Evropa, ki jo poznamo danes, sega daleč v preteklost.
Da bi razumeli, kaj Evropa danes pomeni za nas, je pomembno vedeti, kako je nastala.
Nekatere zgodovinske osebnosti, kot sta Karel Veliki in Napoleon, so poskušale vse evropske države združiti v en sam narod. Vendar je bila tedanja Evropa večinoma rezultat krvavih vojn.
V 20. stoletju sta na evropski celini izbruhnili dve vojni, ki sta se nato razširili po vsem svetu. Zato ju imenujemo svetovni vojni.
Prva svetovna vojna je trajala od leta 1914 do leta 1918, približno dvajset let pozneje pa je izbruhnila druga svetovna vojna.
Ali si vedel, da ime Evropa izvira iz grške mitologije?
Evropa je bila zelo lepa princesa, ki je živela v mestu Tir na azijski obali Sredozemskega morja (Libanon). Vanjo se je zaljubil Zevs, kralj bogov. Uspelo mu jo je zapeljati in jo odpeljati v Grčijo. Iz njune ljubezni so se rodili trije otroci in celina je dobila ime po princesi – Evropa.
Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je Evropa kup ruševin.
Ta grozljiva vojna je trajala šest let in za seboj pustila 20 milijonov sirot, popolnoma uničene poti, ljudi, umirajoče od lakote, in ljudi, ki so zbežali iz svoje države. Skratka, prava katastrofa. Vse je bilo treba zgraditi na novo.
Po letu 1945 se v Evropo naseli mir, vendar pa je ta razdeljena na dva bloka: vzhodno Evropo in zahodno Evropo. Razdelitvena črta poteka čez Nemčijo.
Nemčija je tako razdeljena na dva dela: Zahodno Nemčijo in Vzhodno Nemčijo.
Ljudje na teh dveh ozemljih živijo zelo različno.
Morda se sprašujete, kakšno povezavo ima vse to z Evropsko unijo?
9. maja 1950 se francoskemu državniku Robertu Schumanu porodi genialna zamisel: Zahodna Nemčija in Francija bosta sodelovali na področju premoga in jekla. Tako ne bosta več pomislili, da bi se vojskovali.
S tem se začne mirna obnova zahodne Evrope.
Imenuj nekaj predmetov, ki jih je mogoče izdelati iz jekla (ni jih treba narisati):
Kmalu se projektu premoga in jekla pridružijo druge države: Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska.
Teh šest držav 18. aprila 1951 podpiše besedilo, imenovano „Pogodba“ o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Še en korak v smeri miru!
Uspeh zamisli o izgradnji združene Evrope ni bil zagotovljen že vnaprej. Da se je ta zamisel preoblikovala v pravi skupni projekt, se je moralo zanjo zavzeti nekaj vizionarskih voditeljev in voditeljic, ki so vanjo zares verjeli. Danes o njih govorimo kot o „pionirjih EU“. Kdo so to?
1A – 2D – 3E – 4B – 5E – 6F – 7C – 8A – 9D – 10E
Po sodelovanju na področju premoga in jekla se šest držav odloči oblikovati velik trg brez meja. Leta 1957 ustanovijo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). „Gospodarska“ pomeni vse, kar je povezano z denarjem, posli, delom in trgovino.
Gospodarstvo oživi. Vojna se zdi daleč stran. V zahodni Evropi vlada mir.
Berlinski zid (glej zemljevid)
Ali se spomniš, da je bila Evropa po drugi svetovni vojni razdeljena na dva nasprotujoča si bloka?
Leta 1961 Vzhodna Nemčija zgradi zid, ki mesto Berlin razdeli na vzhodni in zahodni del. Prebivalci ne morejo več potovati z vzhoda na zahod. Zid je simbol hladne vojne – ločitve med (komunističnim) vzhodom in (kapitalističnim) zahodom.
Na vzhodu je vse v lasti države, ki tudi vse organizira: kmetijsko in industrijsko proizvodnjo ter delitev blaga. Na zahodu so ljudje svobodni, lahko izražajo svoja mnenja, ustanavljajo podjetja, potujejo, izbirajo svoje voditelje in volijo.
Zahodna Evropa raste in izvirnim šestim državam članicam EGS se želijo pridružiti še druge. Leta 1973 se jim pridružijo Danska, Irska in Združeno kraljestvo(1). Nato se začne širitev proti jugu Evrope z vstopom Grčije leta 1981, ki se ji leta 1986 pridružita še Španija in Portugalska.
Leta 1989 se v osrčju evropske celine zgodi pomemben dogodek: vzhodni Evropejci se znova združijo z zahodnimi Evropejci.
Berlinski zid, ki jih je fizično in politično ločeval, pade. Na tisoče Berlinčanov poruši zid in se snide s svojimi rojaki: Nemčija je ponovno združena. V Evropi poteka veliko ljudsko slavje.
Ta dogodek zaznamuje konec komunizma v Nemčiji, v naslednjih letih pa se Evropski uniji postopoma pridružijo številne vzhodnoevropske države.
Leta 1992 Evropska gospodarska skupnost z Maastrichtsko pogodbo postane Evropska unija.
Med letoma 1995 in 2013 se Evropski uniji pridruži 16 držav. Po izstopu Združenega kraljestva leta 2020 šteje Evropska unija zdaj 27 držav članic.
Naj bo to na šolskem igrišču ali v celotni Evropi: več kot nas je, težje se je dogovoriti. Vsakdo želi uveljaviti svoje zamisli.
Zato se je treba pogovarjati, da bi našli rešitve. Te rešitve so zbrane v „pogodbah“.
Pogodba je sporazum, ki ga sklenejo in podpišejo voditelji držav ali vlad držav članic Evropske unije. Lahko bi rekli, da so to navodila za uporabo Evropske unije.
Do danes je bilo sklenjenih sedem velikih pogodb. Na splošno pogodbe dobijo ime po mestu, v katerem so bile podpisane. Zadnja pogodba je Lizbonska pogodba.
Kako država postane članica Evropske unije?
Vsaka evropska država lahko zaprosi za članstvo v Evropski uniji, vendar mora izpolnjevati določene pogoje:
Zastava Evropske unije je modra, na njej pa je krog iz 12 zlatih zvezd.
Evropska himna je Oda radosti iz Devete simfonije slavnega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna.
Ta himna brez besedila izraža ideale svobode, miru in solidarnosti, ki jih uteleša Evropska unija.
Leta 2000 Evropska unija prvič sprejme geslo, ki pomeni „Združena v raznolikosti“.
To geslo izraža način, na katerega se je oblikovala Evropska unija, ki se je obogatila z različnimi kulturami, tradicijami in jeziki celine.
Na tem zemljevidu Evrope lahko odkrijete sličice, ki ponazarjajo nekatere znamenitosti, osebnosti, hrano ter druge nacionalne značilnosti in tradicije posameznih držav članic Evropske unije.
9. maja praznujemo dan Evrope. Na ta dan obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki velja za pravi začetek Evropske unije. Ob dnevu Evrope vse institucije Evropske unije pripravijo dan odprtih vrat za javnost.
Ko govorimo o Evropi, govorimo o različnih stvareh.
Evropa je najprej celina. Celine so veliki deli kopnega, ki jih ponekod ločujejo oceani.
Evropsko celino sestavljajo številne države ali ozemlja, 27 od teh držav pa se je odločilo, da bodo del skupnega prostora, ki ga imenujemo Evropska unija.
Nekatere od teh držav so se odločile, da bodo uporabljale isto valuto – evro. Te so del „območja evra“.
Evropska unija se je oblikovala postopoma, zahvaljujoč zamislim pogumnih moških in žensk, ki so si prizadevali za mir. Je plod dolge zgodovine, katere del smo vsi.
Seveda pa zgodba še ni končana: to je projekt, ki se razvija vsak dan. Jutri bodo današnji mladi tisti, ki bodo Evropsko unijo popeljali naprej.
Še vedno obstajajo velike težave, ki jih bo mogoče rešiti le, če bodo vse države sodelovale.
Toda kdo bo gradil to Evropo jutrišnjega dne? Mladi so tisti, ki jo bodo GRADILI bolj povezano!
Če želiš bolje razumeti, kako Evropa deluje in kako v njej poteka vsakdanje življenje, si preberi naslednji brošuri:
Ta spletna publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjih oblikah:
Rokopis je bil posodobljen marca 2023 s strani:
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Enota „Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi“
1049 Bruselj
BELGIJA
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023
op.europa.eu/sl/publications
Ali je bila ta publikacija za vas koristna? Sporočite nam svoje mnenje:
comm-publi-feedback@ec.europa.eu
© Evropska unija, 2023
Politika ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije se izvaja s Sklepom Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39). Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.
Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.
Slikovno gradivo © Evropska unija, razen če ni navedeno drugače.