Evropska unija je predvsem skupek vrednot, ki nam omogočajo sobivanje kljub različnim jezikom, kulturam, veram in običajem.
Za okoli pol milijarde oseb, ki živijo v Evropski uniji, ni vedno lahko razumeti ljudi iz sosednje ali bolj oddaljene države.
Solidarnost, strpnost, svoboda in enakost ter spoštovanje so pomembne vrednote za življenje v družbi.
Biti solidaren pomeni biti pripravljen medsebojno si pomagati; biti strpen pomeni dopustiti, da lahko nekdo živi in razmišlja drugače.
Te skupne človeške vrednote nam omogočajo, da se povežemo in začutimo pripadnost skupnemu projektu, Evropski uniji.
Naj živi mir!
Leta 2012 je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir. Odločila se je, da bo denarni del te nagrade namenila otrokom, ki nimajo možnosti odraščanja v miru. Do zdaj se je z izobraževalnimi programi pomagalo že na tisoče prikrajšanim otrokom.
Solidarnost zame pomeni:
Strpnost zame pomeni:
Državljani Evropske unije so tudi potrošniki, ki kupujejo vse vrste izdelkov in storitev za svoje potrebe ali malo razvajanja.
Na nas vseh je, da se vprašamo, kako potujemo iz kraja v kraj in kaj kupujemo. Z dobrimi odločitvami in z vsakodnevnimi drobnimi dejanji kot ekološko ozaveščeni državljani prispevamo k trajnostnemu razvoju.
Evropska unija s številnimi ukrepi spodbuja 27 držav EU, naj izvajajo trajnostne politike, ki koristijo vsem državljanom Evrope in sveta.
Kaj je trajnostni razvoj?
Trajnostni razvoj je način bolj spoštljive potrošnje: to pomeni, da pri zadovoljevanju svojih sedanjih potreb mislimo na tiste, ki prihajajo za nami. Pomembno je, da našim otrokom zapustimo čist planet. Trajnostni razvoj združuje ekologijo, gospodarstvo in življenje v družbi.
VODA
Neprestano dežuje! Zato ni nič hudega, če pustim vodo ves čas teči iz pipe.
DA
NE
PREHRANA
Raje jem svežo hrano, pridelano v bližini, kot da bi si sredi zime kupoval jagode.
DA
NE
ENERGIJA
Luči pustim ves čas prižgane: s tem doma ustvarim prijetno vzdušje.
DA
NE
PREVOZ
Kadar je le mogoče, se vozim s kolesom namesto z avtomobilom.
DA
NE
Da bi lahko prijetno sobivali, je pomembno, da skrbimo za naše okolje: vodo, zrak, rastline in živali. Človeške dejavnosti včasih ogrožajo naravno ravnovesje, zato moramo spremeniti nekatere navade. Evropska unija se bojuje proti onesnaževanju in segrevanju ozračja.
Vsak prebivalec Evropske unije vsak dan v smetnjak odvrže povprečno več kot kilogram odpadkov. Nas pa je okoli 447 milijonov!
Na srečo že nekaj let recikliramo številne izdelke: plastenke, pločevinke, steklo, papir in karton. Številni plastični izdelki za enkratno uporabo, kot so slamice, pribor in krožniki, v Evropski uniji niso več dovoljeni. Na ta preprost način se borimo proti onesnaževanju.
Ta zagotavlja, da je izdelek okolju prijazen
Ona kaže, koliko energije porabi elektronska naprava
Oznaka
Ali prepoznaš oznako CE? Ta oznaka je obvezna za številne izdelke. Pomeni, da izdelek izpolnjuje zahteve Unije glede varnosti, zdravja in varstva okolja. Najdeš jo na številnih predmetih v svojem domu, tudi na igračah. Preveri!
Onesnaževanje ne pozna meja. Vsako sekundo na našem planetu izgine predel gozda, velik kot nogometno igrišče, in se predela v les ali papir. S takim onesnaževanjem uničujemo „zelena pljuča“ Zemlje in povzročamo čezmerno nastajanje toplogrednih plinov.
Sončni žarki prehajajo skozi naše ozračje in segrevajo naš planet. Vendar pa se tako kot v rastlinjaku, v katerem se gojijo rastline ali zelenjava, del sončnih žarkov zadrži na Zemlji. Ta naravni pojav se imenuje učinek tople grede.
Zahvaljujoč klorofilu zelene rastline absorbirajo toplogredne pline in izločajo kisik. Ljudje in avtomobili počnejo nasprotno: uporabljajo kisik in izločajo CO2, tj. ogljikov dioksid. Prav ta plin je glavni krivec za učinek tople grede in segrevanje planeta. Počnemo torej ravno nasprotno od rastlin. Z uničevanjem teh rastlin uničujemo zelena pljuča, ki nam dajejo kisik za življenje.
Bolj varovati naravo
Okolje in podnebje sta stvar celotnega sveta. Evropska unija si močno prizadeva za zaustavitev podnebnih sprememb. Do leta 2050 naj bi z njenimi ukrepi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Zato so se države Evropske unije obvezale, da bodo do leta 2030 med drugim:
Zato so se države Evropske unije obvezale, da bodo do leta 2030 med drugim:
Jesti zdravo pomeni, da jemo raznovrstno hrano in da pojemo toliko, da smo siti – nič več in nič manj. Idealno bi torej bilo, če bi se naši kmetje in rejci organizirali tako, da bi proizvajali zelo raznoliko hrano, ki bi zadostovala za vse.
Leta 1957 se je šest držav ustanoviteljic, tj. Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska, odločilo, da v Evropi ne bo nikoli več lakote. Leta 1962 so uvedle skupno kmetijsko politiko (SKP).
Proizvesti je bilo treba dovolj hrane za vse in zagotoviti, da lahko kmetje živijo od tega, kar so pridelali na svoji zemlji. Evropski kmetje so prejemali finančne pomoči in so lahko proizvedli toliko, kolikor so želeli. Ker pa se je vse proizvajalo v velikih količinah, nenadoma za tisoče ton proizvodov ni bilo več mogoče najti kupcev. Kakšna potrata!
Od 80. let prejšnjega stoletja ni več govora, da bi se proizvajalo kar koli in kakor koli. Zahteva se kakovostno kmetijstvo. Določena so tudi pravila za boljše ravnanje z živalmi. Evropa spodbuja kmete, naj razvijejo raznolike dejavnosti. Nekaj primerov:
Zdaj morajo kmetje in trgovine z živili embalaže z živili, ki pridejo neposredno „s kmetije na mizo“, opremiti z logotipi in nalepkami. Na teh nalepkah je navedeno, iz česa je živilo sestavljeno, do kdaj je užitno ipd.
Na jajcih je na primer vedno oznaka, ki kaže, v kateri državi so bila znesena in ali so kokoši živele na prostem ali v kletki.
Na številnih proizvodih najdeš tudi evropske logotipe, s katerimi se potrjujeta kakovost ali poreklo.
Ta logotip „Zaščitena oznaka porekla“ pomeni, da mora biti živilo pridelano, predelano in pripravljeno v določenem kraju ali določeni regiji.
Primeri: oljčno olje „Kalamata“ (Grčija), med „Mel do Alentejo“ (Portugalska), sir „fromage de Herve“ (Belgija), kislo zelje „Stupavské zelé“ (Slovaška).
Ta logotip „Zaščitena geografska označba“ pomeni, da vsaj ena faza proizvodnje proizvoda (pridelava, predelava ali priprava) poteka v določenem kraju ali določeni regiji.
Primeri: svinjska klobasa „Kiełbasa piaszczańska“ (Poljska), beluši „Asparago di Cantello“ (Italija).
Ta logotip zagotavlja, da je 95 % sestavin pridelanih ekološko, in navaja ime proizvajalca ali prodajalca.
Več kot polovica odraslih v Evropski uniji se spopada s prekomerno telesno težo. Če ne bomo ukrepali, bo Evropo do leta 2030 zajela prava epidemija. To zadeva tudi otroke in mlade: leta 2019 je bil v Uniji vsak peti mladi pretežek ali celo debel.
Nekatere šole so se odločile prepovedati hamburgerje, ocvrt krompirček, pice in gazirane pijače. Evropski program za uživanje sadja v šoli predvideva brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave šolarjem ter spodbuja mlade k oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad.
Da bi bili resnično zdravi, bi morali pojesti pet kosov sadja in zelenjave na dan.
To se ti zdi ogromno, vendar je mogoče!
Kultura je izraz našega načina življenja. Odraža raznolikost naših tradicij, običajev in vrednot. Zajema jezike, ki jih govorimo, umetnost in kraje njenega izražanja, arhitekturo naših stavb, izobraževanje in še veliko več.
Če poznamo svojo kulturo in kulturo drugih, se bomo lahko bolje razumeli in bivali bolj povezano.
Evropska unija podpira razvoj številnih kulturnih in avdiovizualnih področij v 27 državah EU. Cilj je bolje spoznati nadarjene ustvarjalce v državah Evropske unije in ustvariti številna delovna mesta na vseh področjih kulture: kino, televizija, videoigre, muzeji, glasba, knjige ...
Ali veš?
Vsako leto je nekaj evropskih mest izbranih za evropsko prestolnico kulture. Ali je kako mesto v vaši regiji že imelo ta naziv?
Zahvaljujoč internetu lahko na spletu igraš igrice, poslušaš glasbo, gledaš videoposnetke in iščeš podatke za domačo nalogo. Prav tako je super zabavno, da lahko klepetaš s prijatelji ali objavljaš svoje fotografije.
Družbena omrežja, kot sta Instagram ali Snapchat, ti omogočajo, da ostaneš v stikih s prijatelji, se seznaniš z novicami o svoji družini, narediš smešne fotografije in včasih skleneš nova prijateljstva. Pogosto mislimo, da več kot imamo prijateljev, bolj „priljubljeni“ smo.
Vedno je treba upoštevati pravilo previdnosti: nikoli ne deli preveč osebnih informacij z novimi „prijatelji“, še manj pa s tistimi, ki jih komaj poznaš. Zaščititi moraš svoje „zasebno življenje“, pa tudi zasebno življenje svojih bližnjih.
Ko uporabljaš internet, družbena omrežja ali mobilne telefone, te bodo lahko nekatere osebe s slabimi nameni poskušale ogoljufati ali vdreti v tvoje zasebno življenje.
Evropska unija je vzpostavila program „Safer Internet“, da bi mlade ozavestila o tveganjih in nevarnostih interneta ter jih zaščitila pred njimi.
Neželena ali vsiljena pošta je sporočilo nekoga, ki se pretvarja, da te pozna. Običajno ti želi nekaj prodati ali od tebe dobiti denar.
Kot smo videli, je ena od glavnih vrednot Evropske unije solidarnost. To na primer pomeni boj proti revščini, s katero se je leta 2019 še vedno spopadal vsak peti Evropejec.
Poleg tega na svetu nismo sami. Ali veš, da mora več kot 700 milijonov ljudi preživeti samo z okoli enim evrom in pol na dan? Taka revščina je prisotna v številnih državah Afrike, Azije in Latinske Amerike. Še vedno preveč prebivalcev našega planeta nima dostopa do pitne vode, zdravstvenega varstva ali izobraževanja. Naša dolžnost je, da ukrepamo!
Evropska unija in posamezne članice skupaj prispevajo k več kot polovici dodeljene pomoči na svetu.
Vsako leto na milijone oseb po vsem svetu prizadenejo naravne katastrofe, spopadi ali vojne.
S humanitarno pomočjo Evropske unije se rešujejo življenja, osebam v stiski pa zagotavljajo hrana, zatočišče, zdravila in pitna voda. Z njo se lahko pomaga družinam, ki morajo zaradi vojne zapustiti svojo državo, ali obnoviti porušene zgradbe.
Bivati bolj povezano pomeni deliti trenutke sreče, pa tudi to, da nam ni vseeno za majhne in velike nesreče naših bližnjih ali daljnih sosedov. Solidarnost je del naših evropskih vrednot!
bivali bolj povezano?
Kaj bi lahko storil za izboljšanje vsakdanjega življenja v svoji skupnosti, družini, šoli ali ulici?
Če želiš bolje razumeti, kako Evropa deluje in kako v njej poteka vsakdanje življenje, si preberi naslednji brošuri:
Ta spletna publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjih oblikah:
Rokopis je bil posodobljen marca 2023 s strani:
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Enota „Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi“
1049 Bruselj
BELGIJA
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023
op.europa.eu/sl/publications
Ali je bila ta publikacija za vas koristna? Sporočite nam svoje mnenje:
comm-publi-feedback@ec.europa.eu
© Evropska unija, 2023
Politika ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije se izvaja s Sklepom Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39). Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.
Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.
Slikovno gradivo © Evropska unija, razen če ni navedeno drugače.