EVROPSKE INSTITUCIJE

Odločati bolj soglasno

Evropska unija ni država, kot so na primer Bolgarija, Italija ali Španija. To je prostovoljna zveza evropskih držav, ki so se odločile izvajati skupne projekte.

Ima močne institucije, na katere so evropske države prenesle del svojih pristojnosti. Vsaka institucija ima svojo vlogo, vodi pa jo predsednik.

Kako deluje Evropska unija?

Evropski svet 1: zbor voditeljev evropskih držav

Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic Evropske unije, ki se načeloma sestanejo štirikrat letno. Tako srečanje se imenuje „evropski vrh“, na njem pa voditelji razpravljajo o vsem, kar se dogaja v Evropi, in opredelijo splošne politične smernice Unije.

Svet ima sedež v Bruslju (Belgija).

Evropska komisija 2

To je vlada Evropske unije. Komisija predlaga nove zakone in skrbi za to, da se spoštujejo.

Sestavlja jo 27 komisarjev (po eden na državo), pri čemer je vsak pristojen za eno ali več področij (na primer okolje, promet, izobraževanje).

Sedež Evropske komisije je v Bruslju.

Evropski parlament 3

Evropski parlament je glas evropskih državljanov. Sestavljajo ga poslanci, ki jih izvoli ljudstvo na evropskih volitvah.

Skupaj s Svetom Evropske unije glasuje o evropskih zakonih in proračunu.

Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu (Francija), Bruslju in Luxembourgu.

Svet Evropske unije ali Svet ministrov 1

Sestavljajo ga ministri držav članic Unije, in sicer po en minister na državo. Vendar pa to ni vedno isti minister, ampak je ta odvisen od obravnavane teme.

Če se na primer sestane Svet za kmetijstvo, se sestanka udeleži minister za kmetijstvo.

Svet Evropske unije skupaj z Evropskim parlamentom glasuje o evropskih zakonih in proračunu.

Sedež Sveta Evropske unije je v Bruslju.

Evropski institucionalni trikotnik

Diagram prikazuje institucionalni trikotnik Evropske unije. Evropski svet določa prednostne naloge EU. Evropska komisija predlaga nove zakone, izvršuje proračun in skrbi za to, da se zakoni, pogodbe in programi spoštujejo. Evropski parlament in Svet ministrov sprejmeta zakone in proračun. Predlagano zakonodajo pregledata in jo spremenita, sprejmeta ali zavrneta.  Ko se strinjata, se objavi nov zakon.

Kaj je demokracija?

Demokracija je politični sistem, v katerem oblast pripada vsem prebivalcem v državi. V demokraciji se ti prebivalci imenujejo „državljani“. Vsak polnoletni državljan ima pravico glasovati na volitvah.

 

PRAVICE IN DRŽAVLJANSTVO

Bolj spoštovati naše razlike

V Evropski uniji ima vsak polnoletni državljan pravico glasovati za politike, ki kandidirajo na volitvah. Volilna pravica državljanov je bistveni element vsake demokracije.

Volilna pravica ... in pravica do obrambe.

Vsi državljani Evropske unije imajo pravice in svoboščine. Te pravice in svoboščine so združene v dokumentu, imenovanem Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. To listino morajo spoštovati vsi.

Posebne pravice otrok

Otroci so polnopravni državljani Evropske unije. Predstavljajo približno petino prebivalstva Evropske unije.

Listina o temeljnih pravicah je bistvenega pomena, saj je z njo otrokom priznana vrsta posebnih pravic, kot so pravica do šolanja, pravica do svobodnega izražanja ter pravica do zaščite in zdravstvenega varstva.

O svojih pravicah lahko preberete tukaj: Načrt Evropske unije o otrokovih pravicah (europa.eu)

Sodišče Evropske unije

Sodišče Evropske unije skrbi za to, da se evropski zakoni spoštujejo in povsod uporabljajo enako. Sestavljajo ga po en sodnik iz vsake države članice Evropske unije. Svoj sedež ima v Luxembourgu.

 

MLADI V EVROPSKI UNIJI

Bolj vključevati mlade

Mladi Evropejci so polnopravni državljani, kar pomeni, da imajo pravico do izražanja svojega mnenja. In to tudi počnejo! V številnih državah Unije lahko mladi svoje zamisli sporočajo na primer prek nacionalnega parlamenta mladih. Tudi institucije EU v okviru mladinskega evropskega dialoga mlade in mladinske organizacije prosijo za mnenja glede tem, ki jih zanimajo.

Približno 40 otrok sedi na zborovanju in poskuša skupaj odločati. Eden od dečkov zakriči, da je zdaj na vrsti on. Drugi deček pravi: „Več čokoladnega pudinga!“ Deklica pa dodaja: „In sladoleda!“
  • In ti, želiš kaj povedati?

V razredu oblikujte mini parlament in razpravljajte o temah, ki vas neposredno zadevajo. Nekaj primerov:

  • Kako lahko vsak dan bolje sobivamo?
  • Kako lahko bolje uveljavljamo in branimo pravice otrok?

 

ENOTNI TRG

Tesneje sodelovati s sosedi

Evropska unija je prostrano ozemlje s skoraj 4 milijoni km2, na katerem sobivajo različne kulture. Da bi olajšala življenje Evropejcev, je večina držav EU odpravila kontrole potnih listov na mejah. Vsakdo, ki živi v eni od držav EU, lahko torej svobodno potuje v drugo državo EU, tam živi in dela.

To velja tudi za mlade!

Tudi mladi se lahko prosto gibljejo po Evropi, zahvaljujoč programu, ki se imenuje Erasmus+. Ta program študentom in mladim omogoča, da v drugi državi študirajo, se usposabljajo ali udeležijo programov prostovoljstva.

S potovanji se lahko naučimo tujih jezikov. Eno od bogastev naše Evropske unije je tudi množica jezikov, ki se govorijo v njej. Več jezikov kot govorimo, bolje se lahko razumemo in se učinkovito organiziramo.

Ali veš?

Schengensko območje je območje prostega gibanja oseb med državami, ki so podpisale Schengenski sporazum (Schengen je mesto v Luksemburgu). Schengensko območje obsega 27 držav: 23 držav EU in štiri države nečlanice EU. Znotraj schengenskega območja lahko vsaka oseba iz Evropske unije (ali od drugod) prečka meje drugih schengenskih držav, ne da bi ji bilo treba pokazati potni list.

  • Ali znaš navesti nekaj uradnih jezikov Evropske unije? (1)

 

ENOTNA VALUTA IN OBMOČJE EVRA

Lažje si izmenjavati blago in storitve

Enotna valuta

Na podlagi Maastrichtske pogodbe iz leta 1992 od 1. januarja 2002 nekaj držav Evropske unije uporablja enotno valuto, evro. Trenutno evro uporablja 20 držav: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

Te države skupaj tvorijo območje evra. Druge države, tj. Bolgarija, Češka, Danska, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska, pa še naprej uporabljajo svoje nacionalne valute.

Ali veš?

Simbol za evro (€) izhaja iz grške črke epsilon in predstavlja prvo črko besede „Evropa“. Dve prečni črtici pa na prvi pogled spominjata na dve drugi zelo znani valuti – dolar in jen.

Na eni strani evrskih kovancev je zemljevid Evrope. Ta stran je enaka za vse države. Drugo stran oblikuje vsaka država sama. Nekaj primerov: Na finskem kovancu za 1 evro sta dva leteča laboda. Na malteških kovancih za 1 in 2 evra je upodobljen emblem, imenovan malteški križ. Italijanski kovanci za 1 evro prikazujejo slavno risbo Leonarda da Vincija, ki prikazuje idealna sorazmerja človeškega telesa. Grški kovanec za 2 evra upodablja Evropo, ki jo ugrablja Zeus v podobi bika. Evropa je lik iz grške mitologije, po katerem je Evropa dobila ime.

1 Finska – 2 Malta – 3 Italija – 4 Slovenija – 5 Estonija – 6 Nemčija – 7 Grčija – 8 Španija

Evropska centralna banka

Evropska centralna banka (ECB) skrbi za dobro delovanje evra in odobri tiskanje evrskih bankovcev v državah območja evra. Sedež ima v Frankfurtu (Nemčija).

  • Poznaš tega znanega skladatelja? Veš, kako mu je ime in iz katere države prihaja?
Na avstrijskem kovancu za 1 evro je slavni avstrijski skladatelj. Uganete, kdo je? Odgovor: Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart, Avstrija.

 

PRORAČUN EVROPSKE UNIJE

Več vlagati v našo prihodnost

Evropska unija vlaga v številna področja: izobraževanje, okolje, raziskave novih tehnologij, kmetijstvo itd. Vendar je za vlaganje potreben denar. Ta denar pa je treba tudi dobro razporediti: to imenujemo „proračun“.

Od kod prihaja denar Evropske unije?

Večino proračuna Evropske unije predstavljajo prispevki držav EU.

Iz tega proračuna se financirajo številni projekti po vsej Evropi (gradnja cest in mostov, šol in univerz, znanstvenoraziskovalnih centrov, muzejev, bolnišnic, tovarn), spodbujajo se tudi izmenjave mladih in priložnosti za delo v Evropi, prav tako se financira varstvo okolja.

 

Projekti, ki jih podpira Evropska unija

Evropska unija je skozi leta investirala v sto tisoče projektov. Tukaj je nekaj primerov, preostale pa lahko najdeš na tej povezavi: https://kohesio.ec.europa.eu/sl/.

Izboljšanje energijske učinkovitosti v šolah

Številne šole v Evropi porabijo veliko energije. Projekt Energy@School je več kot 40 osnovnim in srednjim šolam v sedmih državah članicah Unije (v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem) pomagal pri varčevanju z energijo. Učenci in učitelji so se usposobili za „varuhe energije“, da bi se vključili v oblikovanje „energijsko pametnih“ šol.

Boj proti raku pri otrocih

Avstrijsko biotehnološko podjetje Apeiron Biologics razvija farmacevtske izdelke za zdravljenje raka, pri tem pa se osredotoča na redke vrste raka, ki prizadenejo zlasti otroke. Podjetje s pomočjo posojila EU širi svoje raziskave ter razvija nove načine boja proti tej bolezni.

Pametna otroška igrišča

Otroci vse več prostega časa preživijo z igranjem iger na elektronskih napravah, namesto da bi se zabavali na otroških igriščih. Zaradi pomanjkanja gibanja in nezdrave prehrane narašča število otrok s prekomerno telesno težo. Bolgarsko podjetje Playground Energy je s pomočjo sredstev Evropske unije zasnovalo igrišča, ki kinetično energijo, ustvarjeno pri igri, pretvarjajo v zvok in svetlobo. To otroke spodbuja h gibanju in bolj zdravemu življenju.

  • In kako je pri tebi? Ali poznaš projekte v svoji državi, regiji ali mestu, ki jih financira Evropska unija?

 

PREIZKUS ZNANJA

Kviz!

V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov. Čeprav se pogosto uporablja angleščina, si Evropska unija prizadeva ohraniti bogastvo vseh jezikov, zato vse, ki živijo v Uniji, spodbuja, naj se učijo več jezikov, da bi se bolje razumeli. Če se želimo dobro organizirati, je pomembno, da se dobro razumemo!

Hello
I don’t understand - Un helado
Danke - ¡Hola! - Bitte - Entschuldigung
Tschüss - Thank you - Ein Eis
No entiendo - Sorry - Por favor - Hallo
Goodbye - Tengo hambre - Das verstehe ich nicht
Perdón - Please - Ich habe Hunger
How are you? - ¡Hasta pronto! - See you
Adiós - An ice cream - Bis bald
Gracias - Wie geht’s ? - I am hungry
¿Cómo estás?

  • Tako se reče „dobro jutro“ in „hvala“ v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Ali znaš povezati besede s pravim jezikom?
Pozdrav – Jezik – Zahvale

Angleščina: Good morning; Thank you; bolgarščina: Dobro utro, Blagodarya; češčina: Dobré ráno, Děkuji; danščina: Godmorgen, Tak; estonščina: Tere hommikust, Aitäh; finščina: Hyvää huomenta, Kiitos; francoščina: Bonjour, Merci; grščina: Kalimera, Efkaristo; hrvaščina: Dobro jutro; Hvala; irščina: Dia dhuit; Go raibh maith agat; italijanščina: Buongiorno, Grazie; madžarščina: Jó reggelt, Köszönöm; malteščina: L-għodwa t-tajba, Grazzi; latvijščina: Labrīt, Paldies; litovščina: Labas rytas, Ačiū; nemščina: Guten Tag, Danke; nizozemščina: Goedemorgen, Bedankt; poljščina: Dzień dobry; Dziękuję; portugalščina: Bom dia, Obrigado; romunščina: Bună dimineața, Mulțumesc; slovaščina: Dobré ráno, Ďakujem; slovenščina: Dobro jutro, Hvala; španščina: Buenos días, Gracias; švedščina: God morgon, Tack.

Če želiš bolje razumeti, kako je nastala Evropa in kako v njej poteka vsakdanje življenje, si preberi naslednji brošuri:

Razpoložljivi formati

Ta spletna publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjih oblikah:

PDF PRINT HTML

Rokopis je bil posodobljen marca 2023 s strani:

Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Enota „Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi“
1049 Bruselj
BELGIJA

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023
op.europa.eu/sl/publications

Ali je bila ta publikacija za vas koristna? Sporočite nam svoje mnenje:
comm-publi-feedback@ec.europa.eu

© Evropska unija, 2023

Logo CC

Politika ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije se izvaja s Sklepom Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).
Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) ( https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.

Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.

Slikovno gradivo © Evropska unija, razen če ni navedeno drugače.