POGLAVJE 8

Priprava Evrope na prihodnost

Konferenčna dvorana, polna udeležencev in udeleženk, ki stojijo pred zaslonom, na katerem piše „European Citizens’ Panel“ (evropski državljanski forum). Prikaži besedilo k fotografiji
Evropski državljanski forum o novem proračunu EU, Bruselj, Belgija, 28. marec 2025.

Evropska unija se je leta 2025 pripravljala na izzive in priložnosti prihodnjega desetletja. Njene institucije so sodelovale pri krepitvi odpornosti, poenostavitvi pravil in zagotavljanju, da bi politike ljudem in podjetjem prinesle oprijemljive rezultate. Osrednji steber teh prizadevanj je bila priprava novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034, katerega cilj je zasnovati enostavnejši in prožnejši proračun, ki bo kos izzivom prihodnosti. Hkrati je EU predlagala reforme za skrajšanje upravnih postopkov, zmanjšanje stroškov in boljše obvladovanje finančnih tveganj. EU s predvidevanjem, močnejšimi partnerstvi in učinkovitim izvrševanjem vzpostavlja okvir za dolgoročno blaginjo in varnost.

Večletni finančni okvir 2028–2034

Dolgoročni proračun EU, tj. večletni finančni okvir, podpira državljane in državljanke, kmete, raziskovalce, podjetja in regije po vsej EU in zunaj nje. Sedanji večletni finančni okvir (za obdobje 2021–2027) je bil skupaj z načrtom za okrevanje NextGenerationEU - odpri v novem zavihku ključnega pomena pri spopadanju s pandemijo COVID-19 in energetsko krizo, zaščiti milijonov delovnih mest ter spodbujanju čistega in digitalnega prehoda. Sredstva iz proračuna so bila uporabljena tudi za zagotavljanje doslej največje podpore Ukrajini in povečanje varnosti Evrope glede na rusko vojno agresijo.

Evropska komisija je leta 2025 sprejela predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 - odpri v novem zavihku, ki je namenjen odzivanju na vse večje geopolitične in gospodarske izzive ter izzive na področju trajnostnosti. S skoraj dva bilijona evrov (1,26 % bruto nacionalnega dohodka EU) naj bi zagotovil enostavnejši, prožnejši in bolj ciljno usmerjen proračun za podporo neodvisnosti, varnosti, blaginji, vključenosti in odpornosti EU v prihodnjem desetletju.

BOLJ VKLJUČUJOČ IN DEMOKRATIČEN PROCES

Komisija je med pripravo proračuna izvedla vseevropsko kampanjo, da bi zbrala prispevke deležnikov na vseh ravneh, od nacionalnih vlad do državljank in državljanov.

Piotr Serafin in Nikos Christodoulides sedita za mizo med razpravo. Pari rok na mizi kažejo na prisotnost drugih udeležencev oziroma udeleženk, ki na fotografiji niso zajeti.
Leta 2025 se je evropski komisar za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo Piotr Serafin (levo) podal na turnejo po Evropi, da bi spodbudil široko in vključujočo razpravo po vsej celini, pri čemer je poudaril zavezanost Komisije tesnemu sodelovanju z državami članicami. Med obiskom v Nikoziji se je srečal s ciprskim predsednikom Nikosom Christodoulidesom (desno) in drugimi visokimi uradniki. Med obiskom pred ciprskim predsedovanjem Svetu, začenši januarja 2026, je bila poudarjena strateška vloga države v ključni fazi pogajanj o večletnem finančnem okviru, Nikozija, Ciper, 4. september 2025.
Videoposnetek prikazuje udeležence in udeleženke evropskega državljanskega foruma, ki govorijo o tem, kaj pričakujejo od novega proračuna EU.
VIDEOPOSNETEK:Udeleženci in udeleženke evropskega državljanskega foruma o novem evropskem proračunu razpravljajo o tem, kaj želijo od proračuna EU, kako bi bilo treba porabiti denar in kaj bi moral podpirati.

Predlog večletnega finančnega okvira temelji na več ključnih dejavnikih, pri čemer se priznava, da proračun, kakršen je zdaj, ni več ustrezen, zato je treba:

oblikovati proračun, ki bo enostavnejši, prožnejši in učinkovitejši;

upoštevati potrebo po naložbah v skupne strateške prednostne naloge, vključno z obrambo, konkurenčnostjo, varnostjo ter čistim in digitalnim prehodom;

posodobiti skupne politike, kot so skupna kmetijska politika, skupna ribiška politika ter ekonomska, socialna in teritorialna kohezija;

vzpostaviti ravnovesje med predvidljivostjo, ki je v korist dolgoročne podpore za naložbe, kmete in regije, ter prožnostjo, ki je bistvena v hitro spreminjajočem se svetu;

poslati jasno sporočilo o enotnosti in neodvisnosti EU ter njeni zavezanosti spodbujanju in zaščiti njenih temeljnih vrednot;

zagotoviti verodostojnost EU z določitvijo jasne poti za odplačila instrumenta NextGenerationEU.

V okviru proračuna je predlagano, da:

  • bi bilo najmanj 296 milijard evrov namenjenih za podporo dohodkom kmetov in ribičev, v načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva pa bi bil določen cilj 10 % za podeželje;
  • bi bilo 35 % skupne porabe namenjene podnebnim in okoljskim ciljem, pri čemer bi bilo mobiliziranih vsaj 700 milijard evrov;
  • bi bilo skoraj 220 milijard evrov namenjenih za naložbe v manj razvite regije, skupaj s stabilnim in predvidljivim financiranjem regij v prehodu in bolj razvitih regij;
  • je treba še naprej dosledno spoštovati načelo pravne države in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah - odpri v novem zavihku;
  • se proračun programa Erasmus+ - odpri v novem zavihku poveča za 50 %;
  • bi se proračun za prometno infrastrukturo podvojil, da bi izboljšali povezave po vsej celini in prilagodili omrežje za vojaške namene;
  • bi bilo 131 milijard evrov dodeljenih za obrambo in vesolje, kar je petkrat več kot v sedanjem večletnem finančnem okviru;
  • bi socialni cilj 14 % skupnega proračuna za nacionalne in regionalne partnerske načrte, iz česar so izključena sredstva, namenjena kmetom in ribičem, ter sredstva iz Socialnega sklada za podnebje, podprl razvoj spretnosti, zmanjšanje revščine in socialno vključevanje;
  • bi se proračun za raziskovalne in inovacijske dejavnosti skoraj podvojil, da bi se okrepila konkurenčnost EU, in sicer s sedanjih 95 milijard evrov na 175 milijard evrov.

Glede na vse večje finančne potrebe EU, vse večji pritisk na nacionalne proračune in skorajšnji začetek odplačevanja posojil za instrument NextGenerationEU leta 2028 je Komisija predlagala nove načine za povečanje lastnih sredstev, da bi z novimi in revidiranimi tokovi prihodkov ustvarila več kot 58,2 milijarde evrov na leto (v cenah iz leta 2025).

Komisija v svojem predlogu za naslednji večletni finančni okvir predvideva ustanovitev treh glavnih skladov: Evropski sklad za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo, blaginjo in varnost - odpri v novem zavihku, Evropski sklad za konkurenčnost - odpri v novem zavihku, ki bi podpiral razvoj, širitev in uporabo strateških tehnologij, in instrument Globalna Evropa - odpri v novem zavihku, ki bi omogočil bolj strateško financiranje zunanjega delovanja po vsem svetu.

Z vmesnim pregledom kohezijske politike EU - odpri v novem zavihku, sprejetim leta 2025, se sredstva iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 prerazporedijo v pomoč državam članicam in regijam pri preusmerjanju sredstev v nove strateške prednostne naloge, vključno s konkurenčnostjo, varnostjo in obrambo, civilno pripravljenostjo, stanovanji, odpornostjo v zvezi z vodo in energetskim prehodom.

Zaščita proračuna EU pred goljufijami

Zaščita vsakega evra je bistvena za zagotovitev, da proračun EU koristi državljankam in državljanom. Komisija je julija v odziv na spreminjajoče se grožnje začela pregled strukture EU za boj proti goljufijam - odpri v novem zavihku, da bi okrepila zaščito finančnih interesov EU. Med njimi so mednarodne goljufije, organizirani kriminal, usmerjen v zlorabo sredstev EU, ter zloraba naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca in kriptovalute.

Krepitev okvira EU za obvladovanje finančnih tveganj

Okvir EU za obvladovanje finančnih tveganj zajema tveganja, povezana s proračunom EU, instrumentom NextGenerationEU in drugimi finančnimi instrumenti. Komisija je leta 2025 ta okvir okrepila z razširitvijo vloge - odpri v novem zavihku neodvisnega direktorja upravljanja tveganj, ki zdaj nadzoruje vse finančne transakcije EU, vključno z najemanjem in dajanjem posojil, proračunskimi jamstvi in upravljanjem sredstev. Ta sprememba je odziv na priporočila - odpri v novem zavihku Evropskega računskega sodišča za okrepitev nadzora in obvladovanja tveganja v zvezi z najemanjem posojil, jamstvi in povezanimi finančnimi instrumenti EU.

Evropski semester

Evropski semester - odpri v novem zavihku ima pomembno vlogo pri ekonomskem upravljanju EU. S pomladanskim svežnjem 2025 - odpri v novem zavihku se je končal prvi polni letni cikel makroekonomskega nadzora v reformiranem okviru ekonomskega upravljanja - odpri v novem zavihku, ki je začel veljati aprila 2024. To krepi vlogo semestra ne le kot kanala za usmerjanje reform in naložb, temveč tudi kot temelja fiskalnega nadzora EU.

Leta 2025 je bilo državam članicam v specifičnih priporočilih za države - odpri v novem zavihku priporočeno, naj se osredotočijo na vprašanja konkurenčnosti in varnosti. Sveženj evropskega semestra je prvič vključeval tudi ključna priporočila o spretnostih in kakovostnih delovnih mestih ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti.

V poročilih o državah - odpri v novem zavihku so bile analizirane fiskalne, davčne, inovacijske, podnebne in okoljske politike držav članic in regij ter njihove politike na področju dela, sociale in zdravja. Vključevala so tudi pregled izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter programov kohezijske politike.

Valdis Dombrovskis govori za govorniškim pultom. Na zaslonu za njim je napis „European Semester 2025 – Spring Package“ (Evropski semester 2025 – pomladanski sveženj).
Evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost ter izvajanje in poenostavitev Valdis Dombrovskis na tiskovni konferenci o pomladanskem evropskem semestru 2025, Bruselj, Belgija, 4. junij 2025.

Uspešnost mehanizma za okrevanje in odpornost

Videoposnetek pojasnjuje, kako mehanizem za okrevanje in odpornost s spodbujanjem trajnostne rasti s preobrazbenimi reformami in ključnimi projekti pomaga ljudem po vsej EU.
VIDEOPOSNETEK:Poročilo o napredku mehanizma za okrevanje in odpornost za leto 2025.

Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo prenehal delovati leta 2026, še naprej spodbuja reforme in naložbe po vsej EU. Komisija je leta 2025 države članice pozvala, naj pospešijo napredek, hkrati pa poenostavijo svoje postopke, ter utrla pot - odpri v novem zavihku nemotenemu in uspešnemu zaključku mehanizma za okrevanje in odpornost. Državam članicam je bilo v okviru tega mehanizma, ki je osrednji del instrumenta NextGenerationEU, do konca leta 2025 izplačanih okoli 394 milijard evrov za okrepitev gospodarske in socialne odpornosti ter čistega in digitalnega prehoda.

Kot je prikazano v četrtem letnem poročilu o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost - odpri v novem zavihku, so se v okviru mehanizma povečale javne naložbe, ki naj bi leta 2025 dosegle 3,8 % bruto domačega proizvoda, kar je več kot leta 2019, ko so znašale 3,2 %. To je bilo med drugim doseženo s podpiranjem razogljičenja ter digitalizacije industrijske proizvodnje in storitev, postavitvijo več kot 900 000 polnilnih postaj za čista vozila, pa tudi s povezavo 16 milijonov gospodinjstev s hitrim internetom. V študiji Komisije - odpri v novem zavihku je bil skupni finančni učinek mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2020–2030 ocenjen na 892 milijard evrov, od tega je več kot 546 milijard evrov neposrednih učinkov, več kot 345 milijard evrov pa učinkov prelivanja med gospodarstvi držav članic.

Krepitev odpornosti EU

EU mora okrepiti svojo odpornost, da bi svoje državljane in državljanke ter blaginjo zaščitila pred vse večjimi varnostnimi grožnjami, spreminjajočim se mednarodnim redom ter vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in degradacije okolja. V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2025 - odpri v novem zavihku, objavljenem septembra, so določeni ukrepi, potrebni za zagotovitev, da bo lahko EU ohranjala mir, ostajala zvesta svojim vrednotam ter se zavzemala za blaginjo svojih državljank in državljanov v nemirnih časih in negotovosti.

V poročilu je predlaganih osem področij ukrepanja:
  1. oblikovanje skladne globalne vizije za EU;
  2. krepitev notranje in zunanje varnosti;
  3. izkoriščanje umetne inteligence ter moči tehnologije in raziskav;
  4. krepitev dolgoročne gospodarske odpornosti in priprava na pretrese na trgu dela;
  5. podpiranje trajnostne in vključujoče dobrobiti;
  6. preoblikovanje izobraževanja in spretnosti;
  7. zaščita demokracije;
  8. predvidevanje demografske preobrazbe in spodbujanje medgeneracijske pravičnosti.

V poročilu je poudarjeno, da je treba upoštevati tudi neznane ali težko predvidljive scenarije, zaradi česar je predvidevanje temelj oblikovanja politik EU. Letna poročila o predvidevanju od leta 2026 ne bodo več zgolj analizirala trendov, temveč bodo zajemala stresne teste politik glede na različne scenarije, da se zagotovi boljša pripravljenost EU na prihodnost.

Poenostavitev pravil EU

Da bi bila EU pripravljena na prihodnost, morata odpornost in večja zmogljivost ukrepanja spremljati skrajšanje upravnih postopkov in boljše delovanje pravil v praksi. EU je v letu 2025 nadaljevala delo v okviru agende za boljše pravno urejanje - odpri v novem zavihku ter okrepila prizadevanja za poenostavitev politik in zakonodaje - odpri v novem zavihku, kot je navedeno v sporočilu o enostavnejši in hitrejši Evropi - odpri v novem zavihku. Ta prizadevanja so vključevala dialoge o izvajanju - odpri v novem zavihku, ki komisarkam in komisarjem zagotavljajo forum na politični ravni za zbiranje praktičnih povratnih informacij deležnikov o tem, kako pravila in programi EU delujejo v praksi. Za dopolnitev teh dialogov je vsak komisar pripravil letno poročilo o napredku pri poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju - odpri v novem zavihku za prvo polovico leta 2025, v katerem je opisal napredek, izzive in konkretne naslednje korake v okviru svojih resorjev.

Zavezanost EU boljšemu pravnemu urejanju že prinaša rezultate: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) jo je v skladu s svojo napovedjo o obetih za regulativno politiko za leto 2025 - odpri v novem zavihku in analizo uvrstila na prvo mesto na področju preglednosti, sodelovanja deležnikov in ocene regulativnega učinka.

Deset svežnjev za poenostavitev - odpri v novem zavihku, sprejetih leta 2025, bo ustvarilo prihranke v višini okoli 12 milijard evrov pri letnih upravnih stroških. Komisija namerava do leta 2029 zmanjšati upravno breme za vsaj 25 % za vsa podjetja ter za 35 % za mala in srednja podjetja.

Raffaele Fitto in še en drugi moški stojita pred vrati iz lesa in stekla.
Izvršni podpredsednik Evropske komisije za kohezijo in reforme Raffaele Fitto (levo) na obisku projekta „BUSINESS Station“, ki ga financira EU, v Alūksnu, Latvija, 10. junij 2025.

Zagotavljanje učinkovitega izvajanja prava EU

Zakonodaja doseže svoj polni potencial šele, ko se v celoti izvaja in uporablja. V ta namen Komisija tesno sodeluje z državami članicami, da bi jim pomagala pri izvajanju prava in politik EU - odpri v novem zavihku. Če države članice tega ne storijo, lahko Komisija proti njim začne postopke za ugotavljanje kršitev - odpri v novem zavihku. Vendar si z zagotavljanjem praktičnih smernic, srečanj, usposabljanja in tehnične pomoči močno prizadeva preprečiti, da bi do kršitev sploh prišlo. Komisija je na primer z novimi smernicami o deljenju podatkov - odpri v novem zavihku, povezanih z baterijami, državam članicam pomagala pri uporabi posodobljenih določb direktive o energiji iz obnovljivih virov - odpri v novem zavihku. Te smernice državam članicam pomagajo pri vzpostavljanju usklajenega pristopa k izmenjavi informacij o baterijah, kot so stanje napolnjenosti in staranja ter lokacija. Zagotavlja praktična pojasnila in tehnično podporo za zagotovitev doslednega izvajanja po vsej EU.

  • V letu 2025 je bilo začetih
    552
    novih postopkov za ugotavljanje kršitev.
  • Končanih je bilo
    554
    postopkov za ugotavljanje kršitev.
  • Sodišču Evropske unije je bilo predloženih
    71
    zadev v zvezi z 21 državami članicami.
  • V 20 primerih so se zahtevale finančne sankcije.

Institucionalni okvir EU se še naprej razvija v skladu z novimi političnimi in strateškimi prednostnimi nalogami. Poljska in nato Danska sta leta 2025 predsedovali Svetu Evropske unije po načelu rotacije, pri čemer sta posebno pozornost namenili varnosti in odpornosti.

Ko je Komisija pripravila zakonodajne predloge, sta Evropski parlament in Svet delovala kot sozakonodajalca pri uresničevanju skupnih prednostnih nalog. Države članice so ob podpori nadzorne vloge Komisije ter dela drugih institucij in organov EU - odpri v novem zavihku zagotovile učinkovito izvajanje po vsej EU.

Za pravilno delovanje EU kot demokracije je bistveno tesno in pregledno sodelovanje med njenimi institucijami. Parlament in Komisija sta septembra zaključila pogajanja - odpri v novem zavihku o posodobljenem okvirnem sporazumu za izboljšanje medinstitucionalnih odnosov, zaupanja, preglednosti in dialoga. Dogovor temelji na devetih političnih načelih - odpri v novem zavihku, o katerih sta se oktobra 2024 dogovorili predsednici Evropskega parlamenta in Evropske komisije.

Donald Tusk in Mette Frederiksen se rokujeta v prostoru z belimi stenami. Na obeh straneh v ozadju stojijo marmorni kipi. Za njima je več zastav EU in danskih zastav.
Predsednik poljske vlade Donald Tusk (levo) in predsednica danske vlade Mette Frederiksen (desno) na neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad, na katerem so voditelji in voditeljice EU razpravljali o tem, kako okrepiti skupno evropsko obrambo in podporo Ukrajini, København, Danska, 1. oktober 2025. © Getty Images, Liselotte Sabroe
Nasmejani António Costa, Roberta Metsola in Ursula von der Leyen stojijo drug ob drugem v plenarni dvorani Evropskega parlamenta in se pogovarjajo.
Od leve proti desni: predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, Francija, 1. april 2025.

75. obletnica Schumanove deklaracije

EU vsako leto 9. maja praznuje dan Evrope. Leta 2025 je bil ta dogodek še posebej pomemben, saj je obeleževal 75. obletnico Schumanove deklaracije - odpri v novem zavihku. V deklaraciji, ki jo je 9. maja 1950 predstavil francoski zunanji minister Robert Schuman, je bila predlagana ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje EU.

Ursula von der Leyen, Roberta Metsola, Antonio Costa in Luc Frieden stojijo drug ob drugem in v rokah držijo enake uokvirjene dokumente.
Od leve proti desni: predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednik luksemburške vlade Luc Frieden v hiši Roberta Schumana v Luxembourgu, Luksemburg, 9. maj 2025.