Evropska unija ostaja neomajno zavezana podpori Ukrajini pri soočanju z neizzvano in neupravičeno vojno agresijo Rusije proti državi ter nezakonitih poskusih priključitve ukrajinskega ozemlja. Svoboda Ukrajine je svoboda Evrope, zato bo EU v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji in zavezniki Ukrajini in njenemu prebivalstvu še naprej zagotavljala celovito politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo.

EU je ukrajinskim oboroženim silam zagotovila vojaško podporo brez primere ter sprejela več kot štiri milijone Ukrajincev in Ukrajink, ki so poiskali zatočišče v državah članicah. Prav tako podpira reforme Ukrajine na njeni poti k članstvu v EU, vključno s pospeševanjem postopnega vključevanja Ukrajine v enotni trg. EU je prispevala tudi precejšnjo finančno podporo za povečanje odpornosti, okrevanja in obnove države. Poleg tega si Evropska komisija še naprej prizadeva za pravičen in dolgotrajen mir, ki bo ohranjal suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, v skladu z mednarodnim pravom, vključno z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.

Minila so že skoraj štiri leta, odkar je Rusija začela obsežno vojno agresijo proti Ukrajini. EU bo ostala zavezana podpori Ukrajini in njenemu prebivalstvu, dokler bo to potrebno. S svojimi prizadevanji na tem področju je nadaljevala tudi v letu 2025 v prepričanju, da bo Ukrajina kmalu mirna in uspešna država za vse svoje državljane in državljanke, ki se bodo v EU počutili resnično doma. Do konca leta 2025 je podpora, ki so jo EU in njene države članice zagotovile - odpri v novem zavihku od začetka vojne, znašala 193,3 milijarde evrov. Samo leta 2025 je EU pokrila 84 % potreb Ukrajine po zunanjem financiranju. Komisija je še naprej usklajevala svojo pomoč z drugimi ključnimi podporniki prek donatorske platforme za Ukrajino. Voditelji in voditeljice EU so se na zasedanju Evropskega sveta 18. in 19. decembra odločili mobilizirati dodatnih 90 milijard evrov finančnih sredstev za obdobje 2026–2027 s skupnim izposojanjem, podprtim s proračunom EU.

EU je še naprej podpirala ključno humanitarno pomoč v Ukrajini in Moldaviji, pri čemer so bila sredstva usmerjena v nujno pomoč. To vključuje 40 milijonov evrov - odpri v novem zavihku, ki so bili septembra namenjeni za podporo Ukrajincem in Ukrajinkam, da bi lažje preživeli četrto zimo pod rusko vojno agresijo, pomoč partnerjem EU na področju humanitarne pomoči pri dobavi materialov za zatočišča, popravilo poškodovanih domov in centrov za razseljene osebe ter izboljšanje dostopa do vode, sanitarnih storitev in ogrevanja.

Od začetka vseobsežne ruske invazije februarja 2022 je Komisija za programe humanitarne pomoči v Ukrajini namenila več kot milijardo evrov, vključno z 220 milijoni evrov v letu 2025.

Da bi zagotovila nujno pomoč Ukrajincem in Ukrajinkam, EU usklajuje svojo doslej največjo aktivacijo mehanizma EU na področju civilne zaščite - odpri v novem zavihku. Vseh 27 držav članic in šest sodelujočih držav (Islandija, Moldavija, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija) je do zdaj ponudilo pomoč v naravi, in sicer od medicinske opreme in predmetov za zatočišča do vozil in energetske opreme. Ukrajini je bilo namenjenih skupno več kot 156 000 ton pomoči. Poleg tega je bilo od leta 2022 več kot 4 700 pacientov premeščenih v oskrbo v bolnišnice po vsej Evropi.

EU poleg tega še naprej sprejema ljudi, ki bežijo pred vojno. Države članice so se leta 2025 dogovorile, da se sedanji status začasne zaščite - odpri v novem zavihku, ki Ukrajincem in Ukrajinkam omogoča bivanje, delo in študij v EU, podaljša do 4. marca 2027. Od leta 2022 so države članice sprejele več kot štiri milijone ljudi. Komisija je junija predlagala, naj se države članice začnejo pripravljati na prehod s sistema začasne zaščite na druge možnosti pravnega statusa ter omogočijo vračanje in reintegracijo tistih, ki se želijo vrniti domov v Ukrajino.

Julija je Komisija napovedala tudi svojo zavezo, da bo Ukrajini zagotovila pridruženo članstvo v programu Erasmus+ ter razširila možnosti za izobraževanje in mobilnost ukrajinskih študentk in študentov ter učiteljev in učiteljic. Poleg tega bo program Erasmus+ podpiral razdeljevanje dveh milijonov novih učbenikov ukrajinskim učencem in učenkam v šolskem letu 2025/2026.

Varnost Ukrajine je neločljivo povezana z varnostjo Evrope. Zato je glavna prednostna naloga EU končati rusko vojno agresijo in njene nezakonite poskuse priključitve ukrajinskega ozemlja ter zagotoviti pravičen in trajen mir. EU je leta 2025 sprejela več pomembnih ukrepov za dosego tega izjemno zahtevnega in kompleksnega cilja, vključno z zagotavljanjem stalne vojaške podpore in uvedbo zaporednih svežnjev sankcij, s katerimi je ruskemu gospodarstvu povzročila dejanske stroške.

EU je z novimi sankcijami dodatno omejila dostop Rusije do vojaških tehnologij, oslabila je njen vojaškoindustrijski kompleks in okrepila boj proti njeni floti v senci. Zaostrila je tudi omejitve v zvezi z ruskimi prihodki od energije in s 1. januarjem 2027 uvedla prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina.

EU in njene države članice so od začetka obsežne vojaške agresije Rusije proti Ukrajini zagotovile približno 66 milijard evrov vojaške podpore, od tega 6,4 milijarde evrov prek evropskega mirovnega instrumenta - odpri v novem zavihku. Poleg tega je EU zagotovila 3,4 milijarde evrov iz prihodkov iz imobiliziranih ruskih sredstev, hkrati pa je prek misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini - odpri v novem zavihku, v okviru katere se je doslej usposabljalo približno 85 000 članov ukrajinskega vojaškega osebja, bistven ponudnik usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Vse te oblike vojaške podpore pomagajo krepiti Ukrajino na bojišču in za pogajalsko mizo ter varujejo ukrajinska življenja.

EU je v letu 2025 še naprej zagotavljala, da je rusko vodstvo odgovorno za grozodejstva, storjena v Ukrajini in proti njej. Februarja so Komisija, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svet Evrope in Ukrajina skupaj s 37 drugimi državami postavili temelje za ustanovitev posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini. Junija je bil podpisan sporazum med Svetom Evrope in Ukrajino o ustanovitvi sodišča. To sodišče bo pristojno za to, da bodo politični in vojaški voditelji Rusije, ki nosijo največjo odgovornost za grozodejstva, storjena v Ukrajini, za svoja dejanja odgovarjali. Decembra je Komisija v imenu EU podpisala Konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Podpis je pomenil ključni trenutek v skupnih prizadevanjih Evrope za zagotovitev odgovornosti in pravičnosti za Ukrajino in ukrajinsko ljudstvo ter ustrezne odškodnine žrtvam brutalne ruske vojne agresije.

Za zagotovitev doslednega izvajanja sprejetih sankcij je bilo okrepljeno pravo EU, na podlagi katerega lahko države članice odvzamejo sredstva nezakonitega izvora. Po zaslugi projektne skupine „Freeze and Seize“ - odpri v novem zavihku so države članice do konca leta 2025 zamrznile več kot 27 milijard evrov zasebnih sredstev, ki pripadajo ruskim in beloruskim oligarhom in njihovim partnerjem.

EU je vzpostavila instrument za Ukrajino - odpri v novem zavihku, tj. namenski finančni instrument v višini do 50 milijard evrov, da bi Ukrajini v obdobju 2024–2027 zagotovila predvidljivo in prožno podporo za njeno okrevanje, obnovo in modernizacijo v skladu z njeno potjo v EU.

EU je februarja 2025 Ukrajini ponudila nov sveženj podpore - odpri v novem zavihku, da bi ji skupaj z Moldavijo omogočila popolno vključitev v evropski energetski trg do začetka leta 2027, skupaj z nadaljnjim vključevanjem v plinski sektor EU, če bo Ukrajina znatno pospešila potrebne reforme trga.

Hkrati je EU še naprej spodbujala postopno vključevanje Ukrajine v enotni trg, zlasti s priložnostmi, ki jih ponuja poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje med EU in Ukrajino. Ukrajina se je tako 1. januarja 2026 pridružila območju gostovanja kot doma - odpri v novem zavihku. Poleg tega sta EU in Ukrajina svoj sporazum o cestnem prometu - odpri v novem zavihku podaljšali do konca marca 2027, kar omogoča lažji čezmejni tovorni tranzit v korist obeh gospodarstev. Komisija je zaključila tudi transport celotne termoelektrarne iz Litve v Ukrajino, da bi podprla potrebe prebivalstva po energiji, kar je doslej največja posamezna operacija v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite.

Solidarnostni pasovi - odpri v novem zavihku, vzpostavljeni maja 2022, še naprej zagotavljajo, da lahko Ukrajina uvaža blago, ki ga potrebuje, ter izvaža nekatere kmetijske in druge proizvode. Čeprav so bili ti pasovi do sredine leta 2023 bistveni za ukrajinski izvoz kmetijskih proizvodov, se je Ukrajina od takrat uspešno borila proti Rusiji, da bi zavarovala svoj črnomorski koridor. EU spodbuja trgovino Ukrajine, povezano s Črnim morjem, tako da podpira ta koridor, ki ukrajinskim plovilom omogoča nadaljnji izvoz. Hkrati je EU vlagala v infrastrukturo in usklajevanje, da bi zagotovila, da bo ta pomorska pot še naprej uporabna in varna.

EU je za podporo trgovini med letom še naprej uporabljala jamstvene instrumente za izvozne kredite. Junija je bil na primer sklenjen prvi dogovor - odpri v novem zavihku v okviru jamstvene sheme EU za izvozne kredite za Ukrajino, ki zagotavlja jamstva v višini 20 milijonov evrov za izvoz EU v Ukrajino prek danskega urada za izvoz in uvoz.

Stalna zavezanost EU obnovi Ukrajine je v letu 2025 združevala finančne instrumente, jamstva, nepovratna sredstva in podporo, pogojeno z reformami, za povečanje odpornosti in gospodarske stabilnosti države ter podporo njenemu dolgoročnemu trajnostnemu okrevanju. V središču teh prizadevanj je instrument za Ukrajino za obdobje 2024–2027. Naložbeni okvir za Ukrajino, ki je naložbeni del instrumenta za Ukrajino, je prejel skupno podporo EU v višini 9,5 milijarde evrov, namenjen pa je mobilizaciji do 40 milijard evrov javnih in zasebnih naložb za okrevanje in obnovo Ukrajine. Doslej je bilo 6,9 milijarde evrov dodeljenih za financiranje naložbenih programov, ki neposredno koristijo ukrajinskemu ljudstvu, ti pa med drugim vključujejo ustvarjanje novih delovnih mest, zagotavljanje električne energije, toplote in čiste vode, podpiranje cenovno dostopnih stanovanj, gradnjo protiletalskih zaklonišč in sanacijo infrastrukture, poškodovane v vojni.

Marca je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov - odpri v novem zavihku za podporo malim podjetjem, skupnostim, ki jih je prizadela vojna, in naložbam za okrevanje. Njegov cilj je bil razširiti dostop do finančne podpore mikro, malim in srednjim podjetjem prek bank, da bi se okrepila socialno-ekonomska kohezija Ukrajine. Temu je sledil nov razpis za prijavo interesa, ki se je zaključil oktobra.

EU je za izboljšanje prometnih povezav med EU, Ukrajino in Moldavijo doslej mobilizirala več kot 2,3 milijarde evrov, vključno z 1,55 milijarde evrov nepovratne podpore v obliki nepovratnih sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope. Septembra je na primer Ukrajina odprla svojo prvo železniško progo standardne evropske tirne širine - odpri v novem zavihku, ki omogoča neposredno potovanje z vlakom iz Ukrajine v mesta, kot sta Budimpešta na Madžarskem in Dunaj v Avstriji. Julija je bil v okviru instrumenta izbran nov projekt v vrednosti 73,5 milijona evrov za izgradnjo železniške proge standardne evropske tirne širine med Poljsko in Sknilivom (blizu Lvova) v Ukrajini. To bo prispevalo k nadaljnjemu vključevanju Ukrajine v železniško omrežje EU.

Poleg neposrednega financiranja se EU v okviru procesa obnove osredotoča na strukturne in institucionalne reforme. Ukrajina je zadolžena za izvajanje načrta za okrevanje in reforme, podpiranje demokratičnih mehanizmov, pravne države in človekovih pravic ter vzdrževanje preglednega in odgovornega upravljanja.