem prijaznejši, strožji glede goljufij in bolje opremljen za reševanje izzivov rastočega platformnega gospodarstva.

Zmanjšanje upravnega bremena

Ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja pomeni tudi omilitev upravnih zahtev, zlasti za MSP. EU želi namesto 27 različnih nacionalnih zakonodaj oblikovati enotno, neobvezno vseevropsko pravo gospodarskih družb, znano kot 28. režim - odpri v novem zavihku, da bi z uporabo digitalnih orodij in poenostavljenih postopkov olajšala in pospešila ustanavljanje in poslovanje za podjetja kjer koli v EU. Njen cilj je poenostaviti čezmejno poslovanje in olajšati privabljanje naložb za podjetja.

EU podpira MSP pri obvladovanju kompleksnosti, povezanih s sankcijami. Vzpostavljenih ima več kot 40 režimov sankcij - odpri v novem zavihku za preprečevanje konfliktov ali odzivanje na krize. Komisija je marca vzpostavila službo EU za pomoč v zvezi s sankcijami - odpri v novem zavihku, tj. storitev „vse na enem mestu“, ki ponuja vire, dogodke in podporno službo za skladnost. Služba za pomoč MSP pomaga razumeti in upoštevati sankcije ter zagotavlja smernice tistim, ki menijo, da je težko neodvisno izvajati skrbni pregled.

Predlagane evropske podjetniške denarnice - odpri v novem zavihku so digitalna orodja, ki bodo podjetjem vseh velikosti olajšala varno interakcijo in komunikacijo z javnimi organi in drugimi podjetji kjer koli v EU. Podjetja in javni organi bodo lahko identificirali, avtenticirali in izmenjevali podatke s polnim pravnim učinkom po vsej EU. Poslovne denarnice temeljijo na okviru za evropsko digitalno identiteto - odpri v novem zavihku in so del širšega programa za poenostavitev.

Svet je za zmanjšanje davčne zapletenosti sprejel spremembo direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja - odpri v novem zavihku (DAC9 - odpri v novem zavihku). Večnacionalnim skupinam podjetij omogoča, da vložijo eno samo napoved za odmero povrhnjega davka za celotno skupino namesto več napovedi v posamezni jurisdikciji. Od standardiziranega sistema za izmenjavo informacij bodo imeli koristi tudi davčni organi.

EU bo prek svojega instrumenta za tehnično podporo - odpri v novem zavihku podprla 109 reform - odpri v novem zavihku, ki bodo državam članicam pomagale izboljšati poslovne pogoje, premostiti inovacijsko vrzel, vzpostaviti neto ničelno gospodarstvo in okrepiti gospodarsko varnost EU. Med njimi bo 38 reform zlasti zmanjšalo bremena za MSP ter podprlo zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi.

Poleg tega EU pregleduje tudi svoja pravila za odpravo upravnih ovir na enotnem trgu (glej oddelek Poenostavitev pravil EU v poglavju 8).

Politika varstva konkurence

- odpri v novem zavihku

Animacija:Kako politika konkurence EU izboljšuje vsakdanje življenje

Spodbujanje čiste in konkurenčne industrije

Glede na trojno krizo planeta zaradi podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja (glej poglavje 5) ter glede na to, da je bilo leto 2024 po podatkih iz evropskega poročila o stanju podnebja za leto 2024 - odpri v novem zavihku najtoplejše doslej, je EU še naprej zavezana, da bo svoj odziv na te izzive spremenila v priložnosti za trajnostno rast in vodilno vlogo v svetu pri prehodu na čisto energijo. V okviru teh prizadevanj je osrednjega pomena dogovor o čisti industriji - odpri v novem zavihku, saj podnebno politiko usklajuje s konkurenčnostjo in strateško neodvisnostjo. Pospešil bo razogljičenje industrije in pomagal zagotoviti, da bo dosežen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določen v evropskih podnebnih pravilih - odpri v novem zavihku.

Komisija je junija sprejela okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji - odpri v novem zavihku. Državam članicam omogoča, da podpirajo čisto energijo, razogljičenje industrije in proizvodnjo čistih tehnologij pod poenostavljenimi pogoji, intenzivnim porabnikom energije pa zagotavlja ciljno usmerjeno podporo za stroške električne energije. Poleg tega je bila oktobra predstavljena globalna podnebna in energetska vizija EU - odpri v novem zavihku za okrepitev položaja EU na svetovnih trgih. Strategija s poglabljanjem obstoječih partnerstev in vzpostavljanjem novih, vzajemno koristnih partnerstev z mednarodnimi partnerji dogovoru o čisti industriji dodaja zunanjo razsežnost, njen cilj pa je spodbuditi svetovni čist in odporen prehod.

Glavna področja ukrepanja za reševanje industrijskih izzivov

Pobude, namenjene industrijam, ki se soočajo z edinstvenimi izzivi

EVROPSKI AKCIJSKI NAČRT ZA JEKLO IN KOVINE - odpri v novem zavihku

To je časovni načrt za zmanjšanje stroškov energije, krepitev trgovinske zaščite, preprečevanje selitve virov CO₂, spodbujanje krožnosti, mobilizacijo naložb in ohranjanje delovnih mest. Komisija je v okviru načrta predstavila predlog - odpri v novem zavihku za zaščito jeklarske industrije EU pred nepoštenimi učinki svetovnih presežnih zmogljivosti.

AKCIJSKI NAČRT ZA KEMIJSKO INDUSTRIJO - odpri v novem zavihku

V tem načrtu so opisani ukrepi za pomoč pri znižanju stroškov energije in surovin, podporo čistim in krožnim tehnologijam, ustanovitev zavezništva za kritične kemikalije, poenostavitev regulativnih zahtev in obravnavanje škodljivih snovi, kot so per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS).

INDUSTRIJSKI AKCIJSKI NAČRT ZA EVROPSKI AVTOMOBILSKI SEKTOR - odpri v novem zavihku

Ta načrt bo podprl prehod na čista, povezana in avtomatizirana vozila ter pomagal sprostiti inovacijski potencial sektorja. Predlagan - odpri v novem zavihku je bil ukrep prožnosti - odpri v novem zavihku, da bi proizvajalcem pomagali pri doseganju ciljev glede emisij ogljikovega dioksida za leto 2025 za nove avtomobile in kombinirana vozila. Akcijski načrt vključuje začetek izvajanja naložbenega svežnja za spodbujanje uporabe baterij, s katerim bo na voljo 1,8 milijarde evrov za pomoč proizvajalcem baterij v EU pri širitvi in povečanju proizvodnih zmogljivosti. Komisija je predstavila tudi avtomobilski sveženj - odpri v novem zavihku, vključno s predlogom za revizijo standardov za ogljikov dioksid za avtomobile in kombinirana vozila, predlogom o čistih voznih parkih podjetij, strategijo za spodbujanje baterij in predlogom za avtomobilski omnibus.

Čista in cenovno dostopna energija

EU za uresničitev dogovora o čisti industriji potrebuje cenovno dostopno energijo. Komisija je februarja predstavila akcijski načrt za cenovno dostopno energijo - odpri v novem zavihku, ki uvaja kratkoročne ukrepe za zmanjšanje stroškov energije z vnaprejšnjim izkoriščanjem prednosti energije iz obnovljivih virov, prihrankov energije, globljega povezovanja trgov in boljših energetskih povezav. Cilj načrta je zagotoviti pomoč gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi računi za energijo, in industrijam, ki se spopadajo z visokimi proizvodnimi stroški. Skupni prihranki naj bi leta 2025 znašali 45 milijard evrov, do leta 2030 naj bi se povečali na 130 milijard evrov letno, do leta 2040 pa na 260 milijard evrov.

Z načrtom EU REPowerEU - odpri v novem zavihku, ki se je začel izvajati leta 2022, je bil že dosežen znaten napredek pri zagotavljanju, da imajo državljani in državljanke ter podjetja dostop do cenovno dostopne, varne in trajnostne energije. Da bi odpravila odvisnost od ruskih fosilnih goriv in okrepila strateško neodvisnost EU, je Komisija maja objavila načrt REPowerEU - odpri v novem zavihku, kateremu je junija sledil zakonodajni predlog - odpri v novem zavihku za postopno odpravo uvoza ruskega plina in nafte do konca leta 2027. Parlament in Svet sta decembra dosegla začasni politični dogovor - odpri v novem zavihku glede te pobude.

Komisija pripravlja revizijo okvira EU za energetsko varnost, s katero želi dodatno okrepiti energetsko varnost EU. Decembra je predlagala - odpri v novem zavihku tudi posodobitev in razširitev omrežne infrastrukture EU s svežnjem za evropska omrežja in pobudo za energetske avtoceste.

Komisija in Evropska investicijska banka sta julija izplačali 3,66 milijarde evrov - odpri v novem zavihku iz sklada za modernizacijo - odpri v novem zavihku za podporo 34 projektom na področju čiste energije, od katerih so bili nekateri osredotočeni na energijsko učinkovitost. Septembra sta začeli izvajati pobudo za energijsko učinkovitost v malih in srednjih podjetjih - odpri v novem zavihku, tj. program financiranja v višini 17,5 milijarde evrov, ki naj bi več kot 350 000 podjetjem pomagal zmanjšati porabo energije.

Estonija, Latvija in Litva so 9. februarja v sodelovanju s Poljsko svoja omrežja za prenos električne energije sinhronizirale z omrežjem celinske Evrope. EU je ta strateški evropski projekt podprla s sredstvi v višini več kot 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 75 % naložbenih stroškov. Označuje popolno vključitev baltskih držav v energetski trg EU. S to potezo se odpravlja odvisnost od beloruskega in ruskega sistema ter krepita regionalna energetska odpornost in energetska odpornost EU.

Napredek na področju energije iz obnovljivih virov se je v EU nadaljeval, pri čemer so obnovljivi viri energije leta 2024 predstavljali 47 % proizvodnje električne energije. Leta 2025 je bila zagotovljena skupna metodologija EU - odpri v novem zavihku za izračunavanje emisij v življenjskem ciklu nizkoogljičnih goriv. Skoraj milijarda evrov iz sklada za inovacije, ki se financira s prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami, je bila dodeljena 15 projektom na področju obnovljivega vodika - odpri v novem zavihku. S temi projekti naj bi v desetih letih proizvedli skoraj 2,2 milijona ton obnovljivega vodika ter tako preprečili 15 milijonov ton emisij ogljikovega dioksida.

Države članice ohranijo pravico do izbire svoje mešanice energijskih virov. Za nekatere je jedrska energija še vedno ključna za razogljičenje, industrijsko konkurenčnost in energetsko varnost. Skupno raziskovalno središče je maja vzpostavilo vozlišče za digitalno modeliranje - odpri v novem zavihku za podporo inovacijam na področjih, kot so mali modularni reaktorji in energetsko načrtovanje. Komisija je objavila tudi posodobljeno sporočilo o usmeritvenem jedrskem programu - odpri v novem zavihku, ki vsebuje pregled trendov na področju jedrskega razvoja in naložbenih potreb po vsej EU, skupaj s smernicami o jedrski varnosti, ravnanju z odpadki, spretnostih in mednarodnem sodelovanju.

Komisija je sprejela tudi delovni načrt za obdobje 2025–2030 - odpri v novem zavihku za uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke - odpri v novem zavihku in uredbo o označevanju energijske učinkovitosti - odpri v novem zavihku. V načrtu je določen seznam izdelkov, ki jim je treba v naslednjih petih letih dati prednost pri uvedbi zahtev za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami, da bodo trajnostni, popravljivi, krožni in energijsko učinkoviti. Poleg tega so se 9. maja začela uporabljati revidirana pravila o porabi energije električnih naprav v stanju pripravljenosti, načinu izklopa in omrežnem stanju pripravljenosti - odpri v novem zavihku.

Trajnostni promet

Da bi EU ostala konkurenčna, potrebuje trajnostno in dobro povezano prometno omrežje, ki krepi regionalno povezovanje in mobilnost. Komisija je leta 2025 izbrala 94 prometnih projektov - odpri v novem zavihku, ki so prejeli skoraj 2,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev EU v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope - odpri v novem zavihku za posodobitev železnic, celinskih plovnih poti in pomorskih poti v vseevropskem prometnem omrežju - odpri v novem zavihku. Izbrala je tudi več kot 100 projektov, ki bodo prejeli približno milijardo evrov nepovratnih sredstev iz instrumenta za infrastrukturo za alternativna goriva - odpri v novem zavihku v podporo vzpostavitvi infrastrukture za obnovljiva in nizkoogljična goriva v pristaniščih in na letališčih ter na ključnih cestnih odsekih.

Poleg tega naložbeni načrt za trajnostni promet - odpri v novem zavihku zagotavlja strateški okvir za pospešitev razogljičenja prometa EU s spodbujanjem naložb v obnovljiva in nizkoogljična goriva za letalski sektor in sektor vodnega prometa. Z ukrepi, predstavljenimi v okviru načrta, naj bi se do konca leta 2027 mobiliziralo vsaj 2,9 milijarde evrov. Ena od glavnih pobud v okviru načrta je bila vzpostavitev koalicije držav članic, ki bodo prve podprle proizvodnjo in uporabo sintetičnih letalskih goriv. Ta skupina namerava organizirati dvostranske dražbe, ki bodo proizvajalcem zagotovile dolgoročno varnost prihodkov, kupcem goriva pa konkurenčne kratkoročne pogodbe. Prva dražba je načrtovana za leto 2026.

Komisija je predstavila tudi ambiciozen načrt - odpri v novem zavihku za pospešitev razvoja železniških prog za visoke hitrosti in znatno skrajšanje časa potovanja z vlakom po vsej EU.

Prihodnje izboljšave železniških povezav

Še en pomemben mejnik je bil dosežen s prebojem baznega predora Brenner - odpri v novem zavihku, 56-kilometrske železniške povezave med Avstrijo in Italijo na koridorju Skandinavija–Sredozemlje, ki je del vseevropskega prometnega omrežja. EU je prek Instrumenta za povezovanje Evrope zagotovila več kot 2,3 milijarde evrov sredstev za predor in njegove dostopne poti. Evropska investicijska banka je podpisala tudi sporazum o financiranju v vrednosti 875 milijonov evrov - odpri v novem zavihku, ki ga podpira program InvestEU - odpri v novem zavihku, za portugalsko železniško progo za visoke hitrosti Lizbona–Porto.

Leta 2025 je izvajanje svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu iz leta 2023 - odpri v novem zavihku stalno napredovalo. Dosežen je bil politični dogovor o uredbi, ki ureja uporabo železniške infrastrukture - odpri v novem zavihku, in uredbi o merjenju emisij EU - odpri v novem zavihku. Ti ukrepi bodo povečali učinkovitost in trajnostnost tovornega prometa, in sicer z zagotavljanjem močnejših spodbud za nizkoemisijske tovornjake, izboljšanjem upravljanja železniške infrastrukture in povečanjem razpoložljivosti informacij o emisijah toplogrednih plinov, povezanih s prometom.

Da bi spodbudila trajnostni cestni promet, je Komisija predlagala - odpri v novem zavihku izvzetje brezemisijskih težkih vozil iz cestnin do junija 2031 ter izdala sporočilo - odpri v novem zavihku in predlog - odpri v novem zavihku, da bi pomagala pospešiti uvajanje brezemisijskih vozil v voznih parkih podjetij, ki predstavljajo približno 60 % vseh registracij avtomobilov v EU. Poleg tega je cilj pobude za koridor čistega prometa - odpri v novem zavihku, ki jo je podprlo devet držav članic, pospešiti vzpostavitev polnilne infrastrukture za težka vozila vzdolž ključnih koridorjev cestnega tovornega prometa. Komisija je za izboljšanje kakovosti zraka in varnosti v cestnem prometu po vsej EU predlagala tudi celovito prenovo pravil EU o varnosti v cestnem prometu in registraciji vozil - odpri v novem zavihku.

Raziskave in inovacije dodatno podpirajo čisti in digitalni prehod avtomobilske industrije. Tri partnerstva - odpri v novem zavihku, in sicer 2Zero, CCAM in BATT4EU, so podpisala memorandum o soglasju - dokument PDF, odpri v novem zavihku za sodelovanje pri skupnem načrtu za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje Evropa - odpri v novem zavihku (glej oddelek Podpiranje raziskav in inovacij v nadaljevanju). V okviru delovnega programa za raziskave in inovacije programa Obzorje Evropa naj bi bila med letoma 2025 in 2027 zbrana tudi milijarda evrov za podporo pobudam na področjih, kot so avtonomna vožnja, litijeve baterije naslednje generacije in vozni parki težkih električnih vozil.

Komisija je med letom začela pripravljati pristaniško strategijo EU - odpri v novem zavihku in industrijsko pomorsko strategijo EU - odpri v novem zavihku, da bi okrepila konkurenčnost, trajnostnost in odpornost vodnega sistema EU ter povezala pristanišča, sektor ladijskega prevoza in industrijo. Cilj novih neformalnih smernic - odpri v novem zavihku o skupni nabavi in standardih za električno opremo za transport kontejnerjev v pristaniščih je pospešiti prehod z dizelskih na električne stroje in zmanjšati emisije.

Za ohranitev konkurenčnosti prometnega sektorja in odpravo pomanjkanja delovne sile je bilo uvedenih več pobud, ki bi povečale privlačnost poklicnih poti v prometnem sektorju. Med njimi so priporočila - odpri v novem zavihku za pritegnitev žensk v prometni sektor in njihovo ohranitev v njem, platforma Ženske v prometu - odpri v novem zavihku, dejavnosti mreže ambasadorjev za raznolikost v prometu - odpri v novem zavihku in konferenca - odpri v novem zavihku o povečanju privlačnosti poklicev v prometu za mlade.

Naložbe v nastajajoče tehnologije

Dolgoročna konkurenčnost EU je odvisna od vodilnega položaja na področju kritičnih tehnologij, kot so superračunalništvo, umetna inteligenca in kvantno računalništvo. Za okrepitev tega vodilnega položaja bo Komisija v okviru programa Digitalna Evropa - odpri v novem zavihku dodelila 1,3 milijarde evrov - odpri v novem zavihku za uvajanje tehnologij, ki so bistvene za prihodnost in tehnološko suverenost EU.

V poročilu o stanju digitalnega desetletja za leto 2025 - odpri v novem zavihku je bil pregledan napredek pri doseganju digitalnih ciljev EU za leto 2030. Čeprav je bil dosežen napredek na področjih, kot sta osnovna pokritost z omrežjem 5G in uvedba robnih vozlišč, so bile v poročilu poudarjene stalne vrzeli na področju temeljnih tehnologij, digitalnih spretnosti in zaščite ranljivih skupin, pri čemer je bila poudarjena potreba po večjih javnih in zasebnih naložbah.

Komisija je septembra predstavila evropsko strategijo za raziskovalno in tehnološko infrastrukturo - odpri v novem zavihku, da bi okrepila raziskovalne in tehnološke zmogljivosti EU, ki zajemajo vse od naprednih laboratorijev, velikih znanstvenih instrumentov in podatkovnih centrov do pilotnih linij, preizkusnih poligonov in čistih prostorov. Ta infrastruktura je bistvena za znanstveno odličnost, konkurenčnost in tehnološko suverenost EU.

Leta 2025 so se začela uporabljati tudi prva pravila akta o umetni inteligenci - odpri v novem zavihku in pravila EU o umetnointeligenčnih modelih za splošne namene - odpri v novem zavihku (glej tudi poglavje 6). JUPITER - odpri v novem zavihku je prvi superračunalnik na eksaravni - odpri v novem zavihku, ki je na voljo v Evropi in ji omogoča velik napredek pri izgradnji evropskega superračunalniškega omrežja - odpri v novem zavihku. Med letom je bilo ustanovljenih šest novih tovarn umetne inteligence - odpri v novem zavihku, ki so se pridružile 13 že obstoječim tovarnam. 13 držav - odpri v novem zavihku je bilo izbranih tudi za vzpostavitev lokalnih izpostav tovarn umetne inteligence, ki naj bi dopolnjevale obstoječe tovarne umetne inteligence - odpri v novem zavihku. Države gostiteljice tovarn umetne inteligence so Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska. Danska, Estonija, Norveška, Portugalska in Turčija pa so partnerske države tovarn umetne inteligence. Pri tem je bil upoštevan negativen vpliv, ki ga imata vse večja uporaba umetne inteligence in širitev infrastrukture podatkovnih centrov na potrebe po energiji in vodi.

Države gostiteljice tovarn umetne inteligence

Shema prikazuje vseh devetnajst tovarn umetne inteligence v šestnajstih državah članicah. Med njimi so Brain++ v Bolgariji, C Z A I na Češkem, J A I F in Hammer Hai v Nemčiji, Pharos v Grčiji, 1 Health AI in BSC A I F v Španiji, AI 2 F v Franciji, Italia v Italiji, Lit AI v Litvi, L-A I F v Luksemburgu, N L A I F na Nizozemskem, A T A I v Avstriji, Gaia AI in Piast A I F na Poljskem, Ro AI v Romuniji, Slaif v Sloveniji, Lumi A I F na Finskem, in Mimer na Švedskem.

Kvantne tehnologije bodo poleg umetne inteligence spremenile način reševanja kompleksnih izzivov, pri čemer bodo prispevale k napredku na področju medicine in zaščiti kritične infrastrukture. Komisija je julija predstavila strategijo za kvantno Evropo - odpri v novem zavihku, katere cilj je, da Evropa do leta 2030 postane vodilna v svetu na tem področju z okrepljenimi raziskavami, močnejšimi ekosistemi, večjimi zasebnimi naložbami in razvojem kvantnih spretnosti po vsej celini.

EU je tudi v letu 2025 nadaljevala z izvajanjem evropskega akta o čipih - odpri v novem zavihku. Zmogljivost za proizvodnjo čipov se je dodatno povečala, tudi z uvedbo pilotnih linij - odpri v novem zavihku v okviru pobude Čipi za Evropo.

Vesoljsko gospodarstvo zajema vse gospodarske dejavnosti, ki jih omogočajo vesoljske tehnologije in podatki, in sicer od satelitske infrastrukture do storitev, ki so od tega odvisne, ter je še eno področje, na katerem si EU prizadeva postati vodilna v svetu. Ta cilj bo podprla pobuda Komisije o viziji evropskega vesoljskega gospodarstva - odpri v novem zavihku, akt EU o vesolju - odpri v novem zavihku pa bo harmoniziral predpise, povezane z vesoljem, v vseh državah članicah (glej poglavje 3).

Zagotavljanje varnih, pravičnih in odprtih digitalnih trgov

EU še naprej krepi svoj digitalni okvir z izvajanjem akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih - odpri v novem zavihku. Ta zakonodaja skupaj zagotavlja varnejše spletno okolje za uporabnike in enake konkurenčne pogoje za podjetja, hkrati pa krepi preglednost, odgovornost ter pravične in odprte trge v digitalnem okolju EU. Za več podrobnosti o tem, kako EU povečuje varnost spletnih prostorov, vključno z zaščito mladoletnikov v skladu z aktom o digitalnih storitvah, glej poglavje 6.

Kako je EU leta 2025 izvrševala akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah

AKT O DIGITALNIH TRGIH

Nove preiskave:

• preiskava podjetja Alphabet zaradi morebitnega degradiranja vsebin medijskih založnikov na spletnem iskalniku Google;
• preiskava trga Amazon Web Services in Microsoft Azure kot možnih pomembnih vstopnih točk.

Preiskave v teku:

• sklepa o neizpolnjevanju obveznosti - odpri v novem zavihku podjetij Apple in Meta;
• sklep o zaključku postopka - odpri v novem zavihku proti podjetju Apple;
• sklepa o specifikacijah - odpri v novem zavihku, s katerima se podjetju Apple izdajo uradne smernice;
• dva sklopa predhodnih ugotovitev - odpri v novem zavihku o dajanju prednosti lastnim izdelkom in storitvam ter usmerjanju v korist podjetja Alphabet;
• en sklop predhodnih ugotovitev - odpri v novem zavihku o poslovnem modelu podjetja Apple.

AKT O DIGITALNIH STORITVAH

Preiskave v teku:

• Meta: predhodne ugotovitve - odpri v novem zavihku o pomanjkanju preglednosti in nezagotavljanju ustreznih orodij za poročanje o vsebini in pritožbah zoper odločitve o moderiranju vsebin;
• TikTok: predhodne ugotovitve - odpri v novem zavihku o pomanjkanju preglednosti – Komisija je odobrila in kot zavezujoče določila tudi več zavez - odpri v novem zavihku, ki jih je platforma sprejela za odpravo pomanjkljivosti v svojem odložišču oglasov;

• Temu: predhodne ugotovitve - odpri v novem zavihku o nezakonitih proizvodih na njegovi tržnici;
• AliExpress: predhodne ugotovitve o neizpolnjevanju obveznosti – Komisija je odobrila in kot zavezujoče določila tudi več zavez - odpri v novem zavihku, ki jih je platforma sprejela za zaščito svojih uporabnikov in povečanje preglednosti;
• X: sklep o neizpolnjevanju obveznosti - odpri v novem zavihku in globa zaradi pomanjkanja preglednosti.

EU poleg podpore s financiranjem ustvarja tudi boljše okolje za raziskave in inovacije v okviru programa politike evropskega raziskovalnega prostora za obdobje 2025–2027 - odpri v novem zavihku. Nova evropska strategija za raziskovalno in tehnološko infrastrukturo bo olajšala združevanje virov, pripomogla k preprečevanju podvajanja ter okrepila čezmejno dostopnost in sodelovanje za take infrastrukture (glej tudi oddelek Naložbe v nastajajoče tehnologije zgoraj).

Izberi Evropo

EU si prizadeva, da bi postala najprivlačnejša destinacija za raziskovalce in inovatorje na svetu. Cilj pobude Izberi Evropo - odpri v novem zavihku, tj. svežnja ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov, ki je bil predstavljen maja, je privabiti in ohranjati vrhunske znanstvene talente z vsega sveta z zagotavljanjem zanesljivega in stabilnega financiranja, večje raziskovalne svobode in privlačnih življenjskih pogojev. Z nadaljnjimi ukrepi, napovedanimi v naslednjih mesecih, se je skupni proračun povečal na 874 milijonov evrov. Pobuda se je izkazala za zelo privlačno, kar je privedlo do rekordnega števila vlog za nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta in štipendije Marie Skłodowske-Curie. Raziskovalci lahko prek platforme EURAXESS - odpri v novem zavihku dostopajo do možnosti financiranja v vrednosti več milijard evrov.

Strategija za evropske bioznanosti

Bioznanosti prispevajo skoraj 1,5 bilijona evrov h gospodarstvu EU in podpirajo 29 milijonov delovnih mest. Ta sektor je zaradi vodilnih univerz, dobre uspešnosti na področju patentov ter vse večje vloge na področju zdravja, hrane in trajnostnosti ključnega pomena za konkurenčnost EU. Cilj strategije za evropske bioznanosti - odpri v novem zavihku je, da bi EU do leta 2030 postala najprivlačnejša lokacija za bioznanosti na svetu.

Cilj predlaganega akta EU o biotehnologiji - dokument PDF, odpri v novem zavihku, ene od ključnih pobud, ki je del strategije, je okrepiti konkurenčnost EU na področju biotehnologije, in sicer z olajšanjem prenosa raziskav v inovacije, pripravljene za trg. Racionaliziral bo klinična preskušanja in ustvaril bolj spodbudno okolje za podjetja in inovatorje, kar bo pripomoglo k temu, da bodo najsodobnejše terapije hitreje na voljo pacientom v EU.

To dopolnjujejo pobude, kot je HERA Invest - odpri v novem zavihku, prek katere Komisija in Evropska investicijska banka zagotavljata tveganje financiranja za pomoč MSP pri razvoju strateških medicinskih pripomočkov in tehnologij za varnejšo in bolj zdravo EU. Vzpostavljeno je bilo tudi novo vozlišče za biotehnologijo in bioproizvodnjo - odpri v novem zavihku za podporo inovativnim podjetjem, zlasti zagonskim podjetjem ter MSP, pri dajanju novih proizvodov in zamisli na trg.

Komisija je novembra predstavila strategijo za biogospodarstvo - odpri v novem zavihku, ki določa načine za boljšo uporabo bioloških virov, znanstvene odličnosti in industrijske baze EU, da bi razogljičila svoje gospodarstvo ter nadomestila materiale in proizvode, ki temeljijo na fosilnih gorivih.

Zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi

Komisija je maja začela izvajati strategijo EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi - odpri v novem zavihku, da bi Evropa postala najboljši kraj za ustanavljanje in rast tehnoloških podjetij. V skladu s pobudo Izberi Evropo je cilj strategije okrepiti konkurenčnost EU s podpiranjem inovativnih podjetij v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od ustanavljanja in rasti do zrelosti v EU.

Komisija je oktobra napovedala tudi sklad Scaleup Europe - odpri v novem zavihku, tj. nov sklad v višini več milijard evrov, ustanovljen v partnerstvu z zasebnimi vlagatelji za podporo obetavnim visokotehnološkim podjetjem v EU. Sklad, ki naj bi začel delovati leta 2026, bo osredotočen na kapital za rast in naložbe v pozni fazi v najrazličnejših strateških tehnoloških podjetjih EU na področjih, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, polprevodniki, robotika in avtonomni sistemi.

Komisija je pripravila tudi vprašalnik, da bi zbrala povratne informacije javnosti - odpri v novem zavihku o prihodnji listini o dostopu industrijskih uporabnikov do raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur. Cilj listine je izboljšati dostop podjetij do teh infrastruktur, da bodo lahko hitreje preskušala, širila in potrjevala nove proizvode.

Unija prihrankov in naložb

Močna unija prihrankov in naložb je kot horizontalni omogočitveni dejavnik kompasa za konkurenčnost osrednjega pomena za vzpostavitev globljega, likvidnejšega in bolj povezanega finančnega sistema EU, ki bolje služi potrebam državljank in državljanov ter podjetij EU. EU želi s krepitvijo zmogljivosti finančnega sistema za povezovanje prihrankov s produktivnimi naložbami podpreti velike naložbene potrebe držav članic na ključnih področjih, kot so digitalne inovacije, podnebni prehod in obramba.

Komisija je marca predstavila strategijo za unijo prihrankov in naložb - odpri v novem zavihku, ki določa, kako lahko kapitalski trgi in bančni sektor povežejo varčevalce, ki iščejo boljše naložbene priložnosti, s podjetji, ki potrebujejo financiranje. Cilj strategije je opolnomočiti varčevalce, da povečajo svoje finančno premoženje in pomagajo podjetjem pri širitvi, s čimer se krepita gospodarstvo in konkurenčnost EU. To vključuje odpravo ovir za enotni trg, tudi z izvrševanjem pravil EU.

Ciljno usmerjeni ukrepi bodo osredotočeni na opolnomočenje državljank in državljanov z ustreznimi orodji za podporo njihovi finančni blaginji, olajšanje dostopa podjetij do raznolikih virov financiranja, tudi čezmejnih, odpravo ovir, ki preprečujejo popolnoma povezan kapitalski trg, ter zagotavljanje močnejšega in bolj harmoniziranega nadzora finančnih trgov.

Bančništvo