Javna revizija v Evropski uniji je spletni portal, ki vsebuje informacije o pristojnosti, statusu, organizacijski shemi, delu in izložkih 29 vrhovnih revizijskih institucij v Evropski uniji in njenih državah članicah. Drugi javni revizijski organi, ki obstajajo v nekaterih državah članicah, na primer regionalni ali pokrajinski, pri tem niso zajeti.
V okviru informacij na portalu Javna revizija v Evropski uniji so izpostavljene bistvene značilnosti sodobnih javnih revizijskih organov v Uniji, prikazan pa je tudi njihov prispevek k uspešnemu delovanju naših demokracij. Na podlagi razlik in podobnosti med vrhovnimi revizijskimi institucijami EU je ponazorjena velika raznolikost, ki je pomembna lastnost Evropske unije in ena njenih ključnih prednosti.

Informacije so bile zbrane v tesnem sodelovanju z različnimi revizijskimi institucijami, Evropsko računsko sodišče pa se za podporo zahvaljuje njim in njihovim uslužbencem. Za obeležitev začetka delovanja tega spletnega portala, ki se bo redno posodabljal, je Sodišče januarja 2019 objavilo omejeno število tiskanih različic. Različica vsebine portala v obliki PDF je na voljo tukaj.

S portalom želi Sodišče vzbuditi zanimanje revizorjev, oblikovalcev politik in zakonodajalcev po vsej EU in zunaj njenih meja. Prav tako upa, da bo z njim pomembno prispevalo k aktualnim raziskavam na področju javne revizije.

VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE EU
IN NJENIH DRŽAV ČLANIC — PREGLED

UVOD

Javni nadzor je sestavni del demokratičnih sistemov. Vseh 28 držav, ki zdaj tvorijo Evropsko unijo (EU), je vzpostavilo ureditve za zagotavljanje, da se javna sredstva porabljajo odgovorno in transparentno ter da se strogo nadzorujejo. To je naloga vrhovnih revizijskih institucij kot zunanjih javnih revizorjev.

Vrhovne revizijske institucije neodvisno preiskujejo, ali je bila poraba javnih sredstev učinkovita, uspešna in gospodarna ter ali sta bila javna poraba in pobiranje davkov skladna z veljavnimi pravili. S svojimi revizijskimi poročili, ki temeljijo na dejstvih ter so objektivna in nepristranska, podpirajo parlamentarni nadzor nad vladami, s tem pa pomagajo izboljševati politike, programe, javno upravo in finančno poslovodenje svojih držav. To pomaga ustvariti zaupanje državljanov v sistem nadzora in ravnotežja naših družb ter nadalje razvijati demokracije, ki delujejo pravilno.

Poleg spodbujanja in razvoja odgovornosti in transparentnosti v vladi imajo vrhovne revizijske institucije EU tudi dejavno vlogo pri podpiranju krepitve zmogljivosti javnih revizijskih organov v tretjih državah.

Mnoge od 29 vrhovnih revizijskih institucij v EU in njenih državah članicah, zajetih v ta dokument, se ponašajo z bogato tradicijo (nekatere z večstoletno), druge pa so bile v svoji sedanji obliki ustanovljene nedavno. Struktura, pristojnosti in pooblastila večine vrhovnih revizijskih institucij so se s časom razvijali, včasih zaradi političnih sprememb ali reforme javne uprave. Obstoj neodvisne vrhovne revizijske institucije je pogoj za članstvo v EU.

EU IN NJENE DRŽAVE ČLANICE

EU je bila ustanovljena leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo. Zgodovina njenih predhodnic – Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE ali Euratom) – pa sega v 50-a leta prejšnjega stoletja. Od leta 1993 je k Uniji pristopilo 16 držav (v letih 1995, 2004, 2007 in 2013). Sedaj ima EU 28 držav članic.

VRSTE VRHOVNIH REVIZIJSKIH INSTITUCIJ IN NJIHOVO UPRAVLJANJE

Obstajajo različni načini za razvrščanje vrhovnih revizijskih institucij. Tradicionalno se razvrščajo v tri skupine, in sicer glede na organizacijsko strukturo, ki lahko izhaja iz francoske/latinske, anglosaške ali germanske tradicije. Danes pa jih večinoma razlikujemo glede na to, ali imajo pravosodna pooblastila ali ne. Razlikovati je mogoče tudi med monokratskimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, ki jih vodi ena oseba (predsednik, generalni državni revizor ali glavni kontrolor in revizor) in vrhovnimi revizijskimi institucijami, ki jih upravlja kolegijski organ (npr. odbor, kolegij, senat ali plenum).

Znotraj tega bi bilo mogoče vrhovne revizijske institucije dodatno razlikovati na primer na podlagi tega, ali so pristojne za revidiranje nižjih ravni upravljanja, ali glede na razmerje med njimi in njihovimi nacionalnimi parlamenti.

UPRAVLJANJE VRHOVNIH REVIZIJSKIH INSTITUCIJ

  Upravni organ / vodja vrhovne revizijske institucije Število članov upravnega organa Trajanje mandata (v letih)
AVSTRIJA
Rechnungshof
predsednik  1 12 (brez možnosti podaljšanja)
BELGIJA
Rekenhof /
Cour des comptes /
Rechnungshof
generalna skupščina 12 6 (z možnostjo podaljšanja)
BOLGARIJA
Сметна палата на Република България
predsednik in dva podpredsednika  3 predsednik: 7 (brez možnosti podaljšanja)
podpredsednika: 7 (z možnostjo podaljšanja)
HRVAŠKA
Državni ured za reviziju
generalni državni revizor  1 8 (z možnostjo podaljšanja)
CIPER
Eλεγκτική Υπηρεσία της Κυπριακής Δημοκρατίας
generalni državni revizor  1 neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
ČEŠKA REPUBLIKA
Nejvyšší kontrolní úřad
odbor 17 predsednik & podpredsednik:
9 (z možnostjo podaljšanja)
člani: neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
DANSKA
Rigsrevisionen
generalni državni revizor  1 6 (z možnostjo enkratnega podaljšanja za obdobje štirih let)
ESTONIJA
Riigikontroll
generalni državni revizor  1 5 (z možnostjo podaljšanja)
FINSKA
Valtiontalouden tarkastusvirasto
generalni državni revizor  1 6 (z možnostjo podaljšanja)
FRANCIJA
Cour des comptes
prvi predsednik in šest predsednikov senatov  7 neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
NEMČIJA
Bundesrechnungshof
predsednik, senat (odbor) 16 predsednik: 12 (brez možnosti podaljšanja)
direktorji: neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
GRČIJA
Ελεγκτικό Συνέδριο
plenum 42 predsednik: 4 (brez možnosti podaljšanja)
člani in sodniki: neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
MADŽARSKA
Állami Számvevőszék
predsednik  1 12 (z možnostjo podaljšanja)
IRSKA
Office of the Comptroller and Auditor General
vrhovni revizor  1 neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
ITALIJA
Corte dei conti
predsednik  1 neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
LATVIJA
Latvijas Republikas Valsts kontrole
svet, generalni državni revizor  7 4 (z možnostjo podaljšanja za največ dva mandata)
LITVA
Valstybės Kontrolė
generalni državni revizor  1 5 (z možnostjo enkratnega podaljšanja)
LUKSEMBURG
Cour des comptes
predsednik, podpredsednik in trije svetovalci  5 6 (z možnostjo podaljšanja)
MALTA
National Audit Office
generalni državni revizor  1 5 (z možnostjo enkratnega podaljšanja)
NIZOZEMSKA
Algemene Rekenkamer
odbor  3 neomejen do zakonsko določene upokojitvene starosti
POLJSKA
Najwyższa Izba Kontroli
predsednik in (v nekaterih primerih) kolegijski organ 18 predsednik: 6 (z možnostjo enkratnega podaljšanja)
kolegijski organ: 3 (z možnostjo podaljšanja)
PORTUGALSKA
Tribunal de Contas
predsednik in plenum 19 predsednik: 4 (z možnostjo podaljšanja)
člani: neomejen
ROMUNIJA
Curtea de Conturi a României
plenum 18 9 (brez možnosti podaljšanja)
SLOVAŠKA
Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky
predsednik  1 7 (z možnostjo enkratnega podaljšanja)
SLOVENIJA
Računsko sodišče Republike Slovenije
senat  3 9 (z možnostjo podaljšanja)
ŠPANIJA
Tribunal de Cuentas
plenum 13 predsednik: 3 (z možnostjo podaljšanja)
drugi svetniki: 9 (z možnostjo podaljšanja)
generalni tožilec: 5 (z možnostjo podaljšanja)
ŠVEDSKA
Riksrevisionen
generalni državni revizorji  3 7 (brez možnosti podaljšanja)
ZDRUŽENO KRALJESTVO
National Audit Office
vrhovni revizor  1 10 (brez možnosti podaljšanja)
Evropsko računsko sodišče kolegijski organ 28 predsednik: 3 (z možnostjo podaljšanja)
člani: 6 (z možnostjo podaljšanja)

NEODVISNOST

Vrhovne revizijske institucije EU so neodvisni javni organi. Njihova neodvisnost od zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti je določena v ustavi. Vrhovne revizijske institucije lahko glede na svoja pooblastila opravljajo predhodne ali naknadne preglede, da ocenijo zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov ter gospodarnost, učinkovitost in uspešnost politik, programov in ukrepov ali delovanje javne uprave. Nekatere vrhovne revizijske institucije ocenjujejo tudi učinek javnih politik in programov.

PRAVOSODNA FUNKCIJA

Nekatere vrhovne revizijske institucije imajo poseben status pravosodnih sodišč. Zato lahko uvedejo pravne postopke zoper upravljavce javnih sredstev ali računovodje, ki bi lahko bili vpleteni v nepravilnosti v zvezi z javnimi izdatki in sredstvi. Pravosodna funkcija je sredstvo, s katerim lahko vrhovne revizijske institucije javno opredelijo osebne odgovornosti in sankcionirajo posameznike v javni službi.

RAZMERJE MED VRHOVNIMI REVIZIJSKIMI INSTITUCIJAMI IN NACIONALNIMI PARLAMENTI

Razmerja med vrhovnimi revizijskimi institucijami in parlamenti v EU so tako raznolika kot javni organi za revizijo. Vse vrhovne revizijske institucije so sicer neodvisni organi, vendar so nekatere del strukture parlamentarnega nadzora.

VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE S PRAVOSODNO FUNKCIJO / KI IZVAJAJO PREDHODNE REVIZIJE / KI SO DEL STRUKTURE PARLAMENTARNEGA NADZORA

  Pravosodna funkcija Predhodne revizije Del strukture parlamentarnega nadzora
AVSTRIJA
Rechnungshof
   
BELGIJA
Rekenhof /
Cour des comptes /
Rechnungshof
   
BOLGARIJA
Сметна палата на Република България
     
HRVAŠKA
Državni ured za reviziju
     
CIPER
Eλεγκτική Υπηρεσία της Κυπριακής Δημοκρατίας
     
ČEŠKA REPUBLIKA
Nejvyšší kontrolní úřad
     
DANSKA
Rigsrevisionen
   
ESTONIJA
Riigikontroll
     
FINSKA
Valtiontalouden tarkastusvirasto
   
FRANCIJA
Cour des comptes
   
NEMČIJA
Bundesrechnungshof
     
GRČIJA
Ελεγκτικό Συνέδριο
 
MADŽARSKA
Állami Számvevőszék
   
IRSKA
Office of the Comptroller and Auditor General
   
ITALIJA
Corte dei conti
 
LATVIJA
Latvijas Republikas Valsts kontrole
     
LITVA
Valstybės Kontrolė
   
LUKSEMBURG
Cour des comptes
     
MALTA
National Audit Office
   
NIZOZEMSKA
Algemene Rekenkamer
     
POLJSKA
Najwyższa Izba Kontroli
   
PORTUGALSKA
Tribunal de Contas
 
ROMUNIJA
Curtea de Conturi a României
     
SLOVAŠKA
Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky
     
SLOVENIJA
Računsko sodišče Republike Slovenije
   
ŠPANIJA
Tribunal de Cuentas
 
ŠVEDSKA
Riksrevisionen
   
ZDRUŽENO KRALJESTVO
National Audit Office
   
Evropsko računsko sodišče      

Kljub raznolikosti za vse vrhovne revizijske institucije v EU in njenih državah članicah velja, da na splošno vzdržujejo tesne stike s svojimi parlamenti. To razmerje temelji predvsem na poročanju, in sicer vrhovna revizijska institucija parlamentu pošilja svoja revizijska poročila. O teh poročilih običajno razpravlja poseben odbor, včasih pa tudi odbori, ki obravnavajo posebne teme, odvisno od teme revizije. Na splošno imajo predstavniki vrhovnih revizijskih institucij pravico do udeležbe in/ali sodelovanja v teh razpravah. V nekaterih državah članicah ima predsednik vrhovne revizijske institucije tudi pravico, da v parlamentarnih razpravah o temah, ki so relevantne za delo vrhovne revizijske institucije, pove svoje mnenje.

Parlamenti imajo pogosto odločilno vlogo pri predlaganju in/ali imenovanju predsednika ali upravnega organa vrhovne revizijske institucije. Poleg tega nekateri parlamenti tudi pripravijo in odobrijo proračun vrhovne revizijske institucije ali imenujejo zunanjega revizorja za revizijo zaključnega računa vrhovne revizijske institucije.

In nazadnje, nekatere, vendar ne vse vrhovne revizijske institucije imajo pooblastilo za revidiranje upravnih odhodkov svojih nacionalnih parlamentov.

KADROVSKE ZADEVE IN PRORAČUNI

Podatki o kadrovskih in finančnih virih vrhovnih revizijskih institucij se med državami zelo razlikujejo, tudi sorazmerno s številom prebivalcev ali velikostjo proračuna, ki ga vrhovna revizijska institucija revidira. Te razlike ne odražajo le pristojnosti in organizacije vrhovnih revizijskih institucij, temveč tudi širše značilnosti države članice in njene javne uprave.

Skupaj ima 29 vrhovnih revizijskih institucij v EU in njenih državah članicah več kot 17 000 uslužbencev. Vrhovne revizijske institucije štirih največjih držav članic EU (Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Italija, ki imajo skupaj skoraj 280 milijonov državljanov) imajo približno 6 000 uslužbencev, vrhovne revizijske institucije preostalih držav članic (z 236 milijoni državljanov) pa približno 11 000.

Na splošno je za večje zahodnoevropske vrhovne revizijske institucije značilno, da imajo med uslužbenci manjši delež žensk in da so njihovi uslužbenci v povprečju starejši, uslužbenci v vzhodnoevropskih vrhovnih revizijskih institucijah pa so v povprečju običajno mlajši, med njimi pa prevladujejo ženske.

V EU kot celoti je na 20 000 državljanov zaposlen en uslužbenec vrhovne revizijske institucije. Toda razlike med državami članicami so znatne. V skoraj vseh primerih proračuni vrhovnih revizijskih institucij predstavljajo manj kot 0,1 % celotnega državnega proračuna.

ŠTEVILO USLUŽBENCEV IN PRORAČUNI VRHOVNIH REVIZIJSKIH INSTITUCIJ

PREDMET REVIZIJE

Vrhovne revizijske institucije EU imajo osrednjo vlogo v procesu javne odgovornosti. Kot zunanji revizorji izvršilne veje oblasti ocenjujejo, koliko vladne politike in poraba dosegajo načrtovane cilje, preverjajo upravljanje javnih financ in poročajo o zaključnih računih javnih organov ter tako parlamentom zagotavljajo neodvisne informacije in zagotovilo.

GLAVNE KATEGORIJE REVIZIJ

REVIZIJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV vključujejo preučevanje dokumentov, poročil, sistemov notranje kontrole in postopkov notranje revizije, računovodskih in finančnih postopkov ter drugih evidenc, da se preveri, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja in ali so rezultati finančnih dejavnosti skladni s sprejetimi računovodskimi standardi in načeli.

Pri REVIZIJAH SKLADNOSTI se preverja, ali je gospodarsko upravljanje in finančno poslovodenje revidiranega subjekta, dejavnosti ali programa skladno z veljavnimi pravnimi in regulativnimi določbami.

REVIZIJE SMOTRNOSTI POSLOVANJA vključujejo preučitev programov, operacij, sistemov upravljanja in postopkov, ki jih organi in institucije uporabljajo za upravljanje virov, da se oceni gospodarnost, učinkovitost in uspešnost uporabe teh virov.

Vrhovne revizijske institucije nadzirajo prihodke in odhodke državnih proračunov na centralni ali zvezni ravni, v nekaterih državah članicah pa lahko izvajajo tudi revizije na regionalni, lokalni ali občinski ravni. Čeprav se njihove revizije osredotočajo predvsem na ministrstva in vladne organe, lahko revidirajo tudi druge subjekte, npr. podjetja v državni lasti, kot so radiotelevizijske korporacije, visokošolski zavodi ali nacionalne banke.

Večina vrhovnih revizijskih institucij ima pravico revidirati vse javnofinančne prihodke in porabo, tudi na ravni zasebnih podjetij ali posameznih upravičencev.

RAVNI UPRAVE, KI JIH REVIDIRAJO VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

  Centralna država Regionalna država Lokalna država Državna podjetja Javni organi Občine Drugi upravičenci
AVSTRIJA
Rechnungshof
BELGIJA
Rekenhof /
Cour des comptes /
Rechnungshof
   
BOLGARIJA
Сметна палата на Република България
   
HRVAŠKA
Državni ured za reviziju
CIPER
Eλεγκτική Υπηρεσία της Κυπριακής Δημοκρατίας
 
ČEŠKA REPUBLIKA
Nejvyšší kontrolní úřad
     
DANSKA
Rigsrevisionen
   
ESTONIJA
Riigikontroll
   
FINSKA
Valtiontalouden tarkastusvirasto
 
FRANCIJA
Cour des comptes
     
NEMČIJA
Bundesrechnungshof
     
GRČIJA
Ελεγκτικό Συνέδριο
MADŽARSKA
Állami Számvevőszék
 
IRSKA
Office of the Comptroller and Auditor General
     
ITALIJA
Corte dei conti
LATVIJA
Latvijas Republikas Valsts kontrole
LITVA
Valstybės Kontrolė
 
LUKSEMBURG
Cour des comptes
     
MALTA
National Audit Office
   
NIZOZEMSKA
Algemene Rekenkamer
     
POLJSKA
Najwyższa Izba Kontroli
PORTUGALSKA
Tribunal de Contas
ROMUNIJA
Curtea de Conturi a României
 
SLOVAŠKA
Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky
SLOVENIJA
Računsko sodišče Republike Slovenije
ŠPANIJA
Tribunal de Cuentas
ŠVEDSKA
Riksrevisionen
     
ZDRUŽENO KRALJESTVO
National Audit Office
   
Evropsko računsko sodišče

IZBOR REVIZIJSKIH TEM IN NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Pri postopku izbire in načrtovanja revizij se upoštevajo različna merila kot npr. tveganje in učinek ter prihodnji razvoj specifičnih področij. Številne vrhovne revizijske institucije uporabljajo letne postopke načrtovanja in revizijske načrte, ki jih pripravijo na podlagi večletne strategije in letnih ocen tveganja. Ta kombinacija srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja zagotavlja fleksibilnost in vrhovnim revizijskim institucijam omogoča, da se odzovejo na nepredviden razvoj dogodkov.

KONČNO ODLOČANJE – MONOKRATSKA/KOLEGIJSKA STRUKTURA

V nekaterih državah lahko parlament (poslanci in/ali odbori), ministri ali celo fizične osebe/organizacije predlagajo, da vrhovne revizijske institucije izvedejo specifične revizije. Vendar razen nekaterih izjem vrhovnim revizijskim institucijam teh revizij ni treba izvesti.

V vrhovnih revizijskih institucijah, ki jih vodi ena oseba, na splošno ta oseba odloči, katere revizije se bodo izvedle. V vseh drugih primerih to kolektivno stori upravni odbor ali kolegij.

DOKAZI IN NADALJNJE SPREMLJANJE

Vrhovne revizijske institucije za zbiranje revizijskih dokazov preučujejo dokumente, analizirajo podatke, opravljajo razgovore ali izvajajo preglede na kraju samem, na primer v prostorih revidiranca ali na lokaciji projekta. Zato imajo vrhovne revizijske institucije pravico dostopa do vseh informacij, za katere menijo, da so potrebne za izvajanje njihovih nalog, uslužbenci revidiranih subjektov pa morajo sodelovati z revizorji vrhovnih revizijskih institucij.

Za uravnoteženje te svobode dostopa imajo vrhovne revizijske institucije in njihovi uslužbenci specifične obveznosti glede zaupnosti v zvezi z informacijami, pridobljenimi med revizijami.

POROČANJE

Vrhovne revizijske institucije na podlagi svojih revizij pripravijo poročila, v katerih predstavijo svoje ugotovitve in opažanja, opozorijo na nepravilnosti, oblikujejo revizijske zaključke in dajo priporočila za odpravo pomanjkljivosti. Ta priporočila so pomemben element vsakega revizijskega poročila, saj so dragocene smernice za oblikovalce politik. To jim lahko pomaga izboljšati uspešnost, učinkovitost in gospodarnost javnih odhodkov ter njihovo skladnost z veljavnimi pravili, poleg tega pa prispeva k preprečevanju napak, nepravilnosti in neustrezne porabe.

Nekatere vrhovne revizijske institucije lahko dajejo tudi mnenja o (osnutkih) zakonov o temah, ki so v njihovi pristojnosti, na primer o finančnem poslovodenju, bodisi na lastno pobudo bodisi na specifično zahtevo zakonodajalca.

OBJAVE

Vrhovne revizijske institucije običajno objavljajo letna poročila o svoji reviziji letnih zaključnih računov države in izvrševanju državnega proračuna. Poleg tega nekatere vrhovne revizijske institucije objavljajo poročila o računovodskih izkazih specifičnih institucij ali organov (kot so parlament, voditelj države ali sistemi socialnega varstva). Nekatere vrhovne revizijske institucije izdajajo tudi revizijska mnenja o teh računovodskih izkazih in o letnih zaključnih računih.

Vrhovne revizijske institucije poleg tega izdajajo revizijska poročila o specifičnih temah, mnenja o zakonodaji (ali osnutkih zakonodaje), publikacije na podlagi pregleda ali poročila o spremljanju popravljalnih učinkov. Več vrhovnih revizijskih institucij objavlja tudi dokumente za razpravo, analize in študije ali dokumente z informacijami o ozadju revizij pomembnih tem.

Poleg tega nekatere vrhovne revizijske institucije redno objavljajo poročila o upravljanju in izvajanju skladov EU v svojih državah.

In nazadnje, več vrhovnih revizijskih institucij objavlja letna poročila o dejavnostih, periodiko ali druge dokumente, ki vsebujejo informacije o ozadju njihovega dela.

SPOROČANJE REZULTATOV

Vrhovne revizijske institucije svoja poročila običajno predložijo parlamentu, načeloma tistim odborom, ki so pristojni za proračunske zadeve in/ali druge teme, ki jih obravnava revizija. Na splošno večino svojih revizijskih poročil tudi objavijo. Izjeme pa se lahko uporabljajo za poročila, ki obravnavajo občutljiva področja (kot je obramba) ali za katera veljajo specifične obveznosti glede zaupnosti.

Pogosto za neposredno komuniciranje in sodelovanje z državljani in mediji uporabljajo tudi družbene medije.

SODELOVANJE

Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami

SODELOVANJE MED VRHOVNIMI REVIZIJSKIMI INSTITUCIJAMI EU

Obstaja mreža za tesno sodelovanje med vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU in Evropskim računskim sodiščem. To sodelovanje poteka v okviru kontaktnega odbora, ki ga sestavljajo vodje vrhovnih revizijskih institucij EU in Evropskega računskega sodišča. Kontaktni odbor EU lahko ustanovi delovne in projektne skupine za posebne revizijske teme, povezane z EU, ter zagotavlja aktivno mrežo za uradne stike med uslužbenci vrhovnih revizijskih institucij EU.

V skladu z istim členom PDEU, ki Evropskemu računskemu sodišču nalaga sodelovanje in povezovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami EU, imajo tudi revizorji vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU pravico sodelovati (kot opazovalci) pri revizijah, ki jih na njihovem nacionalnem ozemlju izvaja Evropsko računsko sodišče. Evropsko računsko sodišče po standardnem postopku obvešča nacionalne vrhovne revizijske institucije o vsakem načrtovanem revizijskem obisku v njihovih državah. Nacionalna vrhovna revizijska institucija se nato lahko odloči, ali naj se njihovi uslužbenci pridružijo revizijski ekipi Evropskega računskega sodišča med obiski na kraju samem. Poleg tega lahko vrhovne revizijske institucije EU izvajajo skupne ali usklajene revizije o izbranih temah.

Vrhovne revizijske institucije EU tradicionalno sodelujejo tudi dvostransko. To vključuje na primer izmenjavo revizijskih metodologij in rezultatov revizij ter začasno izmenjavo revizorjev.

SODELOVANJE Z DRUGIMI VRHOVNIMI REVIZIJSKIMI INSTITUCIJAMI ZUNAJ EU

Vrhovne revizijske institucije EU lahko izvajajo medsebojne strokovne preglede ali sodelujejo pri dejavnostih krepitve zmogljivosti, kot so projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki so namenjeni za pomoč vrhovnim revizijskim institucijam tretjih držav pri razvoju njihove pravne in institucionalne osnove.

Vzpostavljena je bila specifična mreža za podporo vrhovnim revizijskim institucijam držav (potencialnih) kandidatk za članstvo v EU, ki je namenjena spodbujanju in lajšanju sodelovanja med državami članicami EU, državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU, predvsem z manj obsežnim in praktičnim sodelovanjem.

Številne vrhovne revizijske institucije EU tesno sodelujejo tudi z javnimi revizijskimi organi držav, s katerimi njihova država članica vzdržuje tesne stike iz zgodovinskih razlogov in/ali ki so del njihove jezikovne skupnosti.

Sodelovanje z drugimi javnimi revizijskimi organi na nacionalni ravni

Države članice EU so glede na svojo upravno ureditev funkcijo javnega revidiranja dodelile organom, ki delujejo na zvezni, nacionalni, regionalni, pokrajinski ali občinski ravni. Vrhovne revizijske institucije v državah z regionalnimi revizijskimi uradi s polnimi pooblastili svoje revizije običajno osredotočajo na državno raven in po potrebi sodelujejo z drugimi javnimi revizijskimi organi v svojih državah članicah.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Vse vrhovne revizijske institucije EU so članice INTOSAI in EUROSAI.

INTOSAI

Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) zagotavlja institucionalni okvir za vrhovne revizijske institucije za spodbujanje razvoja in prenosa znanja, izboljšanje revidiranja države po vsem svetu ter izboljšanje strokovnih zmogljivosti, ugleda in vplivnosti svojih članic v njihovih državah.

Ustanovljena je bila leta 1953 kot samostojna, neodvisna in nepolitična organizacija. Ima poseben posvetovalni status v Ekonomskem in socialnem svetu (ECOSOC) Združenih narodov.

Generalni sekretariat INTOSAI vodi avstrijska vrhovna revizijska institucija.

Vrhovne revizijske institucije EU sodelujejo v različnih projektih INTOSAI, kot je forum organizacije INTOSAI za strokovne razglase (FIPP), ki določa mednarodne revizijske standarde (ISSAI), ki določajo osnovne pogoje za vrhovne revizijske institucije in temeljna načela revidiranja javnih organov.

(Vir: INTOSAI)

EUROSAI

Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI) je ena od regionalnih skupin INTOSAI. Ustanovljena je bila leta 1990 in takrat je imela 30 članic (vrhovne revizijske institucije 29 evropskih držav in Evropsko računsko sodišče). Leta 2018 je bilo včlanjenih 50 vrhovnih revizijskih institucij (vrhovne revizijske institucije 49 evropskih držav in Evropsko računsko sodišče).

Generalni sekretariat organizacije EUROSAI vodi španska vrhovna revizijska institucija.

(Vir: EUROSAI)

Poleg tega vrhovne revizijske institucije EU sodelujejo pri projektih, ki jih izvaja mnogo različnih organizacij na področju javne revizije, nekatere pa delujejo kot zunanji revizorji mednarodnih, medvladnih ali nadnacionalnih organizacij, kot so Združeni narodi (ZN) in njihove specializirane agencije, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ali Svetovna trgovinska organizacija (STO). S tem zagotovijo tudi redno in učinkovito porabo finančnih prispevkov svojih držav tem organizacijam.

In nazadnje, običajno je, da vrhovne revizijske institucije EU sodelujejo v pobudah za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami [na primer z OECD, Medparlamentarno unijo, Inštitutom notranjih revizorjev, Mednarodno zvezo računovodskih strokovnjakov]. Ta vrsta sodelovanja se običajno osredotoča na aktualne zadeve v zvezi z javnim revidiranjem in lahko vključuje napotitve, tečaje usposabljanja, izmenjavo znanja ali druge oblike strokovnega sodelovanja.

INFORMATIVNO GRADIVO

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

Od leta 1977

Spletišče: www.eca.europa.eu

Poslanstvo:

Naloga Sodišča je prispevati k izboljševanju finančnega poslovodenja EU ter spodbujanju odgovornosti in preglednosti ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU. Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovilo ter prikazuje pomanjkljivosti in uspehe. Snovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve o tem, kako izboljšati upravljanje politik in programov EU ter zagotoviti, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Evropsko računsko sodišče preučuje vse prihodke in odhodke EU ali organov, uradov ali agencij, ki jih je ustanovila EU.

Ocenjuje, ali so se finance EU dobro upravljale in ali so bili vsi prejeti prihodki in izplačani odhodki izvršeni v skladu z veljavnimi predpisi. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno izjavo o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo porabe sredstev EU. Poroča tudi o vseh ugotovljenih nepravilnostih.

Sodišče pripravi letno poročilo po zaključku vsakega proračunskega leta. Poleg tega lahko kadar koli predloži svoja opažanja o specifičnih zadevah, zlasti v obliki posebnih poročil, in izdaja mnenja.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Členi 285 do 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
  • uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira vse vidike izvrševanja proračuna EU. Evropska komisija je glavni revidiranec Sodišča in je obveščena o revizijskem delu in pristopu Sodišča ter o relevantnih rezultatih revizij.

Poleg 30 generalnih direktoratov Evropske komisije Sodišče revidira:

  • evropske razvojne sklade,
  • 41 agencij in izvajalskih agencij EU, osem skupnih podjetij in dva druga organa,
  • Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad,
  • Evropsko centralno banko,
  • najemanje in dajanje posojil EU (npr. evropski mehanizem za finančno stabilizacijo),
  • enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Evropsko računsko sodišče je zunanji revizor Evropske unije. Je ena od sedmih institucij EU in svoje revizije izvaja popolnoma neodvisno.

Sodišče samo pripravi svoj poslovnik. Ta poslovnik mora odobriti Svet.

RAZMERJE DO EVROPSKEGA PARLAMENTA / SVETA / PARLAMENTOV DRŽAV ČLANIC

Sodišče vsa svoja poročila in mnenja, vključno z letnim poročilom, predloži Evropskemu parlamentu (EP) in Svetu. Ta poročila so podlaga za letni postopek razrešnice glede izvrševanja proračuna EU, zakonodajalca pa jih lahko uporabita pri svojem tekočem delu.

EVROPSKI PARLAMENT

Predsednik Sodišča letno poročilo predstavi Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) in na plenarnem zasedanju, povabljen pa je tudi k sodelovanju na plenarnem zasedanju Parlamenta, na katerem se razpravlja razrešnici. Člane Sodišča redno prosijo, naj odboru CONT in drugim odborom in delovnim skupinam Parlamenta predstavijo relevantna poročila Sodišča.

SVET EU

Predsednik Sodišča letno poročilo predstavi Svetu za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), poleg tega pa je lahko povabljen, da predstavi izbrana posebna poročila, ki so posebej pomembna.

Kar zadeva delo, je glavni sogovornik Sodišča proračunski odbor Sveta, ki obravnava vse finančne zadeve, vključno s postopkom razrešnice. Poročila Sodišča se predložijo ustreznim pripravljalnim telesom Sveta, ki se dogovorijo o osnutku sklepov Sveta, ki se nato sprejmejo na višji ravni Sveta.

PARLAMENTI DRŽAV ČLANIC EU

Sodišče svoja poročila in mnenja posreduje tudi relevantnim parlamentarnim odborom v državah članicah. Poleg tega lahko člani Sodišča publikacije Sodišča, zlasti letna in posebna poročila, predstavijo v parlamentih držav članic.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Klaus-Heiner Lehne je prevzel funkcijo predsednika oktobra 2016.

TRAJANJE MANDATA

3 leta z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člani Evropskega računskega sodišča ga izvolijo med seboj.

UPRAVNI ORGAN

Kolegijski organ, ki ga sestavlja 28 članov, po eden iz vsake države članice.

Člani Sodišča morajo svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije. Ob začetku mandata to prisežejo pred Sodiščem Evropske unije.

TRAJANJE MANDATA

6 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane Sodišča imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom, predlagajo pa jih njihove matične države članice.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je organizirano v pet revizijskih senatov, poleg tega pa ima še odbor za kontrolo kakovosti revizij, upravni odbor in generalni sekretariat. Predsednika, revizijske senate in odbor za kontrolo kakovosti revizij podpirajo direktorati, ki so jim dodeljeni revizorji.

Celotnemu kolegiju 28 članov Sodišča predseduje predsednik, kolegij pa običajno zaseda dvakrat mesečno, da razpravlja o dokumentih, kot so poročila o splošnem proračunu EU in evropskih razvojnih skladih, ki so glavne letne publikacije Sodišča, in jih sprejme.

PREDSEDSTVO

Predsednika podpira direktorat predsedstva, ki je odgovoren za strateški razvoj, načrtovanje dela, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, institucionalne odnose, komuniciranje in odnose z mediji.

Poleg tega pravna služba in oddelek za notranjo revizijo poročata neposredno predsedniku.

REVIZIJSKI SENATI

Sodišče člane razporedi med pet revizijskih senatov.

Delovno področje vsakega senata je tema, ki temelji na politikah EU. Senate vodijo dekani, ki jih člani senatov izvolijo izmed sebe za dvoleten mandat z možnostjo podaljšanja. Vsak član je odgovoren za specifične revizijske naloge.

Vsak senat ima dve področji odgovornosti:

  • prvo je sprejemanje posebnih poročil, specifičnih letnih poročil in mnenj,
  • drugo pa priprava letnih poročil o proračunu EU in evropskih razvojnih skladih, ki jih sprejme kolegij Sodišča.

ODBOR ZA KONTROLO KAKOVOSTI REVIZIJ

Odbor za kontrolo kakovosti revizij sestavljajo člani za kontrolo kakovosti revizij in pet drugih članov (po en predstavnik vsakega revizijskega senata). Ukvarja se z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Sodišča, podporo revizijam in njihovim razvojem ter kontrolo kakovosti revizij. Zadolžen je za metodološke vidike in na ravni Sodišča izvaja preglede kakovosti revizij.

UPRAVNI ODBOR

Odločitve o širših strateških in upravnih zadevah sprejema upravni odbor in, kadar je ustrezno, kolegij članov.

Upravni odbor sestavljajo predsednik Sodišča (ki mu predseduje), dekani vseh senatov, član, pristojen za odnose z institucijami, in član, pristojen za kontrolo kakovosti revizij. Obravnava vse upravne zadeve in odloča o zadevah, povezanih s strategijo, zunanjimi odnosi in komuniciranjem.

GENERALNI SEKRETAR

Kolegij Sodišča imenuje generalnega sekretarja za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja.

Generalni sekretar je v glavnem odgovoren za službe za podporo revizijskim dejavnostim (kadrovski viri, IT, prevajanje, logistika itd.).

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 853 (v letu 2017) (od katerih jih približno 65 % opravlja revizijske naloge)
  • Uslužbenci prihajajo iz vseh držav članic EU, na splošno pa se zaposlujejo na podlagi javnih natečajev za celotno EU.
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 50 %; ♀ 50 %

PRORAČUN

  • Sodišče se financira iz splošnega proračuna Evropske unije.
  • 141 milijonov EUR (v letu 2017), vse upravni odhodki.
  • Proračun Sodišča pomeni manj kot 0,1 % skupne porabe EU in približno 1,5 % skupne porabe za upravo.

REVIZIJSKO DELO

— REVIZIJSKA PRISTOJNOST

Revizije temeljijo na pregledih evidenc, po potrebi pa se izvajajo tudi na kraju samem v drugih institucijah EU ter v vseh organih, uradih ali agencijah, ki upravljajo prihodke ali odhodke v imenu EU. Za dejavnosti Evropske investicijske banke (EIB) pri upravljanju prihodkov in odhodkov EU se uporabljajo specifične ureditve.

V državah članicah se revizije izvajajo v sodelovanju z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ali – če ti nimajo potrebne pristojnosti – s pristojnimi nacionalnimi službami. Sodišče sodeluje z vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic v duhu zaupanja, pri čemer ohranja neodvisnost obeh strani.

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče samostojno odloča o svojem delovnem programu. Ima letni postopek načrtovanja, ki temelji na večletni oceni tveganja za različna področja.

Odbori Evropskega parlamenta lahko predlagajo revizijske teme, ki bi jih Sodišče lahko obravnavalo.

Sodišče svoj delovni program objavi na svojem spletišču.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče s svojim delom preučuje, koliko so bili doseženi cilji politik EU, in ocenjuje stanje računovodstva in finančnega poslovodenja za proračun EU.

Evropsko računsko sodišče izvaja različne vrste revizij:

  • revizije smotrnosti poslovanja o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti politik in programov EU. Te revizije stroškovne učinkovitosti se osredotočajo na specifične upravljavske ali proračunske teme. Izbrane so na podlagi meril, kot so javni interes, možnosti za izboljšave, tveganje slabe smotrnosti poslovanja ali nepravilnosti, ter
  • revizije računovodskih izkazov in revizije skladnosti o zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij (izjava o zanesljivosti), ter ocene skladnosti sistemov in transakcij na specifičnih področjih proračuna s pravili in predpisi, ki jih urejajo.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI), ki jih uporablja v specifičnem kontekstu EU, in svojim etičnim kodeksom.

Uporablja priročnika za revizije smotrnosti poslovanja in revizije skladnosti ter praktične smernice, ki so objavljeni na spletišču Sodišča.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Portfelj publikacij Sodišča sestavljajo:

  • letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizij računovodskih izkazov in revizij skladnosti o proračunu EU in evropskih razvojnih skladih, pa tudi vidike upravljanja proračuna in smotrnosti poslovanja,
  • specifična letna poročila o agencijah, decentraliziranih organih, skupnih podjetjih in drugih organih EU,
  • posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij specifičnih področij politik ali porabe ali proračunskih in upravljavskih zadev,
  • mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki pomembno vpliva na finančno poslovodenje, ki so pripravljena na zahtevo drugih institucij ali na pobudo Sodišča, ter
  • objave na podlagi pregledov, kot so:
    • panoramski pregledi, ki so opisni in analitični dokumenti, v katerih Sodišče obravnava kompleksna, obsežna področja ali upravljavska vprašanja in predstavi svoje pridobljeno revizijsko znanje o izbrani temi in izkušnje z njo, pogosto z medsektorskega vidika,
    • kratka poročila, ki so po vsebini podobna panoramskim pregledom (opisni in analitični dokumenti o politikah ali upravljavskih zadevah), vendar obravnavajo bolj ozke teme, ter
    • hitri pregledi primerov, ki predstavljajo dejstva o zelo specifičnih zadevah ali problemih, po potrebi pa lahko vključujejo tudi analizo za boljše razumevanje teh dejstev.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Vse publikacije Sodišča so javno dostopne na njegovem spletišču v vseh uradnih jezikih EU. Poleg tega Sodišče dejavno razširja svoja poročila na več načinov, vključno z družbenimi mediji.

— SODELOVANJE

Sodišče vzdržuje tesne stike z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in mednarodnimi revizijskimi organizacijami, izvaja medsebojne strokovne preglede, sodeluje z možganskimi trusti in raziskovalnimi organizacijami ter sodeluje v akademskih razpravah.

 

 

AVSTRIJA

RECHNUNGSHOF

Od leta 1948
Prva ustanovitev leta 1761

Spletišče: www.rechnungshof.gv.at

Poslanstvo:

Neodvisno in objektivno za vas.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Avstrijsko računsko sodišče je neodvisna vrhovna revizijska institucija na zvezni, deželni in občinski ravni.

Preverja, ali se državna sredstva pravilno upravljajo, vključno z državno porabo javnih institucij in državnimi sredstvi, ki jih uporabljajo zasebne institucije (na podlagi enotnosti revidiranja).

Sodišče nadzira, ali se razpoložljivi viri porabljajo gospodarno, učinkovito in uspešno. Poleg revidiranja in posvetovanja – ki sta njegovi najpomembnejši strateški funkciji – sodišče opravlja tudi dodatne naloge, ki so pomembne za javno politiko in številne notarske funkcije.

Sodišče na lastno pobudo in neodvisno odloča o vrsti, temah in metodologiji svojih revizij.

Sodišče je ustavno pooblaščeno za izvajanje posebnih revizij. Na primer:

  • o resolucijah avstrijskega zveznega parlamenta ali deželnih parlamentov,
  • na zahtevo poslancev avstrijskega zveznega parlamenta ali deželnih parlamentov,
  • na utemeljeno zahtevo zvezne vlade, deželne vlade ali zveznega ministra.

V ustavi je število takih zahtev omejeno zaradi zagotovitve neodvisnosti načrtovanja revizij sodišča.

Poleg tega ima sodišče pomembne posebne naloge, kot so:

  • priprava zveznih računovodskih izkazov,
  • delo na izkazu finančnega dolga,
  • pregled osnutkov zakonov in predpisov,
  • naloge v skladu z zakonom o nezdružljivosti, zakonom o omejitvi dohodka in zakonom o političnih strankah,
  • naloge v zvezi s poročilom o povprečnih dohodkih in pokojninah, ki jih plačujejo podjetja in agencije zvezne vlade,
  • priprava strokovnih mnenj za arbitražne svete v skladu s paktom za stabilnost iz leta 2008.

KLJUČNA ZAKONODAJA

Dejavnosti, funkcije, organizacijo in položaj sodišča urejajo:

  • poglavje VI zveznega ustavnega zakona (1920),
  • zvezni zakon o avstrijskem računskem sodišču (zakon o avstrijskem računskem sodišču 1948 – RHG),
  • zakon o ustavnem sodišču (če med sodiščem in nekim pravnim subjektom pride do različnih mnenj v zvezi s pooblastili in pravicami, lahko sodišče pozove ustavno sodišče, da odloči),
  • zvezni zakon o poslovniku nacionalnega sveta (deželni parlamenti urejajo strateško pomembno udeležbo sodišča na sejah odborov in plenarnih zasedanjih),
  • Pogodba o delovanju Evropske unije (velja neposredno za revizijo sredstev EU in sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira finančne zadeve (tj. finančne dejavnosti) naslednjih subjektov:

  • države, dežel, občinskih združenj, občin z več kot 10 000 prebivalci in drugih pravnih subjektov, opredeljenih z zakonom,
  • fundacij, skladov in inštitutov, ki jih upravljajo zvezne, deželne ali občinske institucije, ali posameznikov, ki so sami del zvezne, deželne ali občinske institucije,
  • organizacij, v katerih ima država, dežela ali občina z vsaj 10 000 prebivalci dejanski nadzor ali ima v lasti vsaj 50 % delniškega ali lastniškega kapitala ali ki jih upravlja država, dežela ali občina sama ali skupaj z drugimi pogodbeniki,
  • zveznih, deželnih in občinskih javnih pravnih subjektov, ki porabljajo zvezna, deželna ali občinska sredstva,
  • organov socialnega zavarovanja in obveznih združenj delodajalcev, delojemalcev in strokovnjakov (zbornice) ter
  • pravnih subjektov, ustanovljenih z zakonom, npr. ORF (avstrijska radiotelevizija).

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Poseben model, ki ga vodi predsednik in ki izvaja revizije na zvezni, deželni in občinski ravni po westminstrskem modelu.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je avstrijska vrhovna revizijska institucija in poroča neposredno nacionalnemu parlamentu. Deluje:

  • kot zastopnik nacionalnega parlamenta v zadevah, ki se nanašajo na zvezno upravljanje javnih sredstev in finančno upravljanje obveznih strokovnih združenj v okviru izvršilne veje oblasti avstrijske federacije,
  • kot zastopnik deželnih parlamentov v zadevah, ki se nanašajo na dežele, občinska združenja in občinsko upravljanje javnih sredstev, ter na finančno upravljanje obveznih strokovnih združenj v okviru izvršilne veje oblasti provinc.

Sodišče je neodvisno od zvezne in deželnih vlad. Zanjo veljajo samo zakonske določbe, zato je dodeljeno zakonodajni veji oblasti.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Predsednik sodišča z nacionalnim parlamentom in njegovimi odbori komunicira neposredno in osebno ali prek zastopnika, ki ga pooblasti sam.

Predsednik sodišča ima pravico sodelovati v razpravah v nacionalnem parlamentu in njegovih (pod-)odborih o poročilih sodišča, končnih zveznih proračunskih izkazih, predlogih v zvezi z uvajanjem specifičnih ukrepov v preučevanje upravljanja javnih sredstev, ki ga izvaja sodišče, in o podrazdelkih zveznega zakona o financah, ki se nanašajo na sodišče.

Predsednik sodišča ima v skladu s podrobnimi določbami zveznega zakona o poslovniku nacionalnega parlamenta na lastno zahtevo vedno pravico do nastopa v razpravah o zgoraj navedenih temah.

Sodišče letno poročilo o svojih dejavnostih predloži nacionalnemu in deželnim parlamentom ter občinskim svetom. O svojih opažanjih o posameznih zadevah lahko kadar koli poroča nacionalnemu in deželnim parlamentom ter občinskim svetom, po potrebi pa pripravi tudi predloge. Sodišče istočasno obvesti zvezno vlado o vseh svojih poročilih in jih posreduje nacionalnemu parlamentu.

Poleg tega nacionalni parlament imenuje stalni odbor, ki razpravlja o poročilih sodišča. Pri njegovem članstvu se upošteva načelo proporcionalne zastopanosti.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNICA

Margit Kraker je bila imenovana 1. julija 2016.

TRAJANJE MANDATA

12 let, brez možnosti podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednik sodišča je izvoljen na predlog glavnega odbora nacionalnega parlamenta. Pred nastopom funkcije zapriseže pred zveznim predsednikom.

Predsednik sodišča ne sme biti član splošnega predstavniškega organa ali Evropskega parlamenta, v zadnjih petih letih pred začetkom mandata pa ne sme biti član zvezne ali deželne vlade.

Kar zadeva odgovornost, ima predsednik sodišča enak status kot zadevni člani zvezne ali deželnih vlad, odvisno od tega, ali sodišče deluje kot izvršni organ nacionalnega ali deželnega parlamenta.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče nima upravnega organa. Njena predsednica ima izključno pristojnost odločanja.

Sodišče nima stalnega podpredsednika. Če predsednica ne more izpolniti svojih odgovornosti, jo nadomešča drugi najvišji uradnik sodišča. To velja tudi v primeru, če sodišče nima predsednika.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je razdeljeno na pet oddelkov (en oddelek za vodenje in upravo ter štirje revizijski oddelki). Revizijski oddelki so sestavljeni iz po dveh revizijskih enot, od katerih ima vsaka tri do štiri tematske revizijske podenote (tj. štirje revizijski oddelki z osmimi revizijskimi enotami in skupaj 34 revizijskimi podenotami).

Ta organizacijska struktura omogoča medoddelčno strategijo in načrtovanje revizij, optimalno uporabo virov s fleksibilnimi revizijskimi ekipami, ki med seboj sodelujejo, poleg tega pa spodbuja in izboljšuje izmenjavo znanja med oddelki.

Poleg tega je vsaka enota „center odličnosti” za tematska medoddelčna področja, kot so subvencije, preprečevanje goljufij in skladnost s predpisi, kibernetska varnost itd.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 273 (od katerih jih približno 81 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 52 %; ♀ 48 %. Povprečna starost: 48

PRORAČUN

  • 33,5 milijona EUR (v letu 2018)
  • 0,04 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče svoje delo načrtuje letno.

V Avstriji se sodišče lahko tudi zaprosi, da izvede posebne revizije, in sicer na podlagi resolucije državnega sveta ali deželnega parlamenta ali članov državnega sveta ali deželnega parlamenta ali razumne zahteve zvezne ali deželne vlade ali zveznega ministra. Vendar je število zahtev omejeno v ustavi zaradi zagotovitve neodvisnosti načrtovanja revizij sodišča.

Leta 2017 je sodišče uvedlo pobudo za vključevanje javnosti preko Facebooka. Državljane je spodbujalo, naj sodelujejo pri razvoju revizijskih tem, in sicer tako, da predlagajo zanimive teme. Njihovi predlogi so bili po možnosti obravnavani v postopku načrtovanja revizij, o njih pa se je razpravljalo tudi na letni konferenci o načrtovanju revizij.

Sodišče vsako leto izvede približno 90 revizij na zvezni, deželni in občinski ravni.

— REVIZIJSKE METODE

Revizijska merila sodišča so pravna načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, in sicer na podlagi pravilnosti in zakonitosti.

Sodišče izvaja revizije, ki združujejo:

  • revizije smotrnosti poslovanja in
  • revizije računovodskih izkazov.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče predloži svoja poročila na zvezni, deželni in občinski ravni.

Poleg tega sodišče objavlja poročila:

  • v zvezi s preiskavo in oceno zadev,
  • v katerih opiše in količinsko opredeli mogoče izboljšave,
  • v katerih opiše in količinsko opredeli finančne zadeve,
  • s konkretnimi in izvedljivimi priporočili.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče o svojih publikacijah obvešča:

  • na svojem spletišču,
  • na družbenih medijih,
  • v sporočilih za javnost.

— SODELOVANJE

Sodišče na nacionalni ravni sodeluje z deželnimi revizijskimi institucijami zaradi usklajevanja letnih revizijskih načrtov.

Od leta 1963 sodišče vodi generalni sekretariat INTOSAI.

 

 

BELGIJA

REKENHOF /
COUR DES COMPTES /
RECHNUNGSHOF

Od leta 1831

Spletišče: www.ccrek.be

Poslanstvo:

Belgijsko računsko sodišče v svoji izjavi o poslanstvu predstavlja svojo vizijo, vrednote, na katerih temeljijo njegove dejavnosti, in strategije, ki jih razvija, da bi s svojimi revizijami lahko izboljšalo javno upravljanje.

Belgijsko računsko sodišče si prizadeva izboljšati delovanje javnih organov. V ta namen po kontradiktornem postopku parlamentarnim skupščinam, članom vlade in revidirancem zagotavlja koristne in zanesljive informacije, ki vključujejo ugotovitve, presoje in priporočila.

Belgijsko računsko sodišče deluje neodvisno in upošteva mednarodne revizijske standarde. Pri tem se zanaša na organizacijo, ki izpolnjuje zahteve glede strokovnega znanja, integritete in motiviranosti. Belgijsko računsko sodišče upošteva socialni razvoj in si prizadeva za pionirsko vlogo v revidiranju vlade.

Celotno besedilo izjave o poslanstvu je na voljo v nizozemščini in francoščini na:

https://www.ccrek.be/NL/Voorstelling/VisieEnWaarden.html

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Belgijsko računsko sodišče pregleduje prihodke in odhodke ter to, kako izvršilna veja oblasti izvaja politike. Ima tudi pravno funkcijo v zvezi z javnimi računovodji in druge specifične naloge.

Sodišče ima pri opravljanju svojih dolžnosti pravico do dostopa do vseh dokumentov in informacij, za katere meni, da so potrebni. Izvaja lahko tudi preglede na kraju samem.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Belgijska ustava: člen 180 (1831),
  • posebni zakon z dne 16. januarja 1989 o organizaciji financiranja skupnosti in regij: člena 50 in 71,
  • zakon z dne 29. oktobra 1846 o organizaciji računskega sodišča,
  • zakon z dne 16. maja 2003: člena 2 in 10,
  • poslovnik računskega sodišča,
  • Pogodba o delovanju Evropske unije, člen 287(3),

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • zvezno državo,
  • skupnosti,
  • regije,
  • province in
  • javne institucije zgoraj navedenih subjektov.

Revidiranje občin ni v pristojnosti sodišča.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče/kolegij s funkcijo sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je neodvisna institucija na isti ravni kot belgijski parlament.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

PARLAMENTARNI POSTOPKI ZA POROČILA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Organizirajo se zaslišanja, na katera so povabljeni revidiranci ali drugi deležniki, da zagotovijo pojasnila ali dodatne informacije. Razprave o poročilih vrhovne revizijske institucije potekajo v relevantnih parlamentarnih odborih. Predstavniki sodišča, kot so njegovi člani, direktorji, nadzorniki in revizorji, odborom predstavijo rezultate revizij. Poslanci lahko postavljajo vprašanja. Parlamentarne dokumente, ki so bili pripravljeni kot izid razprav o poročilih vrhovne revizijske institucije, pripravijo uslužbenci parlamenta, ki podpirajo odbore.

Zvezni ali regionalni parlamenti razpravljajo o zveznem ali regionalnem zaključnem računu in ga odobrijo s podelitvijo razrešnice.

REVIZIJE NA ZAHTEVO PARLAMENTA

Zvezni in regionalni parlamenti lahko sodišče prosijo, naj izvede revizije zakonitosti in pravilnosti nekaterih programov odhodkov ter revizije računovodskih izkazov v službah in organih, za revidiranje katerih je pristojno.

Zvezni in regionalni parlamenti lahko sodišče prosijo, naj izvede revizije upravljanja v službah in organih, za revidiranje katerih je pristojno.

— ORGANIZACIJA

VODJA

VIŠJI PREDSEDNIK

Philippe Roland je bil imenovan 21. decembra 2009.

TRAJANJE MANDATA

Enako kot mandat upravnega organa.

NAČIN IZBORA

Višjega predsednika izvoli poslanska zbornica.

UPRAVNI ORGAN

Generalna skupščina z 12 člani ima francosko- in nizozemskogovoreč senat. Vsak senat sestavljajo predsednik, štirje svetniki in generalni sekretar. Tisti od obeh predsednikov, ki ima višji položaj, se imenuje „Premier Président” ali „Eerste Voorzitter”, tisti od obeh generalnih sekretarjev, ki ima višji položaj, pa se imenuje „Greffier en chef” ali „Hoofdgriffier”.

TRAJANJE MANDATA

6 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane sodišča izvoli poslanska zbornica.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Službe sodišča so razdeljene v tri sektorje, ki imajo skupaj deset direktoratov, od katerih vsakega vodi višji revizor-direktor.

Razdelitev na sektorje je skladna s pristojnostmi generalne skupščine ter francosko- in nizozemskogovorečega senata.

Generalna skupščina sodišča je odgovorna za zadeve, ki se nanašajo na zvezno državo, regijo glavnega mesta Bruselj, skupno komisijo skupnosti v Bruslju in nemškogovorečo skupnost, pa tudi na razlaganje pravil EU in zveznih pravil.

Francoskogovoreči senat je izključno pristojen za zadeve, ki zadevajo francosko skupnost, francosko komisijo francoske skupnosti v Bruslju, regijo Valonijo in njene province ter z njimi povezane javne institucije.

Nizozemskogovoreči senat ima izključno pristojnost za zadeve, ki zadevajo flamsko skupnost, regijo Flamska in njene province ter z njimi povezane javne institucije.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2017)

  • Število:516 (od katerih jih približno 69 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 61 %; ♀ 39 %. Povprečna starost: 47

PRORAČUN

  • Sodišče se financira iz zveznega proračuna.
  • 49,4 milijona EUR (v letu 2017), vse upravni odhodki.
  • < 0,01 % skupnih odhodkov sektorja država (v letu 2017)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče svoje delo načrtuje na treh ravneh:

  • večletni strateški načrt,
  • operativni načrti,
  • letni načrti upravljanja.

Te načrte pripravi na podlagi:

  • svojih zakonskih obveznosti,
  • analize tveganja,
  • parlamentarnih pomislekov,
  • finančnih in družbenih interesov,
  • dodane vrednosti revizije,
  • razpoložljivosti virov in
  • pokritosti področja revizije.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja revizije smotrnosti poslovanja, revizije računovodskih izkazov ter revizije zakonitosti in pravilnosti.

S priročniki in elektronskimi delovnimi datotekami je vzpostavilo standardizirane revizijske prakse.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI).

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

  • letna revizijska poročila,
  • posebna poročila o specifičnih temah,
  • mnenja o osnutkih proračunov in
  • letna poročila o dejavnostih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče parlamentarne skupščine, ministre in javne organe obvešča o rezultatih svojih revizij. Vsa poročila sodišča so na voljo na njegovem spletišču.

— SODELOVANJE

NACIONALNE DEJAVNOSTI

Sodišče v okviru zveznih javnih služb, regije Valonija in francoske skupnosti neformalno sodeluje z oddelki za notranjo revizijo, saj ni bil podpisan noben sporazum. Sodišče je v okviru javnega sektorja flamske skupnosti sklenilo formalna sporazuma z agencijo za notranjo revizijo in inštitutom pooblaščenih revizorjev (IBR-IRE) v zvezi z revizijami računovodskih izkazov v Flandriji.

MEDNARODNE DEJAVNOSTI

AISCCUF

Sodišče je od leta 1994 zakladnik združenja francoskogovorečih vrhovnih revizijskih institucij („Association des institutions supérieures de contrôle des finances publiques ayant en commun l’usage du français” – AISCCUF).

REVIZIJA MEDNARODNIH ORGANIZACIJ

Svetnik sodišča predseduje odboru zunanjih revizorjev OCCAR (Organizacija za oborožitveno sodelovanje) in revidira program Airbus A400M.

TUJE DELEGACIJE

Sodišče gosti tuje delegacije na strokovnih obiskih ali kratkoročnih usposabljanjih o poslanstvu, organizaciji in revizijskih metodah sodišča.

 

 

BOLGARIJA

СМЕТНА ПАЛАТА НА РЕПУБЛИКА БЪЛГАРИЯ

Od leta 1995
Prva ustanovitev leta 1880

Spletišče: www.bulnao.government.bg

Poslanstvo:

Nadzirati izvrševanje proračuna in upravljanje drugih javnih sredstev in dejavnosti z izvajanjem uspešnega, učinkovitega in stroškovno učinkovitega revizijskega dela, katerega cilj je izboljšati upravljanje javnih virov in odgovornost zanje.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Bolgarski nacionalni revizijski urad nadzira izvrševanje proračuna in drugih javnih sredstev ter dejavnosti v skladu z zakonom o nacionalnem revizijskem uradu in mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

Glavna naloga urada je preveriti zanesljivost in verodostojnost računovodskih izkazov organizacij, ki se financirajo iz proračuna, ter to, ali se javna sredstva in dejavnosti upravljajo zakonito, uspešno, učinkovito in gospodarno, poleg tega pa državnemu zboru zagotoviti zanesljive in objektivne informacije o svojem delu.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Člen 91 ustave Republike Bolgarije (1991),
  • zakon o nacionalnem revizijskem uradu z dne 13. februarja 2015.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • državni proračun, proračuna državnega sklada za socialno varnost in nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje, proračune 265 občin, druge proračune, ki jih sprejme državni zbor, proračune njihovih enot za porabo in upravljanje premoženja,
  • proračune bolgarske akademije znanosti, državnih visokošolskih zavodov, bolgarske agencije za telegrafijo, bolgarske nacionalne televizije in bolgarskega nacionalnega radia,
  • javna sredstva, izplačana osebam, ki izvajajo gospodarsko dejavnost, računovodske izkaze za sklade EU in druge mednarodne programe in sporazume, vključno s tem, kako jih relevantni organi in končni porabniki upravljajo,
  • proračunske izdatke bolgarske centralne banke in njeno upravljanje, ustvarjanje letnega presežka prihodkov nad stroški banke, ki je povezana z državnim proračunom, in druge povezave z državnim proračunom,
  • vire in upravljanje državnega dolga, dolg, za katerega jamči država, občinski dolg in uporabo dolžniških instrumentov,
  • privatizacijo in koncesijo državnega in občinskega premoženja, pa tudi javna sredstva, ki se zagotovijo osebam zunaj javnega sektorja,
  • izvajanje mednarodnih sporazumov, pogodb, konvencij ali drugih mednarodnih aktov, kadar je to določeno v relevantnem mednarodnem aktu ali kadar je to funkcijo dodelil pooblaščeni organ,
  • državna podjetja, ki niso trgovinske družbe,
  • trgovinske družbe s 50 % ali več kapitala v državni in/ali občinski lasti,
  • pravne osebe z obveznostmi, za katere jamči država ali za katere se jamči z državnim in/ali občinskim premoženjem, ter
  • druge javne sklade, sredstva in dejavnostih, če mu je bila ta funkcija dodeljena s pravnim aktom.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi predsednik.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Dejavnosti urada so neodvisne od vseh vladnih organov.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad poroča Parlamentu o svojih dejavnostih v predhodnem letu.

Letni zaključni račun urada revidira neodvisna komisija pooblaščenih revizorjev, ki jo določi parlament.

Nacionalni zbor lahko uradu vsako leto naloži do pet revizij.

Urad parlamentu predloži poročila o izvajanju revizij, ki jih je naložil parlament, ter revizijska poročila in mnenja, za katere je zakonsko zahtevana predložitev parlamentu.

Urad revizijska poročila, ki so zelo pomembna za izboljšanje proračunske discipline in upravljanje proračuna ter drugih javnih sredstev in dejavnosti, na lastno pobudo ali na zahtevo nacionalnega zbora predloži v preučitev parlamentarnim odborom.

V okviru odbora državnega zbora za proračun in finance je bil ustanovljen stalni pododbor za odgovornost v javnem sektorju, da bi se zagotovilo tesnejše sodelovanje in stiki med uradom in parlamentom.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Cvetan Cvetkov je bil izvoljen 26. marca 2015.

TRAJANJE MANDATA

7 let, brez možnosti podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika urada izvoli parlament.

UPRAVNI ORGAN

Vodstvo urada sestavljajo predsednik, dva podpredsednika in dva člana, ki sta predstavnika inštituta pooblaščenih javnih računovodij in Inštituta notranjih revizorjev.

Vodstvo se oblikuje na podlagi načela „odprte vlade”.

TRAJANJE MANDATA

podpredsednika: 7 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Podpredsednika in člana izvoli parlament na predlog predsednika NAO.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima šest direktoratov (za revizije računovodskih izkazov (2), za revizije skladnosti finančnega poslovodenja (2), za revizije smotrnosti poslovanja (1) in za specifične revizije (1)).

Podpredsednika sta pristojna vsak za tri direktorate. Poleg tega ima urad še sedem direktoratov z različnimi upravnimi odgovornostmi, ki so pod neposredno odgovornostjo predsednika urada.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 428 (od katerih jih 75 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 26 %; ♀ 74 %. Povprečna starost: 47

PRORAČUN

  • Urad se financira iz državnega proračuna.
  • 8,3 milijona EUR (v letu 2017)
  • 0,146 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad samostojno odloča o svojem delovnem programu. Na podlagi prednostnih področij in meril sprejme letni program za svoje revizijske dejavnosti.

Ima letni postopek za načrtovanje, ki temelji na triletnem strateškem načrtu revizij, v katerem so opredeljena revizijska področja, s katerih se vsako leto za vključitev v letni revizijski program izberejo specifične revizijske naloge. Izbor revizijskih nalog temelji na merilih, ki jih je sprejel urad.

Parlament lahko poleg tega uradu dodeli do pet dodatnih revizij na leto.

Urad svoj delovni program objavi na svojem spletišču.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja:

  • revizije računovodskih izkazov,
  • revizije skladnosti,
  • revizije smotrnosti poslovanja in
  • specifične revizije.

Urad svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI) in dobro prakso.

Urad je razvil svoj revizijski priročnik za izvajanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov in svojih revizijskih dejavnosti.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • vsa revizijska poročila v skladu z zakonom o nacionalnem revizijskem uradu, razen tistih, ki vsebujejo zaupne podatke, in tistih delov poročil, ki so predložena tožilstvu,
  • letno poročilo o dejavnostih,
  • poročilo o reviziji letnega zaključnega računa urada,
  • informacije za predložitev osnutkov revizijskih poročil – postopek, s katerim se nekdanji upravitelji revidiranih organizacij obveščajo, da se je izvajala revizija, ki je zadevala njihovo obdobje upravljanja,
  • poročila o izvajanju priporočil urada, vključno z informacijami za neizvedena priporočila,
  • letne zaključne račune političnih strank in sezname njihovih donatorjev,
  • poročila o finančnem nadzoru nad političnimi strankami v skladu z zakonom o političnih strankah,
  • informacije, ki jih hranijo skupni javni register strank, koalicija strank in odbori za pobude, registrirani za udeležbo na volitvah. Te informacije vključujejo podatke o financiranju volilne kampanje, vključno z donatorji, oglaševalskimi agencijami itd.,
  • revizijska poročila o financiranju volilnih kampanj v skladu z volilnim zakonikom,
  • povzetke revizijskih poročil za letne zaključne račune,
  • poročila z mnenji o izjavah o izvrševanju državnega proračuna, javnem proračunu sistema socialne varnosti, proračunu nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje in proračunskih odhodkih bolgarske centralne banke za predhodno leto,
  • prevode ISSAI v bolgarščino.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Vse publikacije urada, vključno z vsemi revizijskimi poročili, so javno dostopne na njegovem spletišču, ki je glavna platforma za publikacije ter preglednost in obveščanje javnosti o dejavnostih urada.

Urad objavlja sporočila za javnost in kratke videe o revizijskih poročilih, poleg tega pa organizira tiskovne konference in neformalna srečanja z mediji. Sodeluje v televizijskih oddajah in intervjujih ter daje pobude za okrogle mize in konference ter sodeluje na njih.

Urad je dejaven tudi v družbenih medijih.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z drugimi zadevnimi vladnimi organi, da bi povečal učinkovitost sistema kontrol ter se boril proti kriminalu in korupciji, ter s strokovnimi in nevladnimi organizacijami za izmenjavo dobrih praks in spodbujanje strokovnega razvoja.

 

 

HRVAŠKA

DRŽAVNI URED ZA REVIZIJU

Od leta 1993

Spletišče: www.revizija.hr

Poslanstvo:

Delo državnega urada za revizijo Republike Hrvaške je usmerjeno v revidiranje finančnih poročil in poslovnih dejavnosti ter povečanje skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti subjektov, ki upravljajo javno premoženje, in drugih subjektov, ki jih določa zakon o državnem uradu za revizijo. Poleg tega prispeva k boljšemu upravljanju javnega premoženja in drugih javnih virov ter izboljšanju ravni informacij, zagotovljenih hrvaškemu parlamentu, vladi in državljanom o metodah, uporabljenih za upravljanje državnih proračunskih in drugih virov, ter njihovih rezultatih.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Državni urad za revizijo izvaja revizije prihodkov in odhodkov, sredstev in obveznosti, računovodskih izkazov, finančnih transakcij in programov, projektov in dejavnosti revidirancev, opredeljenih v zakonu o državnem uradu za revizijo ter v zakonu o financiranju političnih dejavnosti in volilnih kampanj.

Ocenjuje, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja, ali so rezultati finančnih dejavnosti skladni s sprejetimi računovodskimi standardi, zakoni in predpisi ter ali so programi in projekti, ki se financirajo iz državnega proračuna ali iz proračuna lokalnih in regionalnih samoupravnih enot gospodarni, učinkoviti in uspešni.

Urad izvaja revizije na centralni, regionalni in lokalni ravni.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • ustava iz leta 1990,
  • zakon o državnem uradu za revizijo (2011),
  • zakon o financiranju političnih dejavnosti in volilnih kampanj (2011, spremenjen leta 2017),

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad je pristojen za revidiranje:

  • organov sektorja država,
  • enot lokalne in regionalne samouprave,
  • pravnih subjektov, ki se financirajo iz državnega proračuna ali iz proračuna lokalnih in regionalnih samoupravnih enot,
  • pravnih subjektov, ki so jih ustanovile država ali lokalne in regionalne samoupravne enote,
  • družb in drugih pravnih subjektov, katerih večinski lastnik je država ali lokalna in regionalna samoupravna enota, ali
  • pravnih subjektov, ki uporabljajo sredstva Evropske unije, in drugih mednarodnih organizacij ali institucij, ki financirajo javne potrebe,
  • političnih strank, neodvisnih predstavnikov in neodvisnih članov predstavniških organov lokalnih upravnih enot.

Urad je pristojen za revidiranje približno 14 500 subjektov.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

V skladu z ustavo Republike Hrvaške je urad vrhovna revizijska institucija, pri svojem delu pa je samostojen in neodvisen.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Pravni okvir, ki ureja razmerje med uradom in parlamentom, je določen v zakonu o državnem uradu za revizijo, zakonu o financiranju političnih dejavnosti in volilnih kampanj ter poslovniku hrvaškega parlamenta.

Urad parlamentu predloži letno poročilo o delu, revizijsko poročilo o izvrševanju državnega proračuna in revizijska poročila (posamezno ali v skupinah tematskih poročil). O poročilih se razpravlja na sestankih ustreznih odborov in na plenarnih zasedanjih. Pred razpravo o revizijskih poročilih v odborih ali na plenarnih zasedanjih mora parlament pridobiti mnenje vlade.

Odbor parlamenta za finance in državni proračun ter drugi odbori glede na temo revizije razpravljajo o revizijskih poročilih v navzočnosti generalnega državnega revizorja in predstavnikov SAO. Nato zadevni odbor sprejme zaključek o revizijskih poročilih.

Parlament po razpravi na plenarnem zasedanju sprejme sklep, ki vlado obvezuje, da do nekega roka razmisli o izvajanju priporočil urada.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNI DRŽAVNI REVIZOR

Ivan Klešić je bil imenovan 10. decembra 2010 in ponovno imenovan 3. decembra 2018.

TRAJANJE MANDATA

8 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja imenuje hrvaški parlament na podlagi predloga odbora za volitve, imenovanja in upravne zadeve ter mnenja odbora za finance in državni proračun.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima sedež v Zagrebu in 21 regionalnih uradov. Deluje na celotnem ozemlju države.

V osrednjem uradu so oddelki strukturirani po vrstah subjektov in vrstah revizije, vključno s pravnim, kadrovskim in računovodskim oddelkom ter oddelkom za notranjo revizijo. Odnosi z javnostjo in mednarodno sodelovanje spadajo na področje dela osrednjega urada.

Dejavnosti, naloge in odgovornosti urada so opredeljene v zakonu o državnem uradu za revizijo in v listini državnega urada za revizijo.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2017)

  • Število: 279 (od katerih jih 84 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 25 %; ♀ 75 %. Povprečna starost: 48

PRORAČUN

  • Urad se financira iz državnega proračuna Republike Hrvaške.
  • Samostojno načrtuje potrebna sredstva za svoje delo, hrvaški parlament pa jih opredeljuje v državnem proračunu.
  • 7,6 milijona EUR (v letu 2017)
  • 0,034 % skupnega državnega proračuna (2017)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje revizije načrtuje in izvaja neodvisno v skladu s svojim letnim programom in delovnim načrtom. Parlament lahko zahteva, da urad v svoj delovni načrt vključi dodatne revizije, vendar se to v praksi le redko zgodi.

Letni revizijski program in delovni načrt, pa tudi smernice za njuno pripravo odobri generalni državni revizor. Letni program in delovni načrt vsebujeta obvezne revizije ter revizije drugih tem.

Revizija izvrševanja državnega proračuna je obvezna revizija na podlagi določb zakona o državnem uradu za revizijo, druge obvezne revizije pa so obvezne na podlagi zakona o financiranju političnih dejavnosti in volilnih kampanj.

Revizije drugih tem, ki spadajo v pristojnost urada, so določene na podlagi meril, ki so opredeljena v zakonu o državnem uradu za revizijo. To so:

  • ocena tveganja,
  • finančna pomembnost revizijskih subjektov,
  • rezultati prejšnjih revizij – dano mnenje,
  • zbrane informacije o dejavnostih in upravljanju subjektov,
  • druga merila, ki so določena v notranjih predpisih urada (neizvedena priporočila, objave v medijih).

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja naslednje revizije:

  • revizije računovodskih izkazov, ki vključujejo preučevanje dokumentov, poročil, sistemov notranje kontrole in postopkov notranje revizije, računovodskih in finančnih postopkov ter drugih evidenc, da se preveri, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja in ali so rezultati finančnih dejavnosti skladni s sprejetimi računovodskimi standardi in načeli,
  • revizije skladnosti, ki vključujejo preučitev finančnih transakcij v smislu zakonite porabe sredstev, in
  • revizije smotrnosti poslovanja, s katerimi se ocenjujeta gospodarnost in učinkovitost operacij ter to, kako uspešno so bili doseženi splošni cilji ali cilji posameznih finančnih transakcij, programov in projektov.

Urad svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI) in svojim etičnim kodeksom. Uporablja priročnike za revizije smotrnosti poslovanja in revizije računovodskih izkazov ter smernice.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Poročila urada so:

  • letno poročilo o delu, ki vsebuje rezultate revizijskega dela SAO za obdobje poročanja in njegovih drugih dejavnosti,
  • revizijska poročila o revizijah računovodskih izkazov, revizijah skladnosti in revizijah smotrnosti poslovanja ter
  • revizijska poročila o tematskih revizijah, ki se objavljajo hkrati s poročili o enotni reviziji, ki vsebujejo rezultate enotnih revizij o nekaterih temah (na primer revidiranje bolnišnic ali nacionalnih parkov).

Urad na svojem spletišču objavlja obvestila o novih revizijskih poročilih ali drugih dejavnostih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Vsa revizijska poročila so, ko so dokončana, objavljena na spletišču. Hkrati se izda sporočilo za javnost in organizira tiskovna konferenca.

Urad revizijska poročila predloži parlamentu, takoj ko so dokončana in objavljena.

Urad svoje letno poročilo o delu ter strateški in letni načrt objavi na svojem spletišču (prvega šele po obvestitvi parlamenta).

— SODELOVANJE

Urad pri izvajanju svojih nalog sodeluje z drugimi državnimi organi, ne da bi to posegalo v njegovo samostojnost in neodvisnost. V skladu s to zahtevo urad sodeluje s pravosodnimi in državnimi organi.

Po predložitvi parlamentu se revizijska poročila predložijo tudi državnemu tožilstvu.

Urad poleg tega ministrstvu za notranje zadeve na njegovo zahtevo predloži tudi zahtevana revizijska poročila in razpoložljivo dokumentacijo.

Po revizijah političnih strank, neodvisnih predstavnikov in članov predstavniških organov lokalnih enot, izvoljenih s seznama volivcev, mora urad obvestiti državno tožilstvo o morebitnih kršitvah zakona. Urad sodeluje z državno volilno komisijo, davčno upravo, uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, ministrstvom za notranje zadeve ter sodišči in drugimi državnimi organi.

Urad ohranja tesne stike z drugimi nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in mednarodnimi revizijskimi organizacijami ter dejavno sodeluje pri dejavnostih njihovih organov in delovnih skupin. Sodeluje tudi z različnimi nacionalnimi in mednarodnimi strokovnimi organizacijami, organi in institucijami, akademsko skupnostjo in splošno javnostjo.

 

 

CIPER

EΛΕΓΚΤΙΚΗ ΥΠΗΡΕΣΙΑ ΤΗΣ ΚΥΠΡΙΑΚΗΣ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑΣ

Od leta 1960
Prva ustanovitev leta 1879

Spletišče: www.audit.gov.cy

Poslanstvo:

Izvajati neodvisne revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja v širšem javnem sektorju z namenom spodbujanja javnega poročanja in optimalnega upravljanja javnih sredstev.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

V skladu z ustavo urad Republike Ciper za revizijo revidira vse prihodke in odhodke javnega sektorja ter vsa denarna in druga upravljana sredstva v lasti javnega sektorja. Revidira lahko tudi vse obveznosti, ki jih ima država ali za katere je odgovorna država.

Obseg revizij urada ni omejen, urad pa ima pravico dostopa do vseh knjigovodskih evidenc, drugih evidenc in lokacij, kjer se hranijo sredstva, ki jih mora po svojem mnenju preučiti v okviru opravljanja svojega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • ustava Republike Ciper (1960): del 6, poglavje 2, členi 115–117,
  • zakon o finančni odgovornosti in finančnem okviru (zakon št. 20(I)/2014),
  • zakon o zagotavljanju dokazov in informacij generalnemu državnemu revizorju (zakon št. 113(I)/2002).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira dejavnosti:

  • javnih organov:
    • ministrstev,
    • vladnih oddelkov, služb ali agencij,
  • statutarnih organov,
  • lokalnih vladnih organov:
    • skupnosti,
    • občin in
  • drugih organizacij, podjetij ali skladov v širšem javnem sektorju.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisen državni organ.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad je strukturno neodvisen od parlamenta, vendar z njim tesno sodeluje. Parlamentarni odbor za razvojne načrte in nadzor javnih izdatkov zaradi spremljanja odziva revidiranih agencij redno pregleduje priporočila in opažanja urada.

Poleg tega skoraj vsi parlamentarni odbori urad redno prosijo za pomoč pri zadevah, povezanih z njegovimi odgovornostmi. Občasno urad prispeva tudi v zakonodajnem postopku. Parlament lahko urad prosi, naj izvede posebne preiskave ali revizije.

Glavni državni revizor izvaja revizije in letna poročila predloži predsedniku Republike Ciper, druga revizijska poročila pa revidirancem.

Proračun urada morata odobriti svet ministrov in parlament.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNI DRŽAVNI REVIZOR

Odysseas Michaelides je bil imenovan 11. aprila 2014.

TRAJANJE MANDATA

Neomejeno do zakonsko določene upokojitvene starosti 65 let.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja imenuje predsednik republike.

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi generalni državni revizor, drugega upravnega organa nima.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima tri oddelke, od katerih ima vsak direktorja revizije, dva za revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja ter enega za tehnične revizije. Sestavljeni so iz sedmih pododdelkov, ki so razdeljeni na 13 enot.

Poleg tega ima urad enoto za metodologijo in zagotavljanje kakovosti ter podporne funkcije, kot sta administracija in računovodstvo.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 128 (od katerih jih 82 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 34 %; ♀ 66 %. Povprečna starost: 46

PRORAČUN

  • Urad se financira iz osrednjega državnega proračuna,
  • 5,5 milijona EUR (v letu 2018),
  • približno 91 % porabi za stroške za uslužbence, preostanek pa za operativne odhodke,
  • približno 0,07 % skupnih odhodkov sektorja država, predvidenih v proračunu.

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Enote urada posamezno pripravljajo svoje letne delovne programe. Za urad kot celoto ni enotnega letnega revizijskega načrta.

Načrtovanje vključuje okvirno število dni, ki so predvideni v proračunu za vsako načrtovano revizijo in se ocenijo na podlagi števila razpoložljivih uslužbencev, obsega in pomembnosti z revizijo povezanega dela, revizijskega tveganja in preteklih ugotovitev.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja različne vrste revizij:

  • revizije računovodskih izkazov,
  • revizije skladnosti,
  • revizije smotrnosti poslovanja,
  • tehnične revizije, ki zajemajo predvsem revizije praks javnega naročanja (pogoji iz razpisne dokumentacije, ocena projektnih stroškov in poročila o vrednotenju), revizije potekajočih gradbenih projektov na kraju samem, revizije pogodb za najem nepremičnin za nastanitev vladnih uradov in revizije IT (tj. revizije sistemov informacijske tehnologije/sistemov za obdelavo elektronskih podatkov),
  • okoljske revizije, ki so običajno kombinacija revidiranja računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja, nanašajo pa se na specifične teme, povezane okoljskim upravljanjem. Izvajajo se v skladu s specializiranimi metodološkimi smernicami in standardi, ki jih je izdala organizacija INTOSAI,
  • posebne preiskave, ki se običajno uvedejo na posebno zahtevo parlamenta ali policije za pomoč pri preiskovanju potencialno kaznivih dejanj.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavlja predvsem:

  • letno poročilo, v katerem so omenjena predvsem posebna revizijska poročila, objavljena med letom, in izraženo mnenje o računovodskih izkazih Republike Ciper ter
  • posebna poročila, izdana po zaključku pomembnih revizij, vključno z revizijami javnih, statutarnih ali lokalnih organov, pa tudi revizij smotrnosti poslovanja in okoljskih revizij.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad poroča o ugotovitvah svojih revizij neposredno zadevnim subjektom in daje relevantna priporočila.

Letno poročilo se predloži predsedniku in parlamentu Republike Ciper.

Poleg tega urad vsa revizijska poročila, ki niso tajna, objavi na svojem spletišču in po potrebi izda relevantna sporočila za javnost.

— SODELOVANJE

Poleg tesnega sodelovanja s parlamentom urad sodeluje tudi z državljani, strokovnjaki za posamezna področja in organizacijami civilne družbe, da bi pridobil vpogled v revizijske teme.

 

 

ČEŠKA REPUBLIKA

NEJVYŠŠÍ KONTROLNÍ ÚŘAD

Od leta 1993
Prva ustanovitev leta 1919

Spletišče: www.nku.cz

Poslanstvo:

Poslanstvo vrhovnega revizijskega urada je parlamentu in vladi zagotoviti objektivne informacije o upravljanju državnega premoženja, s čimer želi širši javnosti zagotoviti dodano vrednost.

Vrhovni revizijski urad preučuje, ali so revidirane dejavnosti skladne z zakonodajo, preverja dejansko in formalno točnost teh dejavnosti ter ocenjuje, ali so uspešne, gospodarne in učinkovite.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Vrhovni revizijski urad revidira upravljanje državnega premoženja, finančnih sredstev, zbranih v skladu z zakonom v korist pravnih oseb (npr. zdravstveno zavarovanje), in finančnih sredstev, prejetih iz tujine (vključno s sredstvi EU). Daje svoje mnenje o državnem zaključnem računu in nadzoruje izvrševanje državnega proračuna. Urad ni pooblaščen za revidiranje financ občin, mest in regij ali gospodarskih družb v lasti države ali samoupravne enote.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • ustava Češke republike (1993),
  • zakon št. 166/1993 zb. o vrhovnem revizijskem uradu (o dejavnosti in pristojnostih vrhovnega revizijskega urada).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • organizacijske enote države,
  • pravne in fizične osebe (ko prejmejo državna sredstva),
  • finančno poslovodenje češke centralne banke na področju odhodkov za nakup nepremičnin in poslovanje banke.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska institucija brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisen revizijski organ Češke republike. Njegov obstoj je zagotovljen neposredno v češki ustavi, v kateri je zajamčena tudi njegova neodvisnost od zakonodajne, izvršilne in pravosodne veje oblasti.

V zakonu o državnem proračunu Češke republike je določeno, da mora imeti državni proračun ločeno poglavje, s katerim se zagotavlja ustrezna finančna avtonomija urada.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Češka poslanska zbornica imenuje predsednika in podpredsednika urada.

Urad poslanski zbornici predloži osnutek svojega proračuna, parlament pa odobri proračun in njegovo osnovno strukturo. Vlada ne more sprejemati odločitev o proračunu urada.

Predsednik urada vse odobrene revizijske zaključke pošlje poslanski zbornici, senatu in vladi.

Predsednik urada ima pravico do udeležbe in govora na sejah parlamenta ali vlade Češke republike o zadevah, povezanih z delom urada.

Vlada o vseh revizijskih poročilih urada razpravlja v navzočnosti predsednika urada, za vsako revizijo pa sprejme vladno resolucijo (ki večinoma vključuje popravljalne ukrepe).

Glavni partner na parlamentarni ravni je odbor spodnjega doma za proračunski nadzor.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Miloslav Kala je bil imenovan 22. marca 2013.

TRAJANJE MANDATA

9 let, z možnostjo podaljšanja (predsednik in podpredsednik).

NAČIN IZBORA

Predsednika in podpredsednika urada imenuje predsednik republike na predlog poslanske zbornice.

UPRAVNI ORGAN

Odbor urada (ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in 15 članov).

TRAJANJE MANDATA

Mandat člana se konča, ko je star 65 let. Vsak član urada predloži uradno prisego predsedniku poslanske zbornice in s tem prevzame svojo funkcijo.

NAČIN IZBORA

Poslanska zbornica izvoli 15 članov na predlog predsednika urada.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je kolegijska institucija, ki jo sestavljajo različni organi, oddelki, pododdelki in enote. Predsednik urada vodi urad, podpredsednik pa je njegov namestnik.

Organi urada so odbor, senati in disciplinski senat. Zanje velja zakon o vrhovnem uradu za revizijo in njihovi poslovniki, o katerih razpravlja in ki jih odobri odbor.

Urad je sestavljen iz oddelka za revizijo, administrativnega oddelka in urada predsednika. Ti so razdeljeni na specializirane pododdelke, ki so naprej razdeljeni v enote.

Vodstvo urada poroča neposredno predsedniku. To so višji direktor oddelka za revizijo, višji direktor administrativnega oddelka, direktor urada predsednika, sekretar odbora, direktor oddelka za varnost in direktor oddelka za notranjo revizijo.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 461 (od katerih jih približno 70 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 38 %; ♀ 62 % (♂ 51 %; ♀ 49 % za vodstvene funkcije). Povprečna starost: 46

PRORAČUN

  • Odhodki urada se krijejo iz državnega proračuna Češke republike.
  • 20,1 milijona EUR (v letu 2017)
  • 0,04 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje delo načrtuje v letnem revizijskem načrtu, ki temelji na predlogih predsednika, članov odbora, notranji analizi ali predlogih zunanjih deležnikov.

Vlada, poslanska zbornica ali senat parlamenta Češke republike in njihovi organi lahko uradu predlagajo izvedbo revizij, vendar se ta sam lahko odloči, ali bo predloge sprejel ali ne.

V teh predlogih za revizijo so povzeti tema in cilji revizije, navedeni so revidiranci, časovno načrtovanje revizije in razlogi zanjo, informacije o pravnem in ekonomskem položaju predlaganih revidirancev, informacije o prejšnjih enakih ali podobnih revizijah, osnovne značilnosti revidiranega področja, revizijske hipoteze itd.

— REVIZIJSKE METODE

Urad v okviru svojih opredeljenih pooblastil opravlja revizije v skladu s svojimi revizijskimi standardi, ki temeljijo na mednarodnih standardih vrhovnih revizijskih institucij. Urad izvaja revizije v skladu s pravnimi predpisi, ki zajemajo revizije zakonitosti, revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja. Revizija ima pripravljalno fazo, izvedbeno fazo in zaključek revizije. Revizija v povprečju traja 10 mesecev, izvaja pa jo od 5 do 30 revizorjev, odvisno od števila revidirancev.

Urad preuči, ali so dejavnosti, ki so bile revidirane, skladne z zakonodajo, preverja vsebinsko in formalno točnost teh dejavnosti ter ocenjuje, ali so te dejavnosti uspešne, gospodarne in učinkovite.

Z revizijami računovodskih izkazov preverja, ali so računovodski izkazi revidiranih subjektov resničen in pošten prikaz predmeta računovodstva v skladu s pravnimi predpisi.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Glavni izložek urada so revizijske ugotovitve, ki se objavijo na spletišču in v biltenu SAO, takoj ko revizijski zaključek odobri odbor urada. Predsednik urada vse odobrene revizijske zaključke pošlje poslanski zbornici, senatu in vladi.

Urad mora v skladu z zakonom objaviti:

  • bilten urada, ki je uradna publikacija s povzetki revizijskih poročil za neko obdobje. Ena izdaja vsebuje tudi letni revizijski načrt, v kasnejših izdajah pa se lahko navedejo spremembe letnega revizijskega načrta,
  • letno poročilo, ki vsebuje pregled revizij in revizijskih rezultatov preteklega leta ter informacije o sodelovanju SAO z organi kazenskega pravosodja, informacije za državljane, informacije o dejavnostih mednarodnega sodelovanja ter o finančnem poslovodenju in uslužbencih urada,
  • izjavo o izvrševanju državnega proračuna, v kateri urad da mnenje o vladnem poročilu o izvrševanju državnega proračuna na podlagi svoje ocene upravljanja državnega proračuna v prvih šestih mesecih zadevnega leta,
  • izjavo o državnem zaključnem računu. V tem dokumentu urad da svoje mnenje o osnutku državnega zaključnega računa Češke republike za zadevno leto, ki temelji na njegovi oceni gospodarskih razmer v državi in rezultatih finančnega poslovodenja države,
  • zaključni račun, ki vsebuje informacije o finančnem poslovodenju urada za preteklo leto. Zaključni račun vsako leto preveri zunanji revizor, nato pa ga predsednik urada predloži češkemu parlamentu.

Poleg tega urad izdaja tudi druge publikacije, kot so poročilo o porabi sredstev EU (v katerem primerja in ocenjuje, kako Češka republika uporablja in porablja sredstva EU), priročniki, tematski dokumenti in poročila o revizijah, ki jih je urad opravljal vzporedno z drugimi VRI.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad si prizadeva, da bi bile informacije o rezultatih revizij lahko dostopne javnosti, zato na svojem spletišču in v družbenih medijih objavlja revizijske zaključke, sporočila za javnost in druge relevantne dokumente. Poleg tega sporoča rezultate svojih revizij, analize in novice, videoposnetke v zvezi z revizijami in druge informacije o svojih dejavnostih.

Urad ceni transparentnost, zato svoje pogodbe objavlja na svojem spletišču skupaj s podrobnostmi o svojem proračunu in drugimi podatki.

Poleg tega organizira tudi prireditve. Leta 2017 je potekal njegov prvi hekaton za javno upravo, ki mu je leta 2018 sledil drugi.

— SODELOVANJE

Izmenjava znanja v mednarodnem okolju je eden glavnih ciljev urada, ki zato podpira izmenjavo znanja v okviru mednarodnih dejavnosti, med drugim s skupnimi revizijami.

Urad vsako leto organizira več konferenc, seminarjev in drugih strokovnih dejavnosti. Te dejavnosti, ki pripomorejo k izboljševanju javne uprave, so namenjene uslužbencem urada, strokovni javnosti in predstavnikom drugih državnih ustanov.

Z njimi se vzpostavi platforma za izmenjavo znanja in dobrih praks ne le med javnostjo, temveč tudi med akademiki, strokovnjaki za različna področja, študenti in drugimi skupinami deležnikov.

Revizorji urada redno sodelujejo v revizijskih organih mednarodnih organizacij. Urad je imel predstavnike v organih, kot so EUROCONTROL, Evropska obrambna agencija in Evropska vesoljska agencija.

 

 

DANSKA

RIGSREVISIONEN

Od leta 1976

Spletišče: www.rigsrevisionen.dk

Poslanstvo:

Rigsrevisionen preučuje, ali se vladna sredstva porabljajo uspešno in tako, kot je predvidel danski parlament (Folketing).

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Danski nacionalni urad za revizijo revidira računovodske izkaze vlade in preučuje, ali se vladna sredstva upravljajo v skladu z nameni in odločitvami danskega parlamenta.

Ima pravico dostopa do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

danski zakon o generalnem državnem revizorju, prvič sprejet leta 1976, zadnja sprememba iz leta 2012.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • vse državne račune,
    • ministrstva: 19 (od maja 2018),
    • državne agencije: 131,
  • računovodske izkaze institucij, združenj ali fundacij, katerih stroški ali računovodski primanjkljaji se krijejo z nepovratnimi sredstvi, ki jih financira država,
  • računovodske izkaze neodvisnih upravnih subjektov, ustanovljenih z zakonom,
  • računovodske izkaze partnerstev in podjetij, v katerih država neposredno ali posredno sodeluje kot partner, ali v katerih je odgovoren poslovni partner.

Urad nima pristojnosti za revidiranje danske centralne banke.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisna organizacija v okviru danskega parlamenta. Generalni državni revizor urada ne sme biti poslanec.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen. Odbor za javne finance, ki ga imenuje danski parlament, je edini organ, ki lahko od urada zahteva izvedbo revizije nekega področja.

Urad vsa svoja poročila predloži odboru za javne finance, generalni državni revizor pa poročila odboru predstavlja na mesečnih sestankih.

Urad tesno sodeluje z relevantnimi ministrstvi in jim s smernicami zagotavlja podporo za njihove postopke računovodenja in računovodske kontrole.

Parlament določi proračun urada.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNA DRŽAVNA REVIZORKA

Lone Strøm je bila prvič imenovana 1. maja 2012, ponovno pa maja 2018 za obdobje štirih let.

TRAJANJE MANDATA

6 let (z možnostjo enkratnega podaljšanja za obdobje štirih let).

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja imenuje predsednik danskega parlamenta na priporočilo odbora za javne finance in po odobritvi odbora parlamenta za poslovnik.

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi generalni državni revizor, pomaga pa mu svetovalni organ s štirimi pomočniki generalnega državnega revizorja in glavnim svetovalcem.

TRAJANJE MANDATA

Pomočniki generalnega državnega revizorja in glavni svetovalec niso imenovani za določen čas.

NAČIN IZBORA

Generalni državni revizor imenuje svoje pomočnike in glavnega svetovalca.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima štiri oddelke, ki jih vodijo pomočniki generalnega državnega revizorja.

— VIRI

USLUŽBENCI (KONEC LETA 2017)

  • Število: 288
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 43 %; ♀ 57 %

PRORAČUN

  • približno 30 milijonov EUR (v letu 2018)
  • 38 % sredstev urada je dodeljenih za obsežne študije specifičnih področij (revizije smotrnosti poslovanja), 62 % pa za letno revizijo danskih državnih računov (podatki za leto 2017).
  • < 0,01 skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Generalni državni revizor in njegovi štirje pomočniki imajo tedenske sestanke, na katerih razpravljajo o strategiji in načrtovanju dejavnosti urada.

Urad mora preučiti zadeve, kadar tako zahteva odbor za javne finance, in poročati o njih. Te naloge v povprečju pomenijo približno tretjino revizijskih tem obsežnih študij urada.

Vse revizije se načrtujejo na podlagi ocene pomembnosti in tveganja.

Letne revizijske dejavnosti in obsežne študije urada se načrtujejo eno leto vnaprej. Vendar se načrt nenehno prilagaja glede na nov razvoj dogodkov.

— REVIZIJSKE METODE

Urad neodvisno izbere svoj revizijski pristop in metodologijo.

Svoje delo opravlja v skladu z dansko zakonodajo in danskimi standardi za revidiranje javnega sektorja, ki temeljijo na mednarodnih standardih vrhovnih revizijskih institucij.

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja.

Nacionalni revizijski urad za preverjanje učinka svojih revizij skupaj z odborom za javne finance preverja, ali so revidiranci izvedli njegova priporočila.

Poleg tega se morajo ministrstva obvezno odzvati na revizijska poročila urada.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • letno poročilo o reviziji danskih državnih računov,
  • poročila o obsežnih študijah specifičnih področij (približno 23 na leto),
  • letno poročilo o svojih dejavnostih, smotrnosti poslovanja in računovodskih izkazih,
  • memorandume o spremljanju izvajanja priporočil za vsa revizijska poročila,
  • dodatne memorandume o nekaterih temah ter
  • danske standarde za revidiranje javnega sektorja.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad v skladu z danskim zakonom o dostopu do informacij javnega značaja memorandume in revizijska poročila predloži odboru za javne finance, preden jih objavi na svojem spletišču.

Prva poglavja obsežnih študij in izbranih revizijskih poročil in memorandumov so prevedena v angleščino.

Urad se osredotoča na zunanjo izmenjavo znanja, da bi izboljšal kakovost storitev, ki jih zagotavlja javnemu sektorju.

Urad vsako leto gosti štiri ali pet seminarjev za izmenjavo informacij za zunanje deležnike.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z enotami za notranjo revizijo v ministrstvih in drugih revidiranih subjektih.

 

 

ESTONIJA

RIIGIKONTROLL

Od leta 1990
Prva ustanovitev leta 1918

Spletišče: www.riigikontroll.ee

Poslanstvo:

Pomagati estonskemu parlamentu (Riigikogu), vladi in lokalni upravi delovati pametno in sprejemati pomembne odločitve v interesu širše javnosti, tako da se pred sprejetjem teh odločitev čim bolj temeljito preučijo vse informacije.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nacionalni urad Estonije za revizijo izvaja revizije javnega sektorja in preverja, ali so bila javna sredstva porabljena gospodarno, učinkovito, uspešno in zakonito.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Zakon o nacionalnem uradu za revizijo (iz leta 2002),
  • poglavje XI ustave Republike Estonije (iz leta 1992) – nacionalni revizijski urad.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira dejavnosti:

  • sekretariata parlamenta, urada predsednika republike, sodišč, estonske centralne banke, vladnega urada in urada pravosodnega kanclerja,
  • vladnih organov in državnih organov, ki jih upravljajo,
  • lokalnih organov v zvezi s posedovanjem in uporabo občinskih sredstev ter razpolaganjem z njimi (samo revizija računovodskih izkazov in skladnosti), nepremičnega in premičnega premoženja države, ki je bilo preneseno v njihovo posest, namenskih sredstev in subvencij, dodeljenih iz državnega proračuna, ter sredstev, dodeljenih za opravljanje državnih funkcij (revizija računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja).
  • fundacij in nepridobitnih združenj, ki jih ustanovijo lokalni organi ali v katerih je lokalni organ član,
  • pravnih oseb v javnem pravu,
  • fundacij in nepridobitnih združenj, ki jih ustanovi država ali pravna oseba v javnem pravu ali v katerih je država ali pravna oseba v javnem pravu članica,
  • družb, v katerih imajo država, pravne osebe v javnem pravu ali zgoraj navedene fundacije skupaj ali ločeno prevladujoč vpliv z večinskim deležem ali drugače, ter podrejenih družb teh družb,
  • podjetij, ki so pridobila posojila od države ali katerih posojila ali druge pogodbene obveznosti imajo poroštvo države,
  • družb, v katerih ima lokalni organ prevladujoč vpliv z večinskim deležem ali drugače, ter podrejenih družb teh družb,
  • drugih oseb, ki opravljajo javne funkcije v zvezi z uporabo in ohranjanjem državnih sredstev.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je v skladu z estonsko ustavo neodvisen državni organ.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Proračun urada odobri parlament.

Urad je odgovoren parlamentu in svoja poročila predstavlja posebnemu odboru parlamenta za nadzor državnega proračuna.

Generalni državni revizor se lahko udeležuje sej vlade in ima pravico sodelovati v razpravah o zadevah, ki se nanašajo na njegove dolžnosti.

Dejavnosti urada letno revidira revizijska družba, ki jo določi parlament na predlog odbora za finance.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNI DRŽAVNI REVIZOR

Janar Holm je bil imenovan 7. marca 2018, funkcijo pa je prevzel 9. aprila 2018, ko je prisegel pred Riigikogu.

TRAJANJE MANDATA

5 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja imenuje Riigikogu na predlog predsednika republike.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je razdeljen na tri strukturne enote. Oddelek za revizijo izvaja revizije računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja, sestavljen pa je iz sedmih revizijskih skupin. Oddelek za analize pripravlja preglede in posebna dela. Razvojna in administrativna služba podpira oddelek za revizijo in generalnega državnega revizorja pri opravljanju njunih nalog ter usklajuje delo urada.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 100 (od katerih jih 75 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 29 %; ♀ 71 %. Povprečna starost: 40

PRORAČUN

  • 6 milijonov EUR (v letih 2018 in 2019)
  • 60 % za stroške za uslužbence, 25 % za administrativne zadeve (polovica za nepremičnine in IKT), 10 % za pokojnine
  • 0,05 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad neodvisno in sam odloči, katere teme bo revidiral, katere vrste revizij bo opravil in kdaj jih bo opravil.

Na svojem spletišču objavlja podrobne informacije o svojem revizijskem programu in napredku tekočih revizij.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja različne vrste revizij:

  • pri revizijah računovodskih izkazov oceni, ali računovodski izkazi institucij pravilno in zanesljivo odražajo njihovo finančno stanje. Urad preuči, ali so izkazi pravilni in ali je morebitna napačna poraba sredstev izključena. Z revizijami računovodskih izkazov preverja tudi zakonitost transakcij,
  • pri revizijah smotrnosti poslovanja preučuje, ali javni sektor sredstva porablja gospodarno, učinkovito in uspešno. Revizije smotrnosti poslovanja je mogoče opredeliti tudi kot postopek, v okviru katerega se preiskuje, ali revidirane institucije dosegajo zastavljene cilje ter ali to delajo pravilno ali z najnižjimi stroški. Z revizijami smotrnosti poslovanja se ocenjujejo dejavnosti javnega sektorja pri reševanju problemov na strateški ravni, podrobno se analizirajo razlogi za probleme, nazadnje pa se dajo predlogi za odpravo teh problemov. Cilj revizij smotrnosti poslovanja je tudi opredeliti najboljšo upravno prakso in prispevati k njenemu razširjanju,
  • z revizijami skladnosti preučuje zakonitost dejavnosti. To je glavni pristop pri revidiranju lokalnih vladnih organov.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, vključno z zaupnimi informacijami, vsi revidiranci pa mu morajo na zahtevo predložiti informacije.

Urad izvaja revizije v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI) in svojim revizijskim priročnikom.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavlja revizijska poročila, ki jih je mogoče razvrstiti v dve kategoriji: revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja.

Urad poleg revizijskih poročil pripravlja tudi posebna poročila, ki niso nujno pripravljena s klasičnimi revizijskimi postopki, temveč se osredotočajo na analizo posameznega vprašanja.

Urad parlamentu vsako leto predloži še dve poročili:

  • pregled uporabe in ohranjanja državnih sredstev v predhodnem proračunskem letu,
  • oceno konsolidiranega državnega letnega poročila, v katerem NAO med drugim oceni, ali je zaključni račun države pravilen in ali so bile ekonomske transakcije zakonite.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Publikacije urada so na njegovem spletišču na voljo v estonščini s povzetki v angleščini. Poleg tega urad svoja poročila razširja tudi v družbenih medijih.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z lokalnimi organi in vlado republike, da bi izboljšal sisteme notranje kontrole in notranje revizije vladnih organov in subjektov, ki jih upravljajo vladni organi.

Poleg tega morajo pravne osebe v javnem pravu uradu poslati izvod svojih odobrenih letnih poročil.

 

 

FINSKA

VALTIONTALOUDEN TARKASTUSVIRASTO

Od leta 1825

Spletišče: www.vtv.fi

Poslanstvo:

Dejavnosti finskega državnega urada za revizijo vodijo vrednote odgovornosti, odprtosti, objektivnosti in spoštovanja. Vizija institucije je, da finski način upravljanja državnih financ postane model za cel svet.

Strateški cilj institucije je spodbujati:

  • trajnostno in uspešno upravljanje državnih financ,
  • zanesljivost informacij o državnih financah,
  • zaupanje v državne finance.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Finski nacionalni urad za revizijo je neodvisen organ, ki revidira državne finance, ocenjuje fiskalno politiko ter nadzoruje volilno kampanjo in financiranje političnih strank.

Njegove revizije zajemajo finance centralne države kot celoto. Zato ima v skladu s finsko ustavo obsežno pravico dostopa do informacij.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • finska ustava (iz let 1919 in 1999),
  • zakon o nacionalnem revizijskem uradu (676/2000),
  • zakon o pravici nacionalnega urada za revizijo do revidiranja nekaterih kreditnih transferjev med Finsko in Evropskimi skupnostmi (353/1995),
  • zakon o izvajanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter o omejitvah za vladno porabo (869/2012),
  • zakon o financiranju kandidatov na volitvah (273/2009),
  • zakon o političnih strankah (10/1969).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • vlado in ministrstva,
  • vladne agencije,
  • zunajproračunske sklade,
  • državna podjetja in družbe v državni lasti,
  • državne transferje in subvencije, izplačane občinam, družbam in drugim subjektom,
  • transferje sredstev med Finsko in Evropskimi skupnostmi.

Urad ne revidira:

  • financ parlamenta,
  • sredstev, za katera je odgovoren parlament,
  • centralne banke Finske ali organa za finančni nadzor ali
  • institucije za socialno zavarovanje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Neodvisni nacionalni revizijski organ, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Nacionalni revizijski urad je neodvisen državni organ, ki je priključen parlamentu.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Generalnega državnega revizorja imenuje parlament, ki je tudi edini, ki ga lahko razreši. Revizor, ki revidira računovodske izkaze parlamenta, revidira tudi računovodske izkaze urada. Poleg tega parlament v zakonih določi naloge urada, razpravlja o njegovem predlogu proračuna, odloča o njegovih virih ter razpravlja o njegovih letnih in ločenih poročilih.

Urad nima pristojnosti za revidiranje računovodskih izkazov parlamenta.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNA DRŽAVNA REVIZORKA

Tytti Yli-Viikari je bila izvoljena 1. januarja 2016.

TRAJANJE MANDATA

6 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja izvoli parlament.

UPRAVNI ORGAN

Generalnega državnega revizorja podpira vodstvo, ki ga sestavljajo dva namestnika generalnega državnega revizorja in upravni vodja.

TRAJANJE MANDATA

Namestnika generalnega državnega revizorja in upravni vodja imajo redne pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen čas).

NAČIN IZBORA

Generalni državni revizor je odgovoren za imenovanje svojih namestnikov in upravnega vodje.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima oddelek za revizije računovodskih izkazov in skladnosti, oddelek za revizije smotrnosti poslovanja in fiskalne politike, izvršni urad in enoto za administrativne zadeve.

Poleg tega ima znanstveni svet, odbor za kazni in sankcije ter svetovalni odbor, za katere je neposredno odgovoren generalni državni revizor.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2017)

  • Število:143
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 49 %; ♀ 51 %. Povprečna starost: 49

PRORAČUN

  • 16 milijonov EUR (v letu 2017)
  • 0,03 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje delo načrtuje v splošnem revizijskem načrtu, ki zajema štiri leta. Revizijske teme izbira na podlagi analize tveganja v zvezi z državnimi financami in gospodarstvom. V revizijskem načrtu za vsako vrsto revizije določa ustrezne revizijske teme in specifična področja, na katera se je treba osredotočiti.

Revizijski načrt za vsako vrsto revizije temelji na analizah tveganja, opravljenih v revizijskih enotah, in na merilih za bistvene komponente.

— REVIZIJSKE METODE

Urad z revizijo računovodskih izkazov, skladnosti, smotrnosti poslovanja in fiskalne politike opravlja dolžnosti, določene v ustavi.

Pri svojih revizijah uporablja interne revizijske smernice, ki temeljijo na revizijskih standardih ISSAI, ki jih izdaja Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI). Revizijski standardi ISSAI temeljijo na mednarodnih standardih revidiranja (MSR). Dopolnjujejo jih ločeni priročniki za vsako vrsto revizije.

Revizijski priročnik urada je na voljo na njegovem spletišču.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • poročila o reviziji računov centralne države,
  • poročila o revizijah računovodskih izkazov, skladnosti, smotrnosti poslovanja in fiskalne politike,
  • preglede,
  • poročila o oceni fiskalne politike,
  • ločena poročila parlamentu,
  • poročila o spremljanju financiranja volilnih kampanj,
  • poročila o spremljanju financiranja političnih strank,
  • letna poročila,
  • poročila o nadaljnjem spremljanju in
  • druge publikacije, kot so mednarodne publikacije.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Revizije, ki jih opravlja urad, so najavljene na njegovem spletišču. Poleg tega je na njegovem spletišču tudi seznam prihodnjih publikacij. Način sporočanja podrobnosti o reviziji se določi na končnem revizijskem sestanku. Za vse revizije se pripravijo sporočila za javnost. Poleg tega se za izbrane revizije pripravijo tudi videi. V sporočilih za javnost so navedeni najpomembnejši revizijski rezultati in kontaktni podatki ključnih oseb, ki so sodelovale pri izvajanju revizije. Sporočila za javnost se objavljajo tudi v družbenih medijih.

— SODELOVANJE

Urad poleg svojega revizijskega dela opravlja tudi strokovne in svetovalne naloge, na primer v parlamentarnih odborih in delovnih skupinah vlade.

Sodeluje na splošnih razpravah na področju javnih financ in razvoja administracije. Urad si prizadeva za dobro sodelovanje in dejaven dialog z deležniki in strankami.

 

 

FRANCIJA

COUR DES COMPTES

Od leta 1807
Prva ustanovitev leta 1319

Spletišče: www.ccomptes.fr

Poslanstvo:

Neodvisnost, kolegij članov, kontradiktorni postopek.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Francosko nacionalno računsko sodišče, ki ga podpira 17 regionalnih in čezmorskih senatov (chambres régionales et territoriales des comptes), je pristojno za:

  • razsodbe o državnih računih,
  • revidiranje skladnosti in smotrnosti poslovanja vseh javnih organizacij in javnih sredstev ter njihovih ekvivalentov,
  • potrjevanje računovodskih izkazov države in računovodskih izkazov za socialno varstvo,
  • oceno javnih politik.

S sodiščem povezano sodišče za proračunsko in finančno disciplino („Cour de discipline budgétaire et financière” – CDBF) razsoja v zvezi z nepravilnostmi, ki jih zagrešijo upravljavci javnih sredstev ali njihovi ekvivalenti.

Sodišče in senati imajo dostop do vseh dokumentov, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti. Revizijska pristojnost vključuje tudi razreševanje javnih računovodij.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Francoska ustava (člen 47-2),
  • zakonik o javnofinančnih sodiščih,
  • specifični zakoni in predpisi o revidiranju.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče in senati (ki so skupaj s sodiščem za proračunsko in finančno disciplino finančne jurisdikcije) revidirajo:

  • vse državno upravljanje in računovodske izkaze,
    • zaključne račune predsedstva republike, državnega zbora in senata,
    • ministrstva (centralne uprave, oddelke z odgovornostmi na nacionalni ravni in decentralizirane oddelke),
    • vladne agencije in njihovo ozemeljsko mrežo območnih uradov ter
    • podjetja v javni lasti,
  • upravljanje in računovodske izkaze socialnega varstva,
  • upravljanje in računovodske izkaze lokalnih organov (od regionalne do občinske ravni) in njihovih agencij, javnih bolnišnic, srednjih šol itd.,
  • javna sredstva, dodeljena zasebnim subjektom,
  • sredstva, ki jih uporabljajo dobrodelne organizacije, če se donirajo z javnimi kampanjami,
  • sredstva, ki jih uporabljajo zasebni subjekti, če ta sredstva prihajajo iz zasebnih nepovratnih sredstev, ki so oproščena davka.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Računsko sodišče s funkcijo sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je neodvisno od francoske vlade in parlamenta ter ohranja enako distanco do obeh.

Prvi predsednik sodišča je tudi predsednik:

  • sodišča za proračunsko in finančno disciplino,
  • visokega sveta za javne finance (Haut Conseil des finances publiques),
  • sveta za obvezne prispevke (Conseil des prélèvements obligatoires).

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče je neodvisno od vlade in parlamenta, katerima predloži revizijska poročila in daje nasvete.

Sodišče preučuje računovodske izkaze parlamenta.

Parlament v okviru svojega poslanstva ocenjevanja in nadzora tesno sodeluje s sodiščem pri spremljanju izvajanja priporočil. Parlament lahko sodišče prosi, naj izvede omejeno število revizij, poleg tega pa ga lahko vlada in parlament prosita, naj oceni javne politike.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PRVI PREDSEDNIK

Didier Migaud je bil imenovan 23. februarja 2010.

TRAJANJE MANDATA

Prvi predsednik ima neomejen mandat do zakonsko določene upokojitvene starosti.

NAČIN IZBORA

Prvi predsednik se imenuje z odlokom predsednika republike, ki ga izda svet ministrov.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče upravlja kolegij, ki ga sestavljajo prvi predsednik in šest predsednikov senatov. Generalni tožilec (ki je neodvisen) se udeležuje sestankov kolegija.

Senate vodijo predsedniki, ki so člani sodišča. Visokemu svetu senatov predseduje prvi predsednik.

TRAJANJE MANDATA

Prvi predsednik in predsedniki senatov so sodniki, njihov mandat pa je omejen samo z zakonsko določeno upokojitveno starostjo.

NAČIN IZBORA

Predsedniki senatov in generalni tožilec se imenujejo z odlokom predsednika republike, ki ga izda svet ministrov.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče ima šest senatov na sektor, oddelek za strateško načrtovanje in objave ter generalni sekretariat.

Generalni tožilec, državni tožilci in regionalni finančni tožilci so neodvisni od sodišča, sodišča za proračunsko in finančno disciplino in senatov ter delujejo kot javni tožilci.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število:1 777 (746 v sodišču in 1 031 v senatih) (od katerih jih 80 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 50 %; ♀ 50 %. Povprečna starost: 50

PRORAČUN

  • 214 milijonov EUR (48 % za sodišče, 52 % za senate)
  • < 0,01 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Prvi predsednik po pridobitvi mnenja generalnega tožilca določi splošno organizacijo sodišča, načrtuje revizije in dodeljuje sredstva senatom. Razčlenitev programa v različne preglede se izvede na ravni ekip v okviru vsakega senata.

Enak postopek se uporablja v vseh senatih.

Revizijske teme se izbirajo na podlagi ocen tveganja, časovnih razporedov obveznih revizij različnih organov, revizijskih izkušenj in ob upoštevanju ravni javnega interesa.

Sodne dejavnosti obsegajo izbrane zaključne račune za revidiranje in sodbo za obdobje sedmih let.

— REVIZIJSKE METODE

Vse vrste revizij temeljijo na metodah, ki so jih opredelili sodišče in senati v skladu z mednarodnimi standardi.

Sodne dejavnosti potekajo v skladu s strogim poslovnikom.

Sodišče s praktičnimi smernicami in tečaji usposabljanja stalno razvija svojo metodologijo vrednotenja javnih politik.

Vse vrste dejavnosti so skladne z načelom kolegialnosti in kontradiktornim postopkom.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

  • splošno letno poročilo o 15–20 zadevah, ki se posreduje tudi predsedniku republike,
  • letno poročilo o izvrševanju državnega proračuna in rezultatih za preteklo leto,
  • letno potrjevanje državnega zaključnega računa za preteklo leto,
  • letno oceno stanja javnih financ in napovedi za tekoče leto,
  • letno poročilo o izvrševanju proračuna in potrjevanju zaključnega računa sistema socialne varnosti za preteklo leto,
  • letno poročilo o lokalnih javnih financah za preteklo leto,
  • od pet do deset tematskih poročil na leto,
  • vsa poročila o tem, kako dobrodelne organizacije porabljajo zasebna nepovratna sredstva,
  • vsa glavna poročila, poslana vladi (posameznemu ministru).

Senati objavljajo:

  • poročila o upravljanju lokalnim organom,
  • nekatera poročila v letnem poročilu sodišča.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče ima ustavno obveznost obveščanja javnosti. Zato v medijih, na svojem spletišču in na Twitterju objavlja vse večji delež svojega dela.

Sodišče vsa svoja glavna poročila posreduje vladi in parlamentu ter jih objavi.

Parlament prejme in uporablja šest letnih poročil in tematska poročila sodišča. Sodišče objavlja tudi spremljanje izvajanja priporočil.

Sodišče objavlja vsa poročila o dobrodelnih skladih.

Senati pošiljajo svoja poročila o upravljanju lokalnim organom, ki jih morajo naglas prebrati na sestankih sveta, ki so odprti za javnost in medije.

Sodišče, senati in sodišče za proračunsko in finančno disciplino svoje sodbe izrekajo javno.

Sodbe sodišča za proračunsko in finančno disciplino se objavijo v republiškem uradnem listu in na spletišču.

— SODELOVANJE

Sodišče tesno sodeluje s senati, ki svoje delo spremljajo samostojno.

Sodišče sodeluje s parlamentarnimi odbori, državnim svetom, sodišči (preko generalnega tožilca), drugimi neodvisnimi upravnimi organi in splošnimi vladnimi inšpektorati.

 

 

NEMČIJA

BUNDESRECHNUNGSHOF

Od leta 1950
Prva ustanovitev leta 1714

Spletišče: www.bundesrechnungshof.de

Poslanstvo:

Temeljna načela, na katerih temelji delo nemške vrhovne revizijske institucije, so neodvisnost, nevtralnost, objektivnost in verodostojnost.

Namen njenega dela je izboljšati transparentnost, učinkovitost in trajnostnost vladnih ukrepov.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nemška VRI revidira vse zvezne prihodke in odhodke, pa tudi reprezentančna sredstva in tajne odhodke, ter ugotavlja, ali se je zvezni proračun upravljal ustrezno in učinkovito.

Ima neomejeno pravico dostopa do vseh organov in vseh informacij, ki jih potrebuje za svoje revizijsko delo, vključno z nezveznimi subjekti, kadar ti upravljajo zvezna sredstva.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Ustava (člen 114, odstavek 2) (1949),
  • zvezni proračunski zakonik (člen 88 in naslednji) (1969),
  • zakon o proračunskih načelih (člen 53 in naslednji) (1969),
  • nemški zakon o vrhovni revizijski instituciji.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Nemška VRI ima dostop do katere koli institucije ali organa, ki upravlja zvezna sredstva, npr. do:

  • ministrstev in njihovih podrejenih organov,
  • državnih agencij,
  • institucij za socialno varnost,
  • javnih podjetij,
  • prejemnikov zveznih nepovratnih sredstev in
  • administrativnih enot ustavnih organov.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Nemška VRI je vrhovni zvezni organ na enaki ravni kot zvezna ministrstva.

Je popolnoma neodvisna in ne sprejema navodil za izvedbo specifičnega revizijskega dela. Vendar pa ji lahko parlament predlaga izvedbo nekaterih revizij.

Predsednik nemške VRI je po uradni dolžnosti zvezni komisar za smotrnost poslovanja. Pripravlja priporočila, poročila in mnenja, da bi se izboljšala učinkovitost zvezne administracije. Poleg tega lahko parlamentu svetuje pri pripravi zakonodaje.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Nemška VRI s svojim revizijskim in svetovalnim delom podpira nemško zvezno vlado in parlament, ki kot podlago za podelitev razrešnice zvezni vladi uporablja letno poročilo nemške VRI.

Nemška VRI poroča tako izvršilni kot tudi zakonodajni veji zvezne vlade, ki jima lahko pred sprejetjem končne odločitve tudi svetuje.

Sodeluje tudi pri pogajanjih o proračunu med zveznim ministrstvom za finance in vladnimi službami ter lahko da mnenje o oceni proračuna vsakega ministrstva. Poleg tega svetuje tudi pri izvrševanju proračuna.

REVIZIJSKO DELO

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Kay Scheller je bil imenovan 30. junija 2014.

TRAJANJE MANDATA

12 let brez možnosti podaljšanja. Mandat je omejen z zakonsko določeno upokojitveno starostjo za javne uslužbence, ki je sedaj 67 let.

NAČIN IZBORA

Predsednika izvolita oba domova parlamenta, imenuje pa ga predsednik Zvezne republike Nemčije.

UPRAVNI ORGAN

Odločitve v zvezi z revizijskim delom na ravni revizijskih oddelkov sprejemajo kolegijski organi, ki jih sestavljajo člani VRI, in sicer višji revizijski direktor in revizijski direktor, v nekaterih primerih pa tudi predsednik ali podpredsednik. Člani nemške VRI so pravno neodvisni.

Nekatere vrste splošnih odločitev, npr. o zadevah v zvezi z letnim poročilom, sprejema senat. Senat je vrhovni organ odločanja.

TRAJANJE MANDATA

Višji revizijski direktorji so javni uslužbenci. Njihov mandat je omejen z zakonsko določeno upokojitveno starostjo za javne uslužbence, ki je sedaj 67 let.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Nemška VRI je sestavljena iz devetih revizijskih oddelkov z 51 revizijskimi enotami. Poleg tega ima še en oddelek, ki se osredotoča na mednarodno revizijsko delo in podpira predsednika v njegovi funkciji člana revizijskega odbora Združenih narodov. Oddelek za podporo je odgovoren za centralno upravljanje.

— VIRI

USLUŽBENCI (OKTOBER 2018)

  • Skupaj: 1 163 (od katerih jih 82 % opravlja revizijske naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 58 %; ♀ 42 %. Povprečna starost: > 51

PRORAČUN

  • 149 milijonov EUR
  • 0,04 % skupnega zveznega proračuna

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Predsednik, podpredsednik, senat in vsi kolegijski organi sodelujejo pri strateškem načrtovanju in načrtovanju dela nemške VRI.

Revizijske enote nemške VRI redno izvajajo analizo tveganja in naloge, ki je podlaga za srednjeročni načrt revizij in revizijsko strategijo za naslednjih tri do pet let.

Enote usklajeno načrtujejo svoje revizijske naloge v letnih načrtih revizij, ti načrti pa so podlaga za splošni načrt revizij nemške VRI.

Nemška VRI se lahko prosto odloča o zahtevah parlamenta ali parlamentarnih odborov za izvedbo revizije.

— REVIZIJSKE METODE

Nemška VRI opravlja revizije smotrnosti poslovanja, skladnosti in računovodskih izkazov, in sicer naknadno ali v realnem času, poleg tega pa daje proaktivne nasvete. Neodvisno določa časovni razpored in vrsto svojega revizijskega dela, poleg tega pa lahko opravlja delo na terenu.

Revizije smotrnosti poslovanja so ključna naloga, običajno pa v celoviti reviziji vključujejo tudi elemente revizij skladnosti in računovodskih izkazov. Nemška VRI kot dodatno strateško revizijsko merilo uporablja trajnostnost.

Delo nemške VRI vključuje tudi:

  • selektivne revizije, ki vključujejo poglobljeno preučevanje za zbiranje dokazov o nekem vidiku predmeta revizije,
  • horizontalne revizije, ki obravnavajo specifično zadevo v reprezentativnem vzorcu vladnih organov za pripravo revizijskih ugotovitev o opredeljenem področju vladnih operacij in transakcij,
  • raziskovalne študije, ki so orodje za pridobivanje vpogleda v specifična problematična področja, postopke ali razvoj dogodkov. Njihov namen ni zagotavljanje končne ocene vladnih operacij in transakcij, vendar so primerna možnost za pripravo novih revizijskih obiskov,
  • revizije za spremljanje izvajanja priporočil, s katerimi se ugotavlja, ali so relevantni organi ukrepali na podlagi revizijskih ugotovitev ali resolucij parlamenta,
  • revizije upravljanja (ali splošne revizije), s katerimi se pridobi celovit pregled finančnega poslovodenja revidiranega organa,
  • revizije v realnem času, ki nemški VRI omogočajo preučitev množice posameznih odločitev v okviru velikih programov, in sicer ločeno in v vsaki fazi projekta. Ta pristop ji omogoča zgodnje ugotavljanje pomanjkljivosti in pravočasno obveščanje organov odločanja.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Nemška VRI objavlja:

  • pisma poslovodstvu z revizijskimi ugotovitvami, ki jih pošlje revidiranim organom, da predložijo pripombe,
  • letno poročilo, sestavljeno iz glavnega (I) in dodatnega zvezka (II). Zvezek I se objavi vsako leto jeseni, zvezek II pa spomladi naslednje leto. Skupaj tvorita posodobljeno osnovo za parlamentarni postopek podelitve razrešnice,
  • svetovalna poročila in
  • poročila za posebne namene.

Svetovalna poročila in poročila za posebne namene predloži parlamentu in zvezni vladi.

Poleg tega predsednik kot zvezni komisar za smotrnost poslovanja objavlja vrsto mnenj in smernic o dobrih praksah.

Nemška VRI v svoja priporočila za izboljšave vključuje v svoja pisma poslovodstvu in poročila ter daje pripombe o aktualnih vprašanjih, kot so osnutki zakonodaje in veliki projekti javnega naročanja, ali zagotavlja strokovno mnenje.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Nemška VRI svoje letno poročilo predstavi javnosti na zvezni tiskovni konferenci, svoje delo (vključno z letnim poročilom, poročili za posebne namene in končnimi revizijskimi pismi) pa objavlja na svojem spletišču.

Tam so objavljeni tudi posebna poročila in izložki zveznega komisarja za smotrnost poslovanja.

— SODELOVANJE

Ker je Nemčija zvezna država, regionalne revizijske institucije in občinski revizijski uradi revidirajo druge ravni upravljanja. Ker pa so fiskalni sistemi zveze in šestnajstih zveznih dežel, ki sestavljajo Zvezno republiko Nemčijo, med seboj zelo povezani, nemška VRI in neodvisne regionalne revizijske institucije dežel tesno sodelujejo.

To sodelovanje se osredotoča predvsem na programe, ki jih skupaj financirajo zvezna vlada in dežele, ali na odgovornosti, ki jih je centralna država prenesla na dežele.

 

 

GRČIJA

ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙΟ

Od leta 1833

Spletišče: www.elsyn.gr

Poslanstvo:

Grško računsko sodišče je odgovorno za zunanjo revizijo države ter bistveno prispeva h kakovosti in učinkovitosti finančnega poslovodenja v grškem javnem sektorju.

Strateški cilji njegovih revizij so:

  • izboljšati finančno poslovodenje in odgovornost državnih organov,
  • prispevati h krepitvi sistemov finančnega nadzora in odgovornosti,
  • spodbujati zbiranje javnofinančnih prihodkov na nacionalni in lokalni ravni,
  • izboljšati upravljanje subjektov s pomočjo sistemov notranje kontrole,
  • pospešiti revizije o temah z velikim tveganjem,
  • povečati revizijske zmogljivosti,
  • grškemu parlamentu zagotoviti pomemben vpogled, da bi ta lahko uspešneje opravljal svojo nadzorno vlogo,
  • okrepiti svojo zmožnost za izvajanje revizij smotrnosti poslovanja.

Grško računsko sodišče se za doseganje teh ciljev osredotoča na področja, ki so z revizijskega vidika zelo zanimiva, zagotavlja vedno večji vpliv izvedenih revizij in optimalno izkorišča razpoložljive vire.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Grško računsko sodišče izvaja revizije odhodkov in računovodskih izkazov države, lokalnih agencij in pravnih subjektov, kot je določeno z zakonom ali če prejemajo javna sredstva.

Njegova pristojnost zajema vladne službe in ministrstva, lokalne upravne organe in druge organizacije javnega sektorja. Sodeluje lahko tudi pri reviziji računovodskih izkazov organov, ki so zasebne družbe.

Sodišče ima pravico do neomejenega dostopa do vseh računovodskih knjig države in lokalnih uprav, dokazil in uslužbencev. Zahteva lahko tudi, da mu vsi pristojni organi, ki morajo sodelovati, zagotovijo relevantne informacije.

SODNA PRISTOJNOST

Sodišče razsoja v sodnih postopkih v zadevah, povezanih s:

  • pokojninami,
  • revidiranjem računovodskih izkazov,
  • civilnopravno odgovornostjo javnih uslužbencev za izgube, ki jih med opravljanjem svojih nalog namerno ali malomarno povzročijo državi, lokalnim agencijam ali javnim pravnim subjektom, in
  • odgovornostjo uradnikov za neupravičeno povečanje njihovega premoženja, za katero šteje, da izhaja iz korupcije (in ni upravičeno glede na revizijo njihovih letnih izjav o finančnih interesih).

KLJUČNA ZAKONODAJA

Člen 98 grške ustave (iz leta 1975) vsebuje splošno opredelitev odgovornosti (sodna pristojnost, revidiranje in posvetovanje) sodišča. Te odgovornosti se izvajajo v skladu z zakonom (glej tudi zakona 4129/2013 in 4270/2014).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Revizijska pristojnost sodišča na splošno obsega vse vladne subjekte, in sicer:

  • predsedstvo republike,
  • 18 ministrstev,
  • 7 decentraliziranih uprav,
  • 11 neodvisnih organov,
  • 325 občin (lokalni organi na prvi ravni),
  • 13 regij (lokalni organi na drugi ravni),
  • 26 organizacij za socialno zavarovanje in
  • 100 državnih bolnišnic.

Sodišče revidira tudi računovodske izkaze približno 450 drugih državnih pravnih subjektov, javnih in zasebnih pravnih subjektov v lasti lokalnih organov (755) ter nepovratna sredstva, plačana zasebnim subjektom.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče s sodno in revizijsko funkcijo.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je vrhovno javno finančno sodišče v grškem pravnem sistemu.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče mora parlamentu predložiti letno poročilo o svojih revizijskih dejavnostih ter izjavo o letnem zaključnem računu in državni bilanci stanja. Parlament odobri proračun sodišča na podlagi priporočil ministrstev za finance in pravosodje.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNICA

Androniki Theotokatou je bila imenovana 23. oktobra 2015.

TRAJANJE MANDATA

4 leta, brez možnosti podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Imenovanje s predsedniškim odlokom na predlog sveta ministrov.

UPRAVNI ORGAN

Plenum sodišča je vrhovni jurisdikcijski organ, sestavljajo pa ga predsednik, osem podpredsednikov in 33 sodnikov svetovalcev.

TRAJANJE MANDATA

Člani so sodniki, zato so neodvisni in imajo stalen položaj.

NAČIN IZBORA

Podpredsedniki: imenovani s predsedniškim odlokom na predlog sveta ministrov; sodniki svetovalci: položaj zasedejo po odločitvi vrhovnega pravosodnega sveta.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Vodja sodišča je predsednik. Pod predsednikom je osem aktivnih podpredsednikov, od katerih jih sedem predseduje jurisdikcijskim oddelkom sodišča.

Predsednika nadomešča eden od podpredsednikov glede na dolžino delovne dobe. Sodišče ima 139 sodnikov, od tega 33 sodnikov svetovalcev, 47 sodnikov drugega razreda in 45 nižjih sodnikov.

Organizacijska struktura sodišča ima tudi raven generalnega pravobranilca, ki jo sestavljajo generalni pravobranilec, namestnik generalnega pravobranilca in trije podnamestniki generalnega pravobranilca. Vsi so sodniki sodišča.

Sodišče ima sedaj devet enot, ki se imenujejo Klimakia (jurisdikcijske enote, ki jih sestavljajo skupaj trije sodniki, predseduje pa jim sodnik svetovalec) in od katerih so tri odgovorne za predpogodbene revizije. Štiri enote v okviru ustreznih jurisdikcijskih oddelkov izvajajo predhodne revizije odhodkov lokalnih organov in javnih subjektov, dve pa se ukvarjata z revizijskimi in jurisdikcijskimi zadevami. Sodišče ima tudi sedem jurisdikcijskih oddelkov (s skupaj petimi sodniki, predsedujejo pa jim podpredsedniki), sodni oddelek velikega senata, ki obravnava vloge za pregled v okviru predpogodbenih revizij (s skupaj sedmimi sodniki, predseduje pa mu predsednik), in plenum (njegova strukturira je opisana zgoraj).

Revizijski uradi, ki jih vodijo komisarji sodišča (jurisdikcijski uslužbenci z univerzitetno diplomo in več kot 15 leti izkušenj in položajem vodje oddelka), so v ministrstvih, prefekturah in večjih občinah ter imajo pooblastila za revizijo in sankcioniranje. V Atenah je sedaj 54 uradov komisarjev, po vsej Grčiji pa 56. Sodišče ima sedaj 648 sodnih uslužbencev.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 648 (upravljanje: 12 %; revidiranje: 56 %; administracija: 32 %) + 139 sodnikov
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 37 %; ♀ 63 %. Povprečna starost: 49

PRORAČUN

  • 33,2 milijona EUR (v letu 2018)
  • Dodelitev: približno 95 % za osebne prejemke in plače
  • < 0,01 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče svoje delo načrtuje v letnem delovnem programu, ki ga potrdi njegov plenum. Program pripravi posebni odbor, ki od služb komisarjev sodišča zbere vse potrebne informacije, ki temeljijo na njihovih revizijskih izkušnjah in delu ali na zadevah, o katerih poročajo mediji.

Predloge za izvedbo revizije specifičnih pravnih subjektov ali sektorjev lahko na elektronski platformi na spletišču sodišča dajo tudi sodniki sodišča in revizorji. Posebni odbor te predloge oceni, potem pa jih lahko predloži plenumu sodišča.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja predhodne, predpogodbene in naknadne revizije, vključno s ciljno usmerjenimi revizijami na področjih z velikim tveganjem (ki so lahko revizije računovodskih izkazov, skladnosti ali smotrnosti poslovanja), ter revizije za spremljanje izvajanja priporočil v skladu z revizijskim priročnikom sodišča in mednarodnimi revizijskimi standardi (INTOSAI).

Sodišče sedaj izvaja:

  • predhodne revizije izdatkov lokalne uprave in javnih pravnih subjektov, kot je določeno z zakonom, v okviru katerih se zadevni plačilni nalogi odobrijo ali zavrnejo,
  • revizije pred sklenitvijo pogodb z visoko finančno vrednostjo, ki jih sklene država ali kateri koli drug enakovreden pravni subjekt, kot je določeno z zakonom (predpogodbena revizija).
  • naknadne revizije računovodskih izkazov računovodij države in lokalnih vladnih agencij ali drugih pravnih subjektov, v okviru katerih pristojni komisar sodišča sprejme sklep, s katerim računovodske izkaze sprejme kot dobre ali jih zavrne kot nezakonite. V zadnjem primeru se primanjkljaj izterja,
  • ciljno usmerjene revizije (računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja) na področjih z velikim tveganjem v skladu z letnim programom revizij sodišča in mednarodnimi standardi vrhovnih revizijskih institucij (ISSAI).

IZLOŽKI

— POROČANJE VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče objavlja:

  • obvezna revizijska poročila:
    • letno poročilo o revizijskih dejavnostih sodišča, vključno z rezultati njegovih dejavnosti, opažanji, ki izhajajo iz njegovega dela, predlogi glede reform in izboljšav (vključno z ustreznimi zakoni),
    • izjavo o letnem zaključnem računu in državni bilanci stanja (v nadaljnjem besedilu: izjava),
  • revizijska poročila na lastno pobudo: Sodišče objavlja tudi revizijska poročila v skladu z letnim delovnim programom,
  • mnenja o zakonodaji: Sodišče daje mnenja o osnutkih zakonov o pokojninah ali o priznavanju delovne dobe za pokojninske pravice, o vseh vprašanjih, ki spadajo v njegovo ustavno pristojnost, bodisi na zahtevo ministrov bodisi na podlagi zakona,
  • Druge vloge:
    • spremljanje izvajanja revizijskih rezultatov: Sodišče objavlja poročila o spremljanju izvajanja priporočil.

— OBJAVA REVIZIJSKEGA DELA

Zgoraj omenjena izjava in letno poročilo sodišča sta objavljena in javnosti dostopna na spletišču sodišča. Tudi poročila za ciljno usmerjene revizije so na voljo na spletišču sodišča. O teh poročilih lahko razpravljajo ustrezni parlamentarnimi odbori.

Sodbe in odločitve brez osebnih podatkov so objavljene na spletišču sodišča in v drugih strokovnih publikacijah.

Sodišče lahko organizira konvencije, na katerih predstavi svoje revizijsko delo revidirancem in relevantnim deležnikom.

O objavah sodišča se ne poroča v medijih.

 

 

MADŽARSKA

ÁLLAMI SZÁMVEVŐSZÉK

Od leta 1989
Prva ustanovitev leta 1870

Spletišče: www.asz.hu
www.aszhirportal.hu

Poslanstvo:

Državni urad za revizijo spodbuja transparentno in dobro finančno poslovodenje javnih sredstev z izvajanjem revizij, ki prinašajo dodano vrednost in se izvajajo na trdni strokovni osnovi, s čimer prispeva k dobremu upravljanju.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Madžarski državni urad za revizijo je vrhovna finančna in ekonomska revizijska institucija državnega zbora, ki poroča državnemu zboru. Njegova revizijska pristojnost zajema vse vidike uporabe javnih sredstev in nacionalnega premoženja.

Odgovoren je za revizijo računovodskih izkazov in ekonomsko revizijo ter revizijo izvrševanja državnega proračuna, finančnega poslovodenja javnih sredstev, porabe javnih sredstev in upravljanja nacionalnih sredstev. Urad svoje revizije izvaja v skladu z merili zakonitosti, primernosti in učinkovitosti.

Urad lahko revidira finančno poslovodenje javnih sredstev ter sredstev države in lokalnih organov. S svojimi ugotovitvami, priporočili in nasveti, ki temeljijo na njegovih revizijskih izkušnjah, pomaga državnemu zboru, njegovim odborom in revidiranim subjektom pri delu ter tako omogoča dobro vodenje državnih operacij.

Urad lahko na podlagi svojih ugotovitev pri pristojnem organu uvede postopek proti revidiranim subjektom in odgovornim posameznikom. Poročil urada ter njihovih ugotovitev in sklepov ni mogoče izpodbijati na sodiščih ali pred drugimi organi.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Zakon LXVI iz leta 2011 o državnem uradu za revizijo,
  • madžarska ustava.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • javne institucije,
  • institucije, ki se financirajo iz državnega proračuna,
  • sklade socialne varnosti, ločene državne sklade,
  • lokalne organe, manjšinske samoupravne organe in njihova združenja,
  • organizacije (institucije), ki se financirajo iz državnega proračuna,
  • ekonomske organizacije, ki so delno ali v celoti v lasti države ali lokalnih organov,
  • davčni organ, carinski organ,
  • madžarsko centralno banko,
  • politične stranke in njihove fundacije,
  • izvajanje volitev, račune organizacij, ki predlagajo kandidate, za kampanje,
  • cerkvene organizacije ter
  • nacionalne varnostne službe.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi predsednik.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je vrhovna finančna in ekonomska revizijska institucija državnega zbora, ki državnemu zboru tudi poroča.

Urad ima v strukturi državnega proračuna svoje poglavje.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad pomaga državnemu zboru, njegovim odborom in revidiranim subjektom pri delu ter tako omogoča dobro vodenje državnih operacij.

Predsednik urada obvesti državni zbor o delovnem načrtu urada in morebitnih spremembah tega načrta.

Državni zbor lahko naloži in vlada lahko zahteva, da urad izvede nekatere revizije.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Dr. László Domokos je bil imenovan 5. julija 2010.

TRAJANJE MANDATA

12 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednik urada se izvoli z dvotretjinsko večino izvoljenih poslancev državnega zbora.

POENOSTAVLJENA ORGANIZACIJSKA SHEMA

Delovna struktura urada temelji na projektih. Večina revizorjev spada v t. i. projektno pisarno, kjer se dodelijo posameznim revizijam na podlagi načrta urada za dodeljevanje revizij. Poleg tega ima urad nekaj podpornih oddelkov. Njihova vloga je podpora finančnemu, pravnemu, nadzornemu ali logističnemu vidiku izvajanja revizij.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 597; 492 (2019)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 36 %; ♀ 64 %. Povprečna starost: 45

PRORAČUN

  • 9,3 milijarde HUF (v letu 2017) (29,8 milijona EUR) (90 % za revizijo)
  • Dodelitev: urad sam pripravi svoj proračun, ki ga predloži državnemu zboru, ne da bi ga vlada spremenila, kot del predloga zakona o državnem proračunu.
  • < 0,05 % skupnih odhodkov sektorja država, 0,02 % BDP

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Predsednik urada pripravi letni delovni načrt in obvesti državni zbor o načrtu revizij in morebitnih spremembah tega načrta.

Načrt revizije se objavi in predloži državnemu zboru vsakih šest mesecev.

Urad ima sistem za načrtovanje revizij, v katerem je večji poudarek na izbiri tem in pregledov na kraju samem, ki jih je treba vključiti v načrt revizije.

Dodelitev revizijskih nalog sledi večstopenjskemu postopku priprave in odobritve, učinkovitost revizij pa se zagotavlja s tekočim načrtovanjem.

Urad si pri opredeljevanju revizijskih tem in z njimi povezanih pregledih na kraju samem prizadeva za uspešno in učinkovito uporabo svojih virov za vsako revizijsko temo, pri izbiri revizijskih tem pa upošteva njihovo aktualnost in zanimivost za javnost.

Načrt revizij se lahko spremeni glede na morebitne spremenjene okoliščine, povezane z revizijami.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije skladnosti in smotrnosti poslovanja ter revizije za spremljanje izvajanja priporočil. Njegove revizije so osredotočene na zakonitost in pravilnost vseh prihodkov in odhodkov iz državnega proračuna.

Svoje delo opravlja v skladu s pravnimi predpisi, programom revizij ter strokovnimi pravili, metodami in etičnimi standardi revidiranja.

Metodologija urada je pripravljena in objavljena v skladu s strokovnimi standardi organizacije INTOSAI (okvir ISSAI).

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • mnenje o osnutku državnega proračuna,
  • poročilo o izvrševanju državnega proračuna,
  • revizijska poročila (po revizijah skladnosti, smotrnosti poslovanja in revizijah za spremljanje izvajanja priporočil),
  • letno poročilo o dejavnostih,
  • analize in študije.

Poleg tega urad že več kot 50 let ureja in objavlja četrtletno poročilo o javnih financah. To zajema teme na področju finančnih sistemov, operacije javnega sektorja in nacionalne ekonomije, prizadevanja za dohajanje gospodarsko razvitih držav ter s tem povezane strokovne razprave.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad svoja poročila, študije in druge dokumente ter organizacijske novice in informacije o glavnih fazah svojih revizijskih postopkov objavlja na svojem spletišču in na portalu za novice.

Urad za svoja revizijska poročila in analize uporablja prilagojeno metodo ciljnih skupin.

Poleg tega je urad dejaven v različnih družbenih omrežjih in uporablja več komunikacijskih orodij, od katerih je nekatera razvil sam:

  • spletišče urada (v madžarščini in angleščini),
  • portal za novice (v madžarščini, angleščini, nemščini in francoščini) – glavni vir informacij o dejavnostih institucije,
  • povzetke za medije (objavljeni za vsako revizijsko poročilo),
  • tradicionalne in elektronske tiskovne konference,
  • kratke videe o prednostnih revizijah, ki jih objavlja na kanalu YouTube in portalu za novice urada,
  • intervjuje o koristih svojih revizij in
  • objave v družbenih medijih.

— SODELOVANJE

Urad od svoje ustanovitve poseben poudarek namenja znanstvenemu sodelovanju s strokovnimi organi in nacionalnimi visokošolskimi zavodi, da bi se dosegla najširša možna uporabnost njegovih dejavnosti in razvil strokoven znanstveni dialog v družbi.

Urad ima dejavno vlogo v mednarodni revizijski skupnosti. Zanj sta pomembna izmenjava izkušenj na področju mednarodne revizije in sodelovanje z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in mednarodnimi organizacijami.

 

 

IRSKA

OFFICE OF THE COMPTROLLER AND
AUDITOR GENERAL

Od leta 1923
Prva ustanovitev leta 1866

Spletišče: www.audgen.gov.ie

Poslanstvo:

Urad vrhovnega revizorja neodvisno preučuje, ali se javna sredstva in viri uporabljajo v skladu z zakonom, ali se dobro upravljajo in ustrezno evidentirajo, o tem pa poroča Dáil Éireann (irskemu parlamentu).

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Urad vrhovnega revizorja ima osrednjo vlogo v procesu javne odgovornosti, saj preko odbora za javne finance parlamentu daje zagotovilo o načinu upravljanja javnih sredstev in zagotavlja poročila o zadevah, ki izhajajo iz revizij in drugega preučevanja.

Njegove glavne naloge so:

  • revidiranje računovodskih izkazov javnih organov in poročanje o njih,
  • ugotavljanje, ali so transakcije javnih organov v skladu s pravnimi predpisi, ki se uporabljajo zanje, in ali se sredstva uporabljajo za predvidene namene,
  • preučevanje, ali javni organi vire upravljajo gospodarno in učinkovito ter ali imajo mehanizme za ocenjevanje učinkovitosti operacij,
  • odobravanje sprostitve sredstev iz državne blagajne za namene, ki so dovoljeni z zakonom.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Irska ustava: člen 33 (iz leta 1922, nadomeščena leta 1937),
  • zakon o državni blagajni in revizijskih oddelkih iz leta 1866,
  • splošni zakon o glavnem kontrolorju in revizorju iz leta 1923, kakor je bil spremenjen leta 1993,
  • zakon o glavnem kontrolorju in revizorju ter odborih irskega parlamenta (posebne določbe) iz leta 1998.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • računovodske izkaze subjektov, ki se jim sredstva dodelijo z glasovanjem v parlamentu: 40,
  • sklade ministrstev: 28,
  • zdravstvene ustanove: 28,
  • severno-južne organe: 7,
  • izobraževalne zavode: 42 in
  • državne organe in njim podrejene organe: 142.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi glavni kontrolor in revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je popolnoma neodvisen.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Razmerje s parlamentom obsega predvsem poročanje. Urad o rezultatih revizijskih dejavnosti poroča parlamentu z revizijskimi potrdili in poročili o finančnem poslovodenju. Odbor za javne finance preuči tudi poročila urada o stroškovni učinkovitosti. Urad tesno sodeluje z odborom za javne finance. Urad se sej tega odbora udeležuje kot stalna priča. Rezultati neodvisnih preučevanj, ki jih izvede urad, so osnova za poizvedbe odbora za javne finance.

— ORGANIZACIJA

VODJA

VRHOVNI REVIZOR

Seamus McCarthy je bil imenovan 28. maja 2012.

TRAJANJE MANDATA

Neomejeno do zakonsko določene upokojitvene starosti.

NAČIN IZBORA

Glavnega kontrolorja in revizorja imenuje irski predsednik na predlog parlamenta.

UPRAVNI ORGAN

Revizijski odbor, ki ga sestavljajo glavni kontrolor in revizor, sekretar in revizijski direktorji, ter upravni odbor, ki ga sestavljajo revizijski direktorji in njihovi namestniki.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Revizijski odbor neodvisno nadzira urad glavnega kontrolorja in revizorja ter je odgovoren za pripravo in izvajanje strategije. Upravni odbor usklajuje delovanje urada.

— VIRI

USLUŽBENCI (MAJ 2018)

  • Število: 173,
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 50 %; ♀ 50 %. Povprečna starost: 41 let

PRORAČUN

  • 14 milijonov EUR (v letu 2018)
  • < 0,02 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad samostojno odloča o delovnem programu urada za revizije smotrnosti poslovanja. To temelji na splošni strategiji poročanja in sektorskih specifičnih strategijah. Program revizij računovodskih izkazov je zasnovan tako, da upošteva zakonsko predpisane roke, kadar so določeni.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja. Te revizije se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (ISSAI) in lastnim etičnim kodeksom urada.

Urad uporablja priročnika za revizijo računovodskih izkazov in smotrnosti poslovanja ter praktične smernice.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad pripravlja naslednja poročila:

  • mnenja o javnih računovodskih izkazih,
  • poročila o pomembnih zadevah v zvezi s stroškovno učinkovitostjo in upravljanjem javnih sredstev,
  • pisma poslovodstvu po revizijah zadev v zvezi z notranjim finančnim nadzorom, vodenjem in upravljanjem podjetij,
  • odobritve kreditov, s katerimi se irski centralni banki odobri sprostitev državnih sredstev za namene, ki jih dovoljuje zakonodaja.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Organi javnega sektorja morajo svoje računovodske izkaze predložiti parlamentu. Ti računovodski izkazi vključujejo revizijsko poročilo urada.

Urad parlamentu vsako leto predstavi računovodske izkaze ministrstev in vladnih uradov ter poročilo o zaključnem računu javnih služb. Poleg tega se poročila o stroškovni učinkovitosti predložijo ustreznemu ministru, ki je odgovoren za predstavitev poročila parlamentu.

Poročila so javno dostopna na spletišču urada in v knjižnici irskega parlamenta. Ob objavi vseh poročil o stroškovni učinkovitosti se objavi tudi sporočilo za javnost.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z irsko službo za revizijo lokalne uprave. Služba za revizijo lokalne uprave je odgovorna za revizijo organov lokalne uprave. Vsa poročila službe za revizijo lokalne uprave se dajo na voljo uradu.

 

 

ITALIJA

CORTE DEI CONTI

Od leta 1948
Prva ustanovitev leta 1862

Spletišče: www.corteconti.it

Poslanstvo:

V skladu s členom 100 italijanske ustave računsko sodišče (Corte dei conti) preventivno kontrolira legitimnost vladnih ukrepov, izvaja pa tudi naknadno revizijo izvrševanja državnega proračuna. Sodeluje pri revidiranju finančnega poslovodenja subjektov, ki prejemajo redno proračunsko podporo države, v primerih in na načine, ki jih določa zakon. O rezultatih opravljenih revizij poroča neposredno parlamentu. Neodvisnost sodišča in njegovih članov od vlade je določena z zakonom. Sodišče sestavljajo neodvisni sodniki, ki so odgovorni samo pred zakonom in ki se lahko dodelijo revizijskim in pravnim oddelkom ali uradu javnega tožilca.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Sodišče ima v italijanski ustavni strukturi mesto med organi, ki zagotavljajo zakonito, pravilno upravljanje in pregled nad stabilnostjo javnih financ, in pravnimi organi.

Pri izvajanju nadzornih funkcij je nevtralno in neodvisno od vlade in parlamenta, v svoji pravni funkciji pa je praktično del pravosodne veje oblasti.

SODNA PRISTOJNOST

V skladu s členom 103(2) italijanske ustave ima sodišče sodno pristojnost na področju javnih financ in drugih zadev, določenih z zakonom.

V skladu s tem se v primeru ugotovljene škode za javna sredstva, za odgovornost direktorjev, zaposlenih in računovodij ne uporabljajo običajna pravila civilnega prava, temveč veljajo posebne značilnosti upravne in računovodske odgovornosti.

V primeru izgube javnih sredstev je mogoče ugotoviti odgovornost upravnih uradnikov – države ali katere koli javne uprave – ter javnih ali zasebnih subjektov in/ali posameznikov, ki upravljajo javna sredstva v javnem interesu.

Sodišče je pristojno za dejavnosti računovodij, tj. posameznikov, ki so zadolženi za upravljanje javnega denarja in blaga (npr. zakladniki itd.).

KLJUČNA ZAKONODAJA

Revizijske pristojnosti:

  • členi 81, 97, 100, 117 in 119 italijanske ustave (1948),
  • zakon št. 20/1994,
  • zakon št. 131/2002,
  • zakon št. 266/2005,
  • zakon št. 213/2012.

Sodne pristojnosti:

  • člena 103 in 108 italijanske ustave,
  • kodeks računovodskega postopka, določen v zakonski uredbi št. 174/2016,
  • zakon št. 19/1994,
  • zakon št. 639/1996.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • ministrstva,
  • javne organe in državne agencije, vključno z neodvisnimi organi,
  • organe, ki se financirajo iz javnih sredstev,
  • regije, province, občine, širša mestna območja in njihove interne družbe za zagotavljanje storitev,
  • zasebna podjetja, ki so v večinskem lastništvu italijanske države.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Računsko sodišče, ki ima poleg revizijske tudi sodne funkcije.

Sodišče prav tako svetuje vladi, regijam, občinam, provincam in širšim mestnim območjem.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je v skladu z italijansko ustavo samostojno in neodvisno od drugih vej oblasti.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče kot revizijski organ poroča parlamentu o rezultatih svojih revizij.

Izvaja kontrolo in revizijo ravnanja in upravljanja vlade zaradi ohranjanja zakonitosti in uravnoteženosti javnih financ.

Če dejavnosti izvršilne veje oblasti niso v skladu z zakonom, lahko sodišče izda negativno mnenje, zaradi katerega so te dejavnosti neuspešne.

V skladu s svojo svetovalno funkcijo sodišče daje mnenja parlamentu in vladi pri izdajanju zakonov in upravnih določb. Njegovo mnenje je treba pridobiti tudi pri reviziji določb v zvezi z računovodskim sistemom, odpravo ali spremembo obstoječih računovodskih modelov, dokumentov in vknjižb ter spremembo ali uvedbo novih.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Angelo Buscema je bil imenovan 22. decembra 2017.

TRAJANJE MANDATA

Mandat predsednika traja do upokojitvene starosti (70).

NAČIN IZBORA

Predsednika sodišča imenuje predsednik republike na predlog predsednika sveta ministrov, ki prihodnjega predsednika izbere izmed skupine sodnikov sodišča, ki jih je izbral svet predsedstva sodišča.

UPRAVNI ORGAN

Svet predsedstva sodišča sestavlja 11 članov: predsednik in namestnik predsednika sodišča, generalni tožilec sodišča, štirje člani, ki jih imenuje parlament, in štirje sodniki sodišča.

TRAJANJE MANDATA

4 leta.

NAČIN IZBORA

Štiri sodnike imenujejo sodniki sodišča med seboj. Zunanje člane imenuje poslanska zbornica (2) in senat (2) med profesorji prava in/ali pravniki z najmanj 20 leti izkušenj.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je na centralni in regionalni ravni razdeljeno na revizijske in sodne senate in ima urad generalnega tožilca in urade regionalnih tožilcev.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: sodniki 393, javni uslužbenci 2 265
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 43 %; ♀ 57 %. Povprečna starost: 54

PRORAČUN

  • 310 milijonov EUR
  • < 0,01 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče samostojno določi splošni revizijski načrt, ki se odobri letno. Revizijski načrt obsega revizijsko politiko in strategijo, odobrijo pa ga združeni revizijski senati, saj vsebuje referenčna merila za osrednje revizijske senate in smernice za regionalne revizijske senate. Vsak osrednji in regionalni revizijski senat samostojno sestavi svoj revizijski načrt.

Obseg načrtovanja se opredeli na podlagi parametrov, kot so finančna pomembnost, znatna tveganja nepravilnosti, rezultati prejšnjih revizij, morebitne zahteve javnih organov, človeški in tehnični viri.

Sodišče pošlje svoj letni revizijski načrt predsednikoma poslanske zbornice in senata in na regionalni ravni predsednikom regij in regionalnih svetov ter revidiranim organom.

Letni revizijski načrt vsebuje:

  • subjekte, ki bodo predmet revizijske dejavnosti sodišča, in uporabljena merila za vzorčenje,
  • dejavnosti in vprašanja, ki bodo predmet revizije sodišča,
  • načrtovanje dejavnosti in
  • izbrana merila in parametre.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja:

  • predhodne revizije skladnosti v zvezi z dejavnostmi, ki so temeljito določene v zakonodaji, da bi se preprečilo nezakonito ravnanje vlade,
  • revizije smotrnosti poslovanja, da bi se povečala učinkovitost uprave, in
  • revizije računovodskih izkazov.

Revidiranci sodišča imajo pred objavo končnega poročila pravico podati pripombe na vse ugotovitve.

V podporo temu razčiščevalnemu načelu sodišče:

  • revidirane subjekte obvesti o svojem letnem revizijskem načrtu in jim posreduje informacije o predmetu, pogojih, postopkih in načrtovanju revizije,
  • vzdržuje stalen in konstruktiven dialog z različnimi revidiranimi subjekti in vodji uradov za notranje kontrole,
  • objavi svoje končno poročilo in predstavi svoja opažanja v okviru javne razprave na javnem zasedanju revizijskih senatov.

V zvezi s svojimi revizijami smotrnosti poslovanja sodišča objavi dokumente z ocenami, opažanji in priporočili. Revidiranci morajo ta priporočila upoštevati, da bi odpravili morebitne zadeve v zvezi z upravljanjem javnih financ in s tem zagotovili dobro poslovodenje. Prav tako morajo sodišče obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejeli v skladu z njegovimi priporočili.

IZLOŽKI

— POROČANJE VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče obvešča parlament:

  • z letnimi državnimi poročili,
  • s štirimesečnimi poročil o odhodkovni zakonodaji (stroški, povezani z zakonodajo),
  • s specifičnimi obravnavami, pri katerih sodišče predstavi svoje mnenje o ekonomskem in finančnem načrtovanju vlade ter o njenem predlogu zakona o financah, ter
  • s specifičnimi poročili o regionalnem in lokalnem financiranju,
  • s poročilom o usklajevanju javnih financ (letno),
  • s poročili o stroških dela v javnem sektorju,
  • s poročili o upravljanju sredstev EU, in
  • s poročili o upravljanju javnih organov in subjektov.

— OBJAVA REVIZIJSKEGA DELA

Poročila sodišča so objavljena na njegovem spletišču.

— SODELOVANJE / ODNOSI NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE

Centralni kontrolni sistem nadzoruje generalni oddelek za računovodstvo (na ministrstvu za gospodarstvo in finance), ki ga vodi generalni računovodja.

Neodvisni centralni računovodski uradi v ministrstvih, ki spadajo h generalnemu oddelku za računovodstvo, preverjajo, ali so upravni ukrepi skladni z relevantnimi finančnimi zakoni in direktivami ministrstev. Preverjajo, ali so prevzete obveznosti za odhodke zakonite in jih odobrijo, nepravilne transakcije pa posredujejo ministru, ki lahko centralnemu računovodskemu uradu odredi, da preveri transakcije. Ti primeri se samodejno predložijo sodišču.

Generalni finančni inšpektorat izvaja preglede dejavnosti ministrstev in javnih organov na kraju samem in lahko po potrebi predlaga popravljalne ukrepe. Prav tako zagotavlja, da mehanizem notranje revizije v vseh organih deluje pravilno. Poročila generalnega inšpektorata se posredujejo generalnemu računovodji in, kadar se ugotovi finančna izguba, generalnemu tožilcu sodišča, ki lahko sodno preganja javne uslužbence.

 

 

LATVIJA

VALSTS KONTROLE

Od leta 1991
Prva ustanovitev leta 1923

Spletišče: lrvk.gov.lv

Poslanstvo:

Da bi olajšali:

  • učinkovito in zakonito porabo davkoplačevalskega denarja,
  • finančno poslovodenje in odgovornost v zvezi z javnimi odhodki,
  • pravično in pregledno odločanje v javnem sektorju.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Državni revizijski urad Republike Latvije pri svojih revizijah računovodskih izkazov, revizijah skladnosti in revizijah smotrnosti poslovanja preverja:

  • prihodke in odhodke državnega in občinskih proračunov, vključno s črpanjem sredstev finančne pomoči EU in drugih mednarodnih organizacij ali institucij;
  • ukrepe v zvezi z državnim premoženjem in premoženjem lokalne države.

Urad parlamentu vsako leto predloži revizijsko mnenje o izvrševanju državnega in občinskih proračunov ter mnenja o tem, ali so ministrstva in druge institucije centralne države pravilno pripravila letna računovodska poročila.

Urad parlamentu in kabinetu ministrov predloži poročilo o:

  • revizijah računovodskih izkazov revidiranih subjektov, v zvezi s katerimi je urad izdal mnenje s pridržkom ali negativno mnenje ali zavrnil izrek mnenja,
  • vseh revizijah smotrnosti poslovanja in
  • posebej pomembnih in bistvenih ugotovitvah.

Če se med revizijami ugotovijo kršitve pravnih standardov, mora urad o tem obvestiti ustrezne organe kazenskega pregona.

Zaradi odprave pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami, je urad pooblaščen za izdajanje priporočil revidiranim subjektom in spremljanje njihovega izvajanja.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne za opravljanje njegovega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Ustava Republike Latvije (1922),
  • zakon o državnem revizijskem uradu (2002).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • institucije države (13 ministrstev in 137 njim podrejenih institucij, 13 centralnih državnih institucij),
  • lokalno državo (110 okrožij in 9 mest) in njej podrejene institucije,
  • podjetja v lasti države ali lokalne države ali zasebna podjetja, v katerih ima država lastniški delež,
  • druge gospodarske družbe, združenja, fundacije in fizične osebe: (1) če imajo na razpolago ali v hrambi sredstva države ali lokalne države, (2) če se financirajo iz virov države ali lokalne države ali (3) če izvajajo javno naročanje za državo ali lokalno državo.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad je neodvisna kolegijska vrhovna revizijska institucija, ki jo vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je eden od šestih ustavnih organov v Latviji. Je popolnoma neodvisen in deluje kot kolegijska vrhovna revizijska institucija. Je eden od ključnih elementov v sistemu državnega finančnega kontroliranja, ki služi javnemu interesu tako, da daje neodvisno zagotovilo o zakoniti, pravilni, gospodarni, učinkoviti in uspešni porabi sredstev centralne in lokalne države ter spodbuja dobro finančno poslovodenje in pregleden postopek odločanja v javnem sektorju.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad predstavlja svoja poročila in mnenja latvijskemu parlamentu in kabinetu ministrov.

PARLAMENT

Urad tesno sodeluje z različnimi parlamentarnimi odbori, največ z odborom za javne odhodke in revizijo, ki je glavni naslovnik njegovih poročil. Urad obvesti odbor za javne odhodke in revizijo o rezultatih vseh opravljenih revizij, pomanjkljivostih pri dejavnostih v zadevnih sektorjih in kršitvah zakonskih določb, ki so bile odkrite med revizijami, ter o napredku pri izvajanju priporočil. Tudi odbor za javne odhodke in revizijo spremlja izvajanje priporočil urada.

KABINET MINISTROV

Urad svoja poročila in revizijska mnenja posreduje tudi kabinetu ministrov. Predloži mu poročila v zvezi s revizijami računovodskih izkazov pri revidiranih subjektih, za katere je izdal mnenje s pridržkom, negativno mnenje ali odklonitev izdaje mnenja, pa tudi poročila o vseh revizijah smotrnosti poslovanja ter vseh posebej pomembnih in bistvenih ugotovitvah.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNA DRŽAVNA REVIZORKA

Elita Krūmiņa je bila imenovana 17. januarja 2013, funkcijo pa opravlja od 24. januarja 2013.

TRAJANJE MANDATA

4 leta, največ dva zaporedna mandata.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja imenuje parlament.

UPRAVNI ORGAN

Urad upravljata generalni državni revizor in svet urada, ki ga sestavljajo direktorji petih revizijskih oddelkov ter oddelka za revizijo in metodologijo.

TRAJANJE MANDATA

4 leta, največ dva zaporedna mandata.

NAČIN IZBORA

Člane Sveta imenuje parlament na priporočilo generalnega državnega revizorja.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Generalni državni revizor vodi in upravlja delo urada, vključno z uradom generalnega državnega revizorja, podpornimi oddelki in sekretariatom, ki so odgovorni za finančno načrtovanje in računovodstvo urada, organizacijo vodenja evidenc, dejavnosti vzdrževanja, informacijsko tehnologijo, načrtovanje in vrednotenje dejavnosti urada.

Svet urada sestavljajo generalni državni revizor (predsednik) in šest članov sveta, ki so direktorji revizijskih oddelkov. Svet odobri večino dokumentov, ki urejajo delovanje urada.

Državni revizijski urad Republike Latvije ima pet revizijskih oddelkov ter oddelek za revizijo in metodologijo, ki izvaja revizije ter pripravlja, posodablja in izvršuje revizijsko metodologijo urada. Vsak revizijski oddelek sestavljajo direktor in dva ali trije revizijski sektorji. Revizijski oddelki izvajajo revizije v skladu z letnim revizijskim načrtom, ki ga odobri svet urada. Vsak revizijski oddelek je odgovoren za določene revidirane subjekte in revizijska področja.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 175 (približno 75 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 22 %; ♀ 78 %. Povprečna starost: 40

PRORAČUN

  • 6,2 milijona EUR (v letu 2017)
  • Približno 0,07 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Revizijsko delo se načrtuje letno, odobri pa ga svet urada.

Priprava splošnega programa revizijskega dela urada poteka v naslednjih fazah:

  1. priprava strategije urada,
  2. strateško vrednotenje področij revidiranja,
  3. priprava revizijskih tem,
  4. priprava delovnega načrta urada.

Delovni načrt urada je namenjen izključno interni uporabi, vendar se o načrtovanih revizijskih usmeritvah za tekoče leto obvesti predsednik parlamenta.

Revizijski oddelki nato opravijo delo v skladu z načrtom. Direktorji oddelkov in vodje sektorjev sprejemajo odločitve o specifičnem obsegu revizije, revizijskih vprašanjih in dodelitvi revizijskih sredstev.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja:

  • revizije računovodskih izkazov, da bi ocenil, ali so bili računovodski izkazi pripravljeni v skladu z ustreznimi predpisi,
  • revizije skladnosti in smotrnosti poslovanja, da bi ocenil, ali revidirani subjekt deluje v skladu z zakonskimi zahtevami in ali svoje dejavnosti in transakcije izvaja gospodarno in uspešno.

Urad opravlja vse svoje revizije v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI). Odločitve o posebnih pristopih in metodah so v pristojnosti urada. Revidirani subjekti se na revizijske ugotovitve urada lahko odzovejo. Poleg tega morajo predložiti poročilo o napredku pri izvajanju priporočil.

Obstaja obsežen okvir za stalni interni in zunanji nadzor kakovosti.

Urad uporablja tudi priročnike za revizijo računovodskih izkazov, revizijo smotrnosti poslovanja in revizijo skladnosti ter praktične revizijske smernice in specifične interne postopke, ki jih je vzpostavil. Ti dokumenti so namenjeni le za interno rabo.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • mnenje o finančnem poročilu glede izvrševanja državnega proračuna in proračunov lokalne države,
  • mnenja o tem, ali so ministrstva in druge institucije centralne države pravilno pripravili letna poročila,
  • poročila o revizijah smotrnosti poslovanja in revizijah skladnosti,
  • dokumente za razpravo, ki temeljijo na ugotovitvah, pridobljenih pri opravljenih revizijah smotrnosti poslovanja in skladnosti, in
  • letno poročilo urada.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

V skladu z zakonom o državnem revizijskem uradu Republike Latvije ta redno obvešča širšo javnost in državljane o opravljenih revizijah tako, da vsa revizijska poročila in mnenja, po tem ko začnejo veljati, objavi na svojem spletišču Najpogostejši distribucijski kanali za revizijske informacije so uradno spletišče urada in javni mediji – novinarji in družbeni mediji (Facebook, Twitter, YouTube). Objavo revizijskih poročil vedno spremljajo sporočila za javnost ali tiskovne konference. V nekaterih primerih, kadar je za revidirano temo večji javni interes, se za nadaljnjo komunikacijo pripravijo dostopni in enostavno razumljivi povzetki revizijskih poročil. Javnost je poleg rezultatov revizij obveščena tudi o napredku pri izvajanju revizijskih priporočil, v glavnem prek družbenih medijev. Povzetki revizijskih poročil so na voljo v angleščini in ruščini na spletišču urada.

— SODELOVANJE

Urad tesno sodeluje z akademsko sfero, npr. s stockholmsko ekonomsko fakulteto v Rigi, zaradi uvedbe sistema certificiranja revizorjev javnega sektorja v Republiki Latviji.

Urad sodeluje z revizorji iz zasebnega sektorja in zlasti z latvijskim združenjem pooblaščenih revizorjev tako, da nenehno krepi sistem za uspešno uporabo dela pooblaščenih revizorjev v okviru revizij računovodskih izkazov občin, ki jih opravi urad.

 

 

LITVA

VALSTYBĖS KONTROLĖ

Od leta 1990
Prva ustanovitev leta 1919

Spletišče: www.vkontrole.lt

Poslanstvo:

Pomoč litovski državi pri preudarnem upravljanju javnih sredstev in lastnine.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Državni revizijski urad Litve nadzoruje zakonitost in uspešnost upravljanja in uporabe državne lastnine ter izvrševanje državnega proračuna.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne za izvajanje revizij, ter pravico do vstopa v prostore revidiranca.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Ustava Republike: poglavje o državnem revizijskem uradu Litve (1992),
  • zakon o državnem revizijskem uradu (1995).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • državne institucije in ustanove,
    • ministrstva: 14,
    • državne agencije: 14,
    • agencije v okviru ministrstev: 77,
  • občine, občinske ustanove, institucije in njihova denarna sredstva,
  • državna denarna in davčna sredstva,
  • podjetja vseh vrst, v katerih ima država ali občina vsaj 50 % glasovalnih pravic,
  • vse subjekte, katerim je državna ali občinska institucija dodelila sredstva ali nanje prenesla premoženje,
  • izvrševanje državnega proračuna,
  • proračun državnega sklada za socialno zavarovanje,
  • proračun sklada za obvezno zdravstveno zavarovanje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisna institucija, ki je odgovorna parlamentu in ni formalno povezana z drugimi državnimi organi.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad je odgovoren parlamentu, kateremu tudi pomaga pri izvajanju parlamentarnega nadzora. Zato imata parlament in urad tesne odnose.

Najtesneje je urad povezan s parlamentarnim odborom za revizijo. Ta preuči poročila Urada in s svojimi sklepi prispeva k izvedbi njegovih priporočil.

Parlament lahko Uradu naloži opravljanje določenih revizij, ki so v njegovi pristojnosti.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNI DRŽAVNI REVIZOR

Arūnas Dulkys je bil imenovan 15. aprila 2015.

TRAJANJE MANDATA

5 let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednik republike da priporočilo za generalnega državnega revizorja, ki ga odobri parlament.

UPRAVNI ORGAN

Urad upravlja organ, sestavljen iz treh namestnikov generalnega državnega revizorja.

TRAJANJE MANDATA

5 let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Namestnike generalnega državnega revizorja imenuje predsednik republike na priporočilo generalnega državnega revizorja.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad združuje tri funkcije v eni instituciji:

  • vrhovno revizijsko institucijo, ki jo sestavljajo oddelek za razvoj revizije in štirje revizijski oddelki,
  • institucijo za revizijo naložb Evropske unije, ki jo sestavljajo oddelek za revizijo naložb Evropske unije in njegove podporne službe,
  • fiskalni svet, ki ga sestavljajo oddelek za spremljanje proračunske politike in njegove podporne službe.

— VIRI

USLUŽBENCI (JULIJ 2018)

  • Število: 300 (70 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 21 %; ♀ 79 %. Povprečna starost: 42

PRORAČUN

  • 9,2 milijona EUR (v letu 2018)
  • < 0,5 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje delo načrtuje z letnimi revizijskimi programi po lastni presoji. V fazi načrtovanja se izvaja spremljanje dejavnosti javnega sektorja, zbirajo podatki in analizirajo obstoječa in potencialna tveganja. Deležniki Urada lahko predlagajo zamisli glede revizij.

Delovni program se lahko nenehno spreminja zaradi prilagajanja aktualnim dogodkom.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja. Vse metodologije, ki jih uporablja, so skladne s standardi ISSAI in mednarodnimi najboljšimi praksami.

Revidiranci imajo pravico do predložitve pripomb v zvezi z osnutki revizijskih poročil.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • letno poročilo,
  • mnenja in letna revizijska poročila o sklopih konsolidiranih računovodskih izkazov:
    • države,
    • sklada za obvezno zdravstveno zavarovanje,
    • državnega sklada za socialno zavarovanje,
  • mnenje in letno revizijsko poročilo o sklopih računovodskih izkazov državnih denarnih skladov,
  • mnenje in letno revizijsko poročilo o nacionalnih sklopih računovodskih izkazov, ki vključujejo informacije o javnem dolgu, in
  • poročila o revizijah smotrnosti poslovanja.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad predloži svoje letno poročilo in vsa revizijska poročila parlamentu.

Vsa poročila prav tako objavi na svojem spletišču.

Urad se ravna po načelih preglednosti in odprtosti, kar zajema interakcijo z državljani v družbenih medijih.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje s parlamentom, ministrstvom za finance, litovsko revizijsko zbornico in združenjem notranjih revizorjev ter združenjem občinskih revizorjev zaradi izmenjave izkušenj in priprave skupnih standardov.

Urad ima sklenjene sporazume o sodelovanju z ministrstvom za finance, generalnim javnim tožilstvom, uradom za javno naročanje, posebno preiskovalno službo, službo za preiskave finančnih kaznivih dejanj, ekonomsko fakulteto univerze v Vilni, univerzo Mykolas Romeris, združenjem občinskih revizorjev, litovsko revizijsko zbornico, združenjem notranjih revizorjev in centralno banko Litve.

Za zagotovitev kakovost revizij Urada se izvajajo redni medsebojni strokovni pregledi.

 

 

LUKSEMBURG

COUR DES COMPTES

Od leta 2000
Prva ustanovitev leta 1840

Spletišče: www.cour-des-comptes.public.lu

Poslanstvo:

Računsko sodišče kot zunanji revizor preučuje zakonitost in pravilnosti javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter dobro finančno poslovodenje javnofinančnih sredstev. Zato preverja gospodarnost, uspešnost in učinkovitost javnih odhodkov, ne da bi pri tem presojalo o ustreznosti stroškov.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Računsko sodišče Luksemburga kontrolira finančno poslovodenje državnih instrumentov, uprav in služb. Sodišče ima pristojnost preučiti tudi druge javne organe, če zanje ne velja drug sistem revizije računovodskih izkazov, ki bi ga predpisovala zakonodaja. Sodišče lahko revidira uporabo javnih sredstev, odobrenih za specifičen namen pravnim subjektom v javnem sektorju ter posameznikom in pravnim subjektom v zasebnem sektorju, in sicer preverja, ali je bila uporaba teh javnih sredstev skladna z njihovim načrtovanim namenom.

Pri opravljanju svojega dela ima sodišče pravico dostopa do vseh dokumentov, za katere meni, da so potrebni. Poleg revizijskega dela se lahko s sodiščem posvetuje parlament zaradi izdaje mnenja o osnutku zakonodaje.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • člen 105 luksemburške ustave (1868), kakor je bil spremenjen
  • zakon o računskem sodišču (8. junij 1999).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • instrumente, uprave in javne službe,
  • ministrstva,
  • javne agencije,
  • druge javne organe in
  • dele javnih in zasebnih subjektov, ki se financirajo z javnimi nepovratnimi sredstvi, ter
  • politične stranke.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je neodvisna institucija.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Razmerje s parlamentom je posvetovalno. Sodišče vsa svoja poročila predloži parlamentu. Poleg tega se je s sodiščem mogoče posvetovati med pripravo zakonodaje. Parlament lahko sodišče tudi zaprosi za izvedbo revizije v zvezi z določeno temo.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Marc Gengler je bil imenovan leta 2005.

TRAJANJE MANDATA

6 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika sodišča imenuje veliki vojvoda na predlog parlamenta, ki pripravi seznam kandidatov.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče upravlja organ, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije svetniki.

TRAJANJE MANDATA

6 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane kolegija sodišča imenuje veliki vojvoda na predlog parlamenta, ki pripravi seznam kandidatov.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče sprejema odločitve v kolegiju z večino glasov. Predsednik predseduje zasedanjem in ima v primeru neodločenega izida odločilni glas.

Sodišče je organizirano v revizijski in upravni odsek. Revizijski odsek sestavljajo štiri revizijski oddelki, vsakega od njih pa vodi član.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 34
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 34 %; ♀ 66 %

PRORAČUN

  • 4,5 milijona EUR (v letu 2016)
  • V državnem proračunu se predvidi rezervacija za delovanje sodišča na podlagi njegovih ocen.

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče samostojno odloča o svojem letnem delovnem programu. Postopek načrtovanja določi kolegij sodišča, ki svoj delovni program sprejme ob koncu predhodnega leta.

Parlament lahko sodišče zaprosi za izvedbo revizij na določenih področjih.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja.

Med revizijskim postopkom predloži ugotovitve revidiranim subjektom, ki lahko v določenem časovnem obdobju predložijo svoje pripombe, preden se poročila predstavijo parlamentu.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavi:

  • splošno poročilo o državnih računih,
  • posebna poročila o specifičnih področjih finančnega poslovodenja, pripravljena na lastno pobudo sodišča ali na zahtevo Parlamenta, in
  • mnenja o osnutkih zakonodaje in upravljanju proračuna.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče svoja letna poročila in posebna poročila predloži parlamentu in jih objavi na svojem spletišču.

— SODELOVANJE

Sodišče tesno sodeluje z revidiranci in ustreznimi ministrstvi.

 

 

MALTA

NATIONAL AUDIT OFFICE

Od leta 1997
Prva ustanovitev leta 1814

Spletišče: www.nao.gov.mt

Poslanstvo:

Pripomoči k spodbujanju odgovornosti, ustreznosti in najboljših praks v vladnih operacijah.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nacionalni revizijski urad Malte (The National Audit Office of Malta) je nacionalna revizijska institucija, odgovorna za zunanjo revizijo centralne in lokalne države. Njegova obvezna funkcija je izvajanje revizij računovodskih izkazov in revizij skladnosti centralne države.

Poleg tega lahko izvaja revizije vseh zadev, ki se nanašajo na javne finance, premoženje ali sredstva, ki jih upravljajo ali so pod nadzorom državnih služb ali uradov.

Urad lahko revidira tudi zaključne račune in/ali dejavnosti tistih javnih organov ali teles, ki upravljajo, hranijo ali uporabljajo sredstva, ki so neposredno ali posredno last države. Revidira lahko tudi poslovanje družb ali drugih subjektov, v katerih ima država večinski delež.

Prav tako je odgovoren za revizijo lokalne države, in sicer tako, da imenuje zasebne revizorje kot revizorje lokalne države v lokalnih svetih in jim zagotavlja tehnično in upravno podporo.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne za opravljanje njegovega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Malteška ustava: razdelek 108 (1964),
  • zakon o generalnem državnem revizorju in državnem revizijskem uradu (1997),
  • poslovnik št. 120 predstavniškega doma (1995),
  • zakon o lokalnih svetih (1995).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • ministrstva: 15 (obvezno).
  • vse vladne službe in urade (obvezno),
  • lokalno državo (obvezno v skladu z zakonom o lokalni državi), kot je navedeno v točki „Mandat” zgoraj,
  • javne organe ali telesa, ki upravljajo, hranijo ali uporabljajo sredstva, ki so neposredno ali posredno last države (ni obvezno, razen če tako izrecno ne določa ustrezna zakonodaja),
  • organe, ki hranijo ali uporabljajo državna sredstva (ni obvezno, razen če tako izrecno ne določa ustrezna zakonodaja),
  • družbe ali druge subjekte, v katerih ima država večinski delež (ni obvezno).

Opomba: Urad je v prvi vrsti zadolžen za izvajanje revizij računovodskih izkazov in revizij skladnosti centralne države, lahko pa izvaja tudi vse vrste revizij centralne in lokalne države ter drugih organov, ki hranijo ali upravljajo javna sredstva. Vendar pa javne subjekte in druge subjekte, ki ne sodijo v centralno državo, revidirajo revizorji zasebnega sektorja.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Državni revizijski urad je zunanji revizor države. Pri izvajanju svojih revizij je popolnoma neodvisen. Generalni državni revizor ne sme biti pod nikogaršnjim vplivom ali nadzorom.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Generalni državni revizor je neposredno odgovoren predsedniku predstavniškega doma.

Odbor za javne finance parlamenta in minister, pristojen za finance, lahko zaprosi urad, naj opravi preiskavo o katerikoli zadevi, ki spada v njegovo pristojnost. Kar zadeva zakonodajo o lokalni državi, lahko minister, pristojen za lokalno upravo, generalnega državnega revizorja zaprosi, naj opravi preiskavo lokalnih svetov.

— ORGANIZACIJA

VODJA

GENERALNI DRŽAVNI REVIZOR

Charles Daguara je bil imenovan 30. marca 2016.

TRAJANJE MANDATA

5 let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja imenuje predsednik v skladu z resolucijo predstavniškega doma, ki jo podpreta najmanj dveh tretjini vseh poslancev.

UPRAVNI ORGAN

Čeprav ni uradnega upravnega organa, generalnemu državnemu revizorju pomagajo namestnik generalnega državnega revizorja in trije pomočniki generalnega državnega revizorja.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja in njegovega namestnika imenuje predsednik, kot je navedeno zgoraj.

Pomočniki generalnega državnega revizorja se imenujejo na podlagi internega in/ali eksternega razpisa za zbiranje prijav. Razgovore s kandidati za ta mesta opravi interni odbor za razgovore (ki ima vsaj enega člana, ki je neodvisen od urada) in o tem pripravi poročilo. Generalni državni revizor imenuje uspešnega kandidata na priporočilo odbora za razgovore.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je organizacijsko razdeljen na štiri oddelke, od katerih prve tri vodijo pomočniki generalnega državnega revizorja. To so:

  • oddelek za revizije računovodskih izkazov in revizije skladnosti, ki je odgovoren za analizo državnega finančnega poročila, za revizijo več državnih ministrstev in služb, lokalne države in več nevladnih organizacij,
  • oddelek za revizijo smotrnosti poslovanja, ki je odgovoren za revizije smotrnosti poslovanja/stroškovne učinkovitosti,
  • oddelek za posebne revizije in preiskave, ki je odgovoren za preiskovalna poročila, ki jih običajno zahteva odbor za javne finance ali minister, pristojen za finance, in
  • oddelek za IKT, ki je odgovoren za revizije IT in zagotavljanje podpore IT drugim revizijskim oddelkom pri njihovih revizijah.

— VIRI

USLUŽBENCI (AVGUST 2018)

  • Število: 58 (78 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 45 %; ♀ 55 %. Povprečna starost: 40

PRORAČUN

  • 3,4 milijona EUR (v letu 2018)
  • Urad se v celoti financira iz splošnega proračuna Malte.
  • Približno 0,1 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad prosto izbira revizijske subjekte. Odbor za javne finance in ministrstvo, pristojno za finance, lahko urad zaprosita, naj izvede preiskave v zvezi z javnimi sredstvi. Urad tako zahtevo sicer običajno izpolni, vendar tega ni dolžan storiti.

Urad pripravi svoje letne revizijske načrte s seznamom načrtovanih revizij za posamezno leto, ki jih odobrita generalni državni revizor in njegov namestnik.

Pri izbiri revizijskih področij, ki so vključena v letni program revizij, urad upošteva različna merila, kot so aktualnost teme, socialna in finančna pomembnost, obseg parlamentarnega, vladnega, medijskega ali javnega interesa, pa tudi možnost za pridobitev rezultatov pri predlaganih revizijskih temah

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti, revizije smotrnosti poslovanja, preiskovalne revizije in revizije IT.

Poročila o računovodskih izkazih ter poročila o skladnosti se objavijo vsako leto, najpozneje dvanajst mesecev po koncu proračunskega leta, ki se konča 31. decembra. Druga poročila se objavijo, ko so zaključena.

Poleg tega urad vsako leto proti koncu leta objavi povzetek ugotovitev revizijskih poročil revizorjev lokalne države (z naslovom Poročilo generalnega državnega revizorja o delu lokalne države).

Urad opravlja revizije v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi, ima pa tudi lastne revizijske priročnike za revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja.

Pri svojem delu za revizije smotrnosti poslovanja upošteva pristop analize vprašanj in oblikovanja zaključkov (Issue Analysis and Drawing Conclusions (IADC)).

Urad ima tudi svoj kodeks poklicnega ravnanja, ki ga morajo zaposleni upoštevati.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • letno poročilo o državnih računovodskih izkazih,
  • letno poročilo o delovanju lokalnih države;
  • letno poročilo o revizijah za spremljanje izvajanja priporočil,
  • letno poročilo o delu in dejavnostih urada,
  • samostojna poročila o revizijah smotrnosti poslovanja, preiskovalna poročila in druge vrste revizijskih poročil, ki niso navedene zgoraj.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad predloži vse svoje revizije in druga poročila predsedniku predstavniškega doma. Vsako poročilo vsebuje povzetek s kratko sintezo poročila, spremlja pa ga tudi sporočilo za javnost, ki vsebuje pomembne točke iz zadevnega poročila. Urad vsa svoja poročila po predložitvi predsedniku predstavniškega doma objavi na svojem spletišču in strani Facebook.

— SODELOVANJE

Urad vzdržuje tesne dvostranske odnose s številnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU. Je tudi član mreže generalnih državnih revizorjev Commonwealtha (Commonwealth Auditors General network).

Urad dejavno sodeluje v številnih mednarodnih mrežah.

Sodeluje tudi z Univerzo na Malti in je v vlogi opazovalca član številnih vladnih odborov.

 

 

NIZOZEMSKA

ALGEMENE REKENKAMER

Od leta 1814
Prva ustanovitev leta 1447

Spletišče: https://english.rekenkamer.nl/

Poslanstvo:

Prispevati k izboljšanju smotrnosti poslovanja in delovanja centralne države in z njo povezanih institucij.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nizozemsko računsko sodišče preverja, ali so bili prihodki sektorja država prejeti, odhodki izvršeni in ukrepi politike izvedeni, kot je bilo predvideno.

Izvaja neodvisne in nepristranske revizije, da bi razkrilo, kako centralna država dejansko deluje in posluje in katere izboljšave bi bilo mogoče izvesti.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Členi 76, 77 in 78 nizozemske ustave (1814),
  • zakon o državnih računih (2016).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • 21 oddelkov državnega proračuna, zlasti ministrstva in državne sklade,
  • 121 (skupin) pravnih subjektov z zakonsko določenimi nalogami.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je zunanji revizor centralne države. Je neodvisen organ in ima ustavni status visokega državnega sveta, tj. vrsta nacionalnega javnega organa, ustanovljena za zaščito demokratične pravne države.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Delovni odnosi med sodiščem in nizozemskim parlamentom temeljijo na sodelovanju. Na institucionalni ravni ima odbor redne sestanke s stalnim odborom parlamenta za finance. Poleg tega uslužbenci vzdržujejo vsakodnevne stike.

Sodišče svoje revizijske ugotovitve, ki so predvsem v obliki poročil in dopisov, objavlja in jih pošilja parlamentu. Pred objavo poročila ima parlament možnost seznanitve z njegovo vsebino brez navzočnosti drugih. Če parlament to možnost sprejme, dobi tudi pristojni minister možnost seznanitve z vsebino poročila brez navzočnosti drugih.

Parlament občasno povabi sodišče na parlamentarno predstavitev zaradi njegovega specifičnega strokovnega znanja.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Arno Visser je bil imenovan za predsednika 15. oktobra 2015. Odboru se je kot član pridružil 15. januarja 2013.

TRAJANJE MANDATA

Predsednik sodišča je imenovan doživljenjsko do zakonsko določene upokojitvene starosti.

NAČIN IZBORA

kadar je mesto predsednika sodišča prazno, se imenuje nov predsednik, in sicer z imenovanjem novega člana, tako da je odbor spet v polni sestavi, novega predsednika pa izmed treh članov odbora na priporočilo kabineta ministrov imenuje vodja države.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče vodi odbor, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana. Člani odbora vse odločitve sprejemajo soglasno.

Vsak član upravnega odbora je poročevalec za del nalog sodišča, predsednik pa nadzoruje organizacijo kot celoto.

Sodišče ima tudi dva zunanja, izredna člana odbora, ki sta lahko pozvana k sodelovanju pri določenih dejavnostih; na primer za nadzor revizij, izvedbo zunanjih dejavnosti ali kot namestnika članov odbora.

TRAJANJE MANDATA

Vsi člani odbora sodišča so imenovani doživljenjsko do zakonsko določene upokojitvene starosti.

NAČIN IZBORA

Člane odbora imenuje vodja države. Odločitev o imenovanju skupaj sprejmeta odbor in parlament.

Odbor z odprtim postopkom zaposlovanja izbere vsaj štiri kandidate. Seznam kandidatov se pošlje predstavniškemu domu, ki pa ga ta seznam ne zavezuje. Predstavniški dom nato pošlje seznam treh kandidatov vodji države, ki imenuje kandidata, ki dobi največjo podporo parlamenta.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Odbor sodišča je del organizacijske sheme, ki jo vodi generalni sekretar, ki je imenovan v skladu z zakonom in zapriseže pred vodjo države. Sodišče ima vodstveno ekipo, ki jo vodi generalni sekretar in jo sestavlja šest direktorjev iz revizije in eden iz podpornih storitev. Vodstvena ekipa je odgovorna za kakovost organizacije in revizij.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 232 (75 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 50 %; ♀ 50 %. Povprečna starost: 48

PRORAČUN

  • 28.6 milijona EUR (80 % je namenjenih za revizijske naloge)
  • 0,11 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Čeprav se sodišče samo odloča, katere revizije bo izvajajo, pa ga lahko k izvedbi revizij pozovejo tudi parlament, ministri in državni sekretarji.

Sodišče ima tekoči program revizij, ki se pregleda večkrat letno v skladu z izidi sej strateškega dialoga. Del revizijskih zmogljivosti sodišča je dodeljen večletnim programom revizij, ki so osredotočeni na teme, ki se štejejo kot teme velikega finančnega in socialnega pomena.

Sodišče revidira predvsem področja, na katerih lahko zagotovi dodano vrednost zaradi svojih specifičnih pooblastil (kot je pravica dostopa do zaupnih informacij), neodvisnosti in nepristranskosti ali pa zato, ker revizij na zadevnih področjih ne more opraviti nobena druga organizacija.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja.

Preizkuša nove revizijske metode in tehnike, pa tudi nove oblike publikacij.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

  • letno poročilo,
  • revizijska poročila,
  • posebej osredotočena poročila,
  • dopise o proračunu,
  • spletne dosjeje in
  • povzetke podatkov.

Sodišče svoje revizijske ter pridobljene izkušnje predloži vladi, parlamentu in odgovornim za upravljanje subjektov, ki jih revidira.

Sodišče omeji svoje publikacije v obdobjih pred splošnimi volitvami, med njimi in po njih, vse do imenovanja novega kabineta.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče svoja poročila objavlja na svojem spletišču, informacije o njihovi objavi pa v družbenih medijih.

Vsako tretjo sredo v maju (na tako imenovani dan odgovornosti) sodišče izreče neodvisno mnenje o računovodskih izkazih centralne države ter o operativnem upravljanju, finančnem poslovodenju in kakovosti informacij o politikah, ki jih ministri predložijo parlamentu.

— SODELOVANJE

Sodišče dejavno sodeluje in deli znanje z revizijskimi institucijami Kraljevine Nizozemske. Te obsegajo vse od lokalnih revizijskih uradov in revizijskih odborov do revizijskih institucij karibskega dela Nizozemske.

Poleg tega sodišče dejavno prispeva k mednarodni revizijski skupnosti. Ima bogate izkušnje pri krepitvi institucionalnega razvoja s projekti krepitve zmogljivosti z vrhovnimi revizijskimi institucijami v tujini. Prav tako sodeluje in si izmenjuje specifično strokovno znanje in izkušnje s sestrskimi institucijami, je pa tudi institucionalni član organizacij INTOSAI in EUROSAI, Kontaktnega odbora EU in zveze Global Audit Leadership Forum.

Primeri tesnega sodelovanja so skupne ali vzporedne revizije sodišča in drugih vrhovnih revizijskih institucij.

 

 

POLJSKA

NAJWYŻSZA IZBA KONTROLI

Od leta 1919
Prva ustanovitev leta 1809

Spletišče: www.nik.gov.pl

Poslanstvo:

Spodbujati dobro poslovodenje in uspešnost v javnih službah v korist Republike Poljske.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Vrhovni revizijski urad (Najwyższa Izba Kontroli) revidira dejavnosti organov državne uprave, centralne banke Poljske, državnih pravnih oseb in drugih državnih organizacijskih enot glede zakonitosti, gospodarnosti, učinkovitosti in skrbnosti. Urad lahko revidira dejavnosti organov lokalne države, občinskih pravnih oseb in drugih občinskih organizacijskih enot glede zakonitosti, gospodarnosti in skrbnosti.

V zvezi z zakonitostjo in gospodarnostjo lahko revidira tudi dejavnosti drugih organizacijskih enot in gospodarskih subjektov v obsegu, v katerem uporabljajo državno ali javno premoženje ali sredstva ali izpolnjujejo finančne obveznosti do države.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, ki jih potrebuje, njegovi zaposleni pa imajo prost dostop do prostorov revidiranih organov in pravico do preučitve ustreznih dokumentov in drugega gradiva. Urad ima pravico zaslišati priče iz revidiranih ali z njimi povezanih organov in prejeti njihova dokazila, zahtevati ustne ali pisne obrazložitve zaposlenih v revidiranih organih, pozvati izvedence in strokovnjake ter sodelovati na sejah vodstva revidiranih organov.

KLJUČNA ZAKONODAJA

Spremenjeni zakon o vrhovnem revizijskem uradu (zakon o vrhovnem revizijskem uradu) z dne 23. decembra 1994.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira, na primer:

  • proračunske enote (npr. ministrstva in državne agencije), vključno z institucijami, ki odobrijo proračunske postavke,
  • posebne državne sklade,
  • izvajalske agencije in druge državne pravne subjekte iz sektorja javnih financ,
  • državne banke, vključno s centralno banko Poljske,
  • organe lokalne samouprave,
  • druge subjekte, ki izvršujejo javne odhodke, vključno z enotami nejavnega finančnega sektorja.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, ki ga vodi predsednik in ki deluje po načelu kolegija, kar pomeni, da je vzpostavljen poseben organ, imenovan svet urada, ki sodeluje pri procesu odobritve in sprejemanja najpomembnejših dokumentov.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je vrhovni državni revizijski organ, ki je neodvisen od vlade, vendar podrejen spodnjemu domu parlamenta (Sejm).

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad poroča spodnjemu domu parlamenta in sodeluje s skoraj vsemi njegovimi odbori, ki pregledujejo večino revizijskih poročil urada glede na svoje področje delovanja. Odbor za državno revizijo spodnjega doma parlamenta prav tako pregleduje revizijska poročila urada ter predloži mnenja o proračunu urada in predloge za morebitna področja, ki bi jih urad lahko revidiral, ki jih predložijo drugi odbori spodnjega doma parlamenta (40–60 letno). Urad odbor za državno revizijo obvešča tudi o svojem letnem delovnem načrtu.

Spodnji dom parlamenta pregleda glavna poročila urada: letno poročilo o dejavnostih in analizo izvrševanja državnega proračuna ter smernic monetarne politike.

Spodnji dom parlamenta in njegovi organi lahko uradu odredijo izvedbo revizij, vendar so takšni primeri redki (1–3 letno).

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Krzysztof Kwiatkowski je nastopil funkcijo 27. avgusta 2013.

Predsedniku pomagajo trije podpredsedniki in generalni direktor.

TRAJANJE MANDATA

6 let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika imenuje spodnji dom parlamenta s soglasjem senata (zgornjega doma parlamenta) na zahtevo predsednika spodnjega doma parlamenta ali skupine najmanj 35 njegovih članov.

UPRAVNI ORGAN

Urad upravlja svet urada. To je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predsednik, vsi podpredsedniki, generalni direktor in 14 članov (sedem akademskih delavcev s področja prava ali ekonomije, ki so neodvisni od urada, in sedem direktorjev revizijskih organizacijskih enot ali svetovalcev predsednika urada).

TRAJANJE MANDATA

3 leta z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

14 članov urada imenuje predsednik spodnjega doma parlamenta na zahtevo predsednika urada po pridobitvi mnenja odbora spodnjega doma parlamenta za državno revizijo.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je organizacijsko razdeljen v revizijske enote (oddelke in regionalne podružnice) ter upravne in podporne oddelke. Operativna ozemlja posameznih regionalnih podružnic, ki imajo enak status kot revizijski oddelki, ustrezajo upravni razdelitvi Poljske (regijam).

Revizije, ki jih opravijo revizijski oddelki in regionalne podružnice, nadzoruje predsednik urada ali eden od podpredsednikov.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2017)

  • Število: 1 585 (71 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 56 %; ♀ 44 %. Povprečna starost: 41

PRORAČUN

  • Proračun urada: 277,5 milijona PLN / približno 67 milijonov EUR (v letu 2017)
  • Dodelitev sredstev: svet urada sprejme predlog proračuna in ga predloži spodnjemu domu parlamenta, ki ga lahko spremeni, preden ga odobri.
  • Okoli 0,07 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad opravlja svoje revizijske naloge na podlagi letnih delovnih načrtov. Revizija izvrševanja državnega proračuna kot primarna naloga urada ima prednost pri načrtovanju revizij.

Urad ima skupine, ki spremljajo zakonodajne spremembe, preučujejo statistične podatke ter pregledujejo vladne načrte in programe ter objave medijev. To spremljanje je pomembno pri letnem in dolgoročnem načrtovanju. Na tej podlagi lahko urad pripravi delovni načrt in opredeli revizijske prioritete.

Pred izbiro področij, ki se predlagajo za revizijo, se opravi celostna analiza tveganja, ki med drugim temelji na poročilih in publikacijah mednarodnih institucij, kot so OECD, Svetovna banka ali Svet EU, nacionalnih strateških dokumentih, finančnih načrtih javnega sektorja, statističnih podatkih, pritožbah, ki jih je prejel urad, rezultatih javnomnenjskih raziskav in medijskih poročilih.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, revizije pravilnosti in revizije smotrnosti poslovanja (načrtovane in ad hoc revizije) ter integrirane revizije, ki vključujejo vprašanja, ki se nanašajo tako na računovodske izkaze kot na pravilnost in smotrnost poslovanja.

Urad uporablja revizijske standarde, ki temeljijo na poljski zakonodaji, revizijskih standardih INTOSAI, evropskih izvedbenih smernicah za revizijske standarde INTOSAI, standardih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC) in na lastnih dolgoletnih izkušnjah.

V metodoloških smernicah (revizijski priročnik), ki temeljijo na teh standardih, so opisana podrobna navodila za izvedbo revizij.

Etični kodeks urada je skladen z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi.

IZLOŽKI

— POROČANJE VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad objavlja:

  • analizo izvrševanja državnega proračuna in smernic monetarne politike (letno poročilo),
  • mnenje o glasovanju o razrešnici za svet ministrov,
  • revizijska poročila po vsaki reviziji posameznega subjekta,
  • zbirna revizijska poročila (t. i. objave revizijskih rezultatov) vseh načrtovanih revizij in nekaterih večjih ad hoc revizij,
  • letno poročilo o dejavnostih,
  • analize o tem, kako se uporabljajo revizijske ugotovitve v zvezi s sprejemanjem in izvrševanjem zakonodaje, in
  • letni delovni načrt.

Urad prav tako pripravlja:

  • ugovore v zvezi z dejavnostmi ministrov, vodij centralnih uradov in predsednika centralne banke Poljske,
  • predloge za preučitev specifičnih težav, povezanih z dejavnostjo organov, ki opravljajo naloge za javnost,
  • mnenja (npr. o zakonodajnih pobudah poslancev,
  • predloge v primeru pravnih vrzeli ali nejasnih zakonov (predlogi de lege ferenda),
  • tematske dokumente (o mednarodnih dejavnostih urada, sodelovanju z drugimi poljskimi revizijskimi organi itd.) in
  • analize zahtevkov in pritožb državljanov.

Spremljanje izvajanja revizijskih rezultatov:

  • Urad obvesti revidirane subjekte o svojih ugotovitvah in priporočilih ter sistematično preverja, ali se ti izvajajo. Rezultati teh pregledov se predstavijo v poročilih o spremljanju izvajanja priporočil.

— OBJAVA REVIZIJSKEGA DELA

OBJAVA REVIZIJSKIH REZULTATOV

Urad objavlja revizijska poročila, z njimi povezane dokumente in informacije o trenutnih dejavnostih na svojem spletišču (www.nik.gov.pl) ter v biltenu o javnih informacijah (https://bip.nik.gov.pl/).

MEDIJSKA POKRITOST

Urad pripravi veliko informativnega gradiva, da bi omogočil lažje medijsko pokrivanje. Leta 2017 je bilo v medijih, na radiu in televiziji omenjenih skupaj 11 168 publikacij urada.

STIK Z DRŽAVLJANI

Urad ima pravno obveznost zagotavljati informacije o svojem delovanju, dejavnostih, proizvodih itd., državljanom pa nudi tudi možnost vložitve zahtevkov, na primer za revizije.

— SODELOVANJE

Urad tesno sodeluje z drugimi – nacionalnimi ali lokalnimi – nadzornimi, revizijskimi in inšpekcijskimi organi (ti uradu predložijo rezultate svojih revizij, nekatere revizije pa pod njegovim vodstvom izvajajo skupaj).

Urad prav tako redno sodeluje z univerzami in raziskovalnimi ustanovami in sistematično naroča svetovalne storitve zunanjih strokovnjakov.

 

 

PORTUGALSKA

TRIBUNAL DE CONTAS

Od leta 1849
Prva ustanovitev leta 1389

Spletišče: www.tcontas.pt

Poslanstvo:

Izboljšati finančno poslovodenje javnih sredstev s spodbujanjem odgovornosti in preglednosti ter uveljavljanjem finančne odgovornosti. Računsko sodišče (Tribunal de Contas) je neodvisni varuh finančnih interesov državljanov, saj poroča, kako se porablja njihov denar.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

V skladu z ustavo in zakonodajo računsko sodišče (Tribunal de Contas de Portugal):

  • nadzira zakonitost in pravilnost javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter javnega dolga,
  • izda mnenje o državnih računih in računih avtonomnih regij ter bo od leta 2021 potrjevalo državne račune,
  • ocenjuje javnofinančno poslovodenje in
  • uveljavlja finančne obveznosti.

Sodišče ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne, revidiranci pa mu jih morajo predložiti.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Ustava Portugalske republike (1976): členi 107, 209(c), 214 in 216º,
  • zakon o organizaciji in delovanju računskega sodišča: zakon št. 98/97 z dne 26. avgusta 1997,
  • zakon o proračunskem okviru: zakon 151/2015 z dne 11. septembra 2015, člen 66° (6).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • državo in njene službe,
  • avtonomni regiji Azorov in Madeire in njune službe,
  • lokalne organe in njihova združenja ali zveze, vključno z metropolitanskimi območji,
  • javne zavode,
  • institucije za socialno varnost,
  • javna združenja, združenja javnih subjektov ali združenja mešanih javnih in zasebnih subjektov, ki jih večinoma financirajo ali upravljajo javni subjekti,
  • podjetja v državni lasti,
  • regionalne družbe,
  • medobčinska in občinska podjetja,
  • vse subjekte, ki porabljajo javna sredstva, bodisi ker prejemajo nepovratne sredstva bodisi ker so v delni lasti države,
  • podjetja s koncesijami za upravljanje podjetij v državni lasti ali podjetja z deležem javnega kapitala ali mešana zasebna in javna podjetja, ki so pod nadzorom javnega sektorja, podjetja s koncesijami ali tista, ki upravljajo javne storitve, in podjetja s koncesijami za javne gradnje ter
  • druge subjekte, ki porabljajo javna sredstva ali jih upravljajo.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Model kolegijskega sodišča z revizijskimi in sodnimi funkcijami, ki ga sestavljajo predsednik in 18 članov (sodniki z enakim statusom, kot ga imajo sodniki vrhovnega sodišča).

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je v skladu z ustavo vrhovno sodišče in kot tako suveren organ, enakovreden predsedniku republike, parlamentu, vladi in drugim sodiščem. Je neodvisna vrhovna revizijska institucija, pristojna za zunanjo kontrolo/revizijo računovodskih izkazov, ki preverja, kako vlada izvršuje državni proračun.

Članov sodišča, ki so sodniki, ni mogoče odstaviti, prav tako pa ne morejo biti odgovorni za svoje odločitve, razen v nekaterih izrednih primerih, ki jih določa zakonodaja.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče je neodvisno od vseh drugih institucij. Vendar zakonodaja določa postopke sodelovanja, ki med drugim vključujejo:

  • parlament in vlada lahko sodišče zaprosita za izvedbo revizij v specifičnih subjektih ali finančnih subjektih, vendar zahtevani ukrep za sodišče ni obvezen,
  • parlament lahko zahteva, da se mu pošljejo obstoječa poročila,
  • parlament lahko sodišče zaprosi za informacije, ki jih je to prejelo med izvajanjem revizij,
  • revizijska poročila in letno poročilo sodišča se v splošnem objavijo in pošljejo parlamentu in drugim deležnikom.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK SODIŠČA

Vítor Caldeira je predsednik sodišča od 3. oktobra 2016.

TRAJANJE MANDATA

4 leta z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika imenuje predsednik republike na predlog vlade.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče deluje po načelu samouprave.

Predsednik je vodja institucije.

Sodišče ima pravico določiti svoj proračun in je finančno neodvisen pri njegovem upravljanju. Proračun odobri parlament.

Plenarna skupščina sodišča, ki jo sestavljajo predsednik in vsi člani, je organ odločanja, kar zadeva predlog letnega proračuna ali strateški načrt sodišča.

TRAJANJE MANDATA

Člani se imenujejo doživljenjsko.

NAČIN IZBORA

Člane izbere izbirna komisija na podlagi javnega natečaja.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je organizacijsko razdeljen v tri senate in dva regionalna senata (za Azore in Madeiro). Revizijski senati imajo revizijske in upravne oddelke.

Sodišče ima tudi oddelek za notranjo revizijo, za katerega je neposredno odgovoren predsednik sodišča, in komisijo za revizijske standarde.

Člani sodišča so dodeljeni različnim senatom v skladu z merili, povezanimi z njihovim študijem in poklicno potjo.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2017)

  • Število: 494 (sedež: 412; Azori: 40; Madeira: 42 (61 % v reviziji).
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 32 %; ♀ 68 %. Povprečna starost: 51

PRORAČUN

  • Sodišče se financira iz splošnega proračuna države in iz lastnih sredstev (provizije, ki se zaračunajo revidirancem).
  • Skupni proračun (2017): 26,1 milijona EUR
  • < 0,01 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče vsaka tri leta odobri strateški načrt, v katerem so opredeljeni cilji njegovega dela in upoštevane ključne slabosti, prednosti, priložnosti, izzivi in grožnje (analiza SWOT).

Popolnoma neodvisno odobri tudi podroben letni delovni program.

— REVIZIJSKE METODE

TPC izvaja vse vrste revizij.

Metode in metodologije, ki jih uporablja sodišče, so določene v njegovih revizijskih priročnikih, v katerih so upoštevani mednarodni revizijski standardi (ISSAI) in najboljše prakse.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja vsa svoja poročila in sklepe, zlasti:

  • letna poročila in mnenja o državnih računih in računih avtonomnih regij,
  • revizijska poročila in
  • letno poročilo o dejavnostih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče objavlja poročila, sklepe, zadevne dokumente ter obvestila o prireditvah in dejavnostih na svojem spletišču.

Poleg tega se lahko odloči, da bo svoja poročila objavilo v portugalskem uradnem listu in o njih obveščalo v medijih. Sodišče za splošen stik z javnostjo uporablja tudi družabna omrežja.

— SODELOVANJE

Sodišče vodi projektno skupino EUROSAI za revizijo in etiko in je član upravnega odbora organizacije INTOSAI (2017–2019). Opravlja tudi medsebojne strokovne preglede in sodeluje v projektih za krepitev zmogljivosti vrhovnih revizijskih institucij, zlasti v portugalsko govorečih državah.

 

 

ROMUNIJA

CURTEA DE CONTURI A ROMÂNIEI

Od leta 1992
Prva ustanovitev leta 1864

Spletišče: www.curteadeconturi.ro

Poslanstvo:

Revidirati pridobivanje, upravljanje in uporabo finančnih sredstev države in javnega sektorja za zagotovitev poročil o uporabi in upravljanju teh sredstev v skladu z načeli zakonitosti, pravilnosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti parlamentu in upravno-območnim enotam.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Romunsko računsko sodišče opravlja revizije pridobivanja, upravljanja in uporabe finančnih sredstev države in javnega sektorja. Svojo dejavnost izvaja samostojno, kot je določeno v ustavi, in je član mednarodnih organizacij vrhovnih revizijskih institucij.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Romunska ustava (1991),
  • zakon št. 94/1992 o organizaciji in delovanju računskega sodišča, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen ter ponovno objavljen.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • državo in upravno-območne enote,
  • centralno banko Romunije,
  • avtonomna javna podjetja (avtonomne službe),
  • komercialna podjetja, v katerih imajo država, upravne in območne enote, javne institucije ali avtonomne uprave, posamezno ali skupaj, večinski delež,
  • zavod za socialno zavarovanje ali druge neodvisne organe, ki upravljajo javna sredstva, premoženje ali sklade,
  • pravne osebe, ki prejmejo državna jamstva za kredite, subvencije ali drugo državno finančno pomoč centralne in lokalne javne uprave ali drugih javnih institucij.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je vrhovna revizijska institucija, ki revidira pridobivanje, upravljanje in uporabo finančnih sredstev države in javnega sektorja. Sodišče lahko opravlja tudi revizije smotrnosti poslovanja.

Odgovorno je le parlamentu in lahko izrazi svoja stališča o osnutkih zakonov na področjih svojih pristojnosti.

Spore, ki so posledica njegovih dejavnosti, rešujejo sodišča. Sodišče po spremembi ustave leta 2003 nima več sodnih pristojnosti.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče predloži letno poročilo o zaključnih računih upravljanja nacionalnega javnega proračuna za nedavno zaključeno proračunsko leto in ugotavlja morebitne nepravilnosti. Na zahtevo poslanske zbornice ali senata nadzira upravljanje javnih sredstev in poroča o svojih ugotovitvah.

Parlament je edini organ, ki lahko sodišče zaprosi za pregled upravljanja javnih sredstev in poročanje o tem.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Mihai Busuioc je bil imenovan 15. oktobra 2017.

TRAJANJE MANDATA

9 let brez možnosti podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika imenuje parlament.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče vodi plenum. Plenum sodišča sestavlja 18 članov, imenovanih računski sodniki, ki jih v skladu z zakonodajo imenuje parlament.

Upravljanje sodišča izvaja plenum. Izvršno upravljanje sodišča izvaja predsednik, ki mu pomagata dva podpredsednika, ki sta prav tako računska sodnika.

TRAJANJE MANDATA

9 let brez možnosti podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane, ki so pri izvajanju svojega mandata neodvisni in jih ni mogoče odstaviti, imenuje parlament. Ti so državni dostojanstveniki, za katere veljajo enake pravne omejitve kot za sodnike. Člani sodišča v času svojega mandata ne smejo biti člani političnih strank ali izvajati kakršnih koli javnih političnih funkcij.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je organizacijsko razdeljeno v več revizijskih oddelkov, generalni sekretariat, okrožne računske zbornice in mestno računsko zbornico v Bukarešti. Sodišče ima tudi revizijski organ, ki je v okviru njegove strukture organiziran kot neodvisni operativni organ.

— VIRI

USLUŽBENCI

  • Število: 1 638 (80 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 60 %; ♀ 40 %. Povprečna starost: 48

PRORAČUN

  • Sodišče se financira iz državnega proračuna.
  • 58 milijonov EUR (v letu 2017), vključno z upravnimi odhodki
  • Okoli 0,17 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Zunanje javne revizijske dejavnosti, in sicer revizije računovodskih izkazov, revizije smotrnosti poslovanja in revizije skladnosti, se v sodišču načrtujejo na dveh ravneh: večletni in letni.

Večletno načrtovanje dejavnosti sodišča obsega obdobje 3 let.

— REVIZIJSKE METODE

Revizijske misije, ki jih opravlja sodišče, so lahko:

  • revizije računovodskih izkazov,
  • revizije smotrnosti poslovanja,
  • revizije skladnosti,
  • zunanje javne revizije javnih sredstev.

Revizije se izvajajo v skladu s standardi sodišča, ki so bili oblikovani na podlagi standardov INTOSAI (ISSAI), in na podlagi internih predpisov, priročnikov in smernic, pripravljenih v skladu s standardi ISAAI, ki so bili prilagojeni specifičnemu okviru sodišča.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Letno javno poročilo je najpomembnejši in najvidnejši dokument, ki kot sinteza glavnih revizijskih dejavnosti in najpomembnejših ugotovitev sodišča zagotavlja njegovo verodostojnost in ugled pri njegovih glavnih deležnikih.

Sodišče v letnih poročilih o dejavnostih javno objavi informacije o svoji strategiji, mandatu, odgovornostih, poslanstvu in odnosih z različnimi deležniki, vključno s parlamentom in izvršno vejo oblasti, da bi lahko vsi deležniki pridobili natančnejšo podobo o njegovem mestu in vlogi med temeljnimi institucijami Romunije. Letno poročilo o dejavnostih sodišča vsebuje predvsem podatke in informacije o njegovi organizacijski sestavi, dejavnostih in pridobljenih rezultatih, mednarodni dejavnosti ter človeških in finančnih virih za referenčno leto.

Letna poročila o lokalnih javnih financah, ki jih predložijo okrožne računske zbornice in javni organi upravno-regionalnih enot.

Posebna poročila (poročila, ki jih zahtevata spodnji ali zgornji dom romunskega parlamenta, in poročila o specifičnih področjih).

Poročila sodišča morajo biti ustrezna, realna, jasna, verodostojna, pravočasna in koristna, pripravljena pa morajo biti pravočasno, tako da lahko parlament kot njihov glavni uporabnik sprejema zakonodajo na podlagi sklepov in priporočil, objavljenih v njih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Poročila in druge publikacije sodišča so na voljo v elektronski obliki na njegovem uradnem spletišču, v tiskani obliki pa se pošljejo vsem zainteresiranim javnim institucijam.

— SODELOVANJE

Sodišče na mednarodni ravni sodeluje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami z izmenjavo izkušenj, sodelovanjem na konferencah, seminarjih in v delovnih skupinah ter z objavljanjem ustreznih študij v mednarodnih publikacijah.

 

 

SLOVAŠKA

NAJVYŠŠÍ KONTROLNÝ ÚRAD SLOVENSKEJ REPUBLIKY

Od leta 1993
Prva ustanovitev leta 1919

Spletišče: www.nku.gov.sk

Poslanstvo:

Vizija: Zagotavljati učinkovito upravljanje javnih sredstev z neodvisno revizijo in njenimi rezultati.

Poslanstvo: Prispevati k preglednemu sprejemanju odločitev in boljšemu upravljanju organizacij.

Vrednote: Vrhovni revizijski urad Republike Slovaške pri opravljanju svojih dejavnosti spoštuje vrednote in načela, ki veljajo tako za vodstvo kot za revizorje in upravno osebje institucije: objektivnost, strokovno znanje in izkušnje, sodelovanje, učinkovitost, zanesljivost, neodvisnost in odprtost.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Vrhovni revizijski urad Republike Slovaške republike revidira upravljanje sredstev in lastnine države, lokalnih organov in Evropske unije. Prav tako revidira državne prihodke in zagotavlja pravilno pobiranje carin in davkov.

Urad ima pri opravljanju revizij pravico dostopa do vseh prostorov in dokumentov, za katere meni, da so potrebni za opravljanje njegovega dela.

Poleg lastnih revizijskih dejavnosti urad na zahtevo centralne banke Slovaške sodeluje v postopku imenovanja neodvisnega zunanjega revizorja za revizijo zaključnega računa centralne banke Slovaške.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Členi 60 do 63 ustave Republike Slovaške (1992),
  • zakon št. 39/1993 o Vrhovnem revizijskem uradu Republike Slovaške.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

  • vladne organe,
  • ministrstva: 13,
  • upravne organe centralne države,
  • javne institucije,
  • pravne subjekte, ki so jih ustanovili organi centralne države ali druge agencije državne uprave,
  • organe lokalne države in višje teritorialne enote, organizacije, ki se financirajo iz njihovih proračunov, in pravne subjekte, vključene v te organe,
  • državne enote za posebne namene,
  • fizične osebe in pravne subjekte, ki prejemajo nacionalna, javna, evropska in druga tuja sredstva.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Struktura westminstrskega tipa (monokratska struktura) brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Vrhovni revizijski urad je neodvisen državni organ.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad predloži letno zbirno poročilo o rezultatih vseh revizij parlamentu. Pristojnim odborom parlamenta predloži tudi popolna revizijska poročila.

Urad na podlagi resolucij parlamenta izvaja nekatere posebne revizije.

Prav tako izreka mnenja o predlogih državnega proračuna in končnih državnih računih Republike Slovaške ter jih predloži parlamentu.

Predsednika in dva podpredsednika urada izvoli in odpokliče parlament.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Karol Mitrík je bil imenovan 20. maja 2015.

TRAJANJE MANDATA

7 let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika izvolijo člani parlamenta s tajnim glasovanjem.

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi predsednik kot statutarni organ, pri tem pa mu pomagata dva podpredsednika.

TRAJANJE MANDATA

Mandat podpredsednikov traja sedem let in se lahko enkrat podaljša.

NAČIN IZBORA

Podpredsednika izvolijo člani parlamenta s tajnim glasovanjem.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sedež urada v Bratislavi sestavljata dva revizijska oddelka in več organizacijskih enot, ki zagotavljajo podporne storitve (strateški oddelek, urad predsednika, kadrovski oddelek in pisarna za notranjo revizijo). Obstaja tudi sedem regionalnih podružnic v regionalnih središčih, ki revidirajo samoupravne regionalne, okrožne in okrajne občinske enote.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 289 (81 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 39 %; ♀ 61 %. Povprečna starost: 48

PRORAČUN

  • 10,7 milijona EUR (v letu 2018)
  • 0,07 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje revizijsko delo načrtuje v letnih revizijskih načrtih, ki jih odobri svetovalni odbor na podlagi triletnega okvirnega načrta.

Seznam revizij se pripravi v glavnem na podlagi analize tveganj, strateških ciljev urada in predlogov javnosti.

— REVIZIJSKE METODE

Vrhovni revizijski urad izvaja tri vrste revizij:

  • revizije računovodskih izkazov,
  • revizije skladnosti in
  • revizije smotrnosti poslovanja.

Urad na podlagi rezultatov revizije pošlje osnutek poročila revidirancu, ki lahko nato izrazi mnenje, ki se vključi v končno poročilo.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • letno poročilo,
  • poročila o revizijah računovodskih izkazov,
  • poročila o revizijah skladnosti,
  • poročila o revizijah smotrnosti poslovanja in
  • zbirno poročilo o rezultatih vseh revizij.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad pošlje vsako svoje revizijsko poročilo revidirancu in parlamentu ter njegovim ustreznim odborom.

Poleg tega povzetek končnega poročila objavi na svojem spletišču.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje s številnimi institucijami na nacionalni in mednarodni ravni.

Njegovi nacionalni partnerji so univerze, javni organi, kot so urad generalnega državnega tožilca, revizijska zbornica, protimonopolni urad Republike Slovaške in urad za javno naročanje.

Cilj dejavnosti nacionalnega in mednarodnega sodelovanja urada je prispevati k razvoju metodologij in kakovosti dela ter s tem tudi k izboljšanemu izvajanju njegovega mandata na Slovaškem.

 

 

SLOVENIJA

RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

Od leta 1994

Spletišče: www.rs-rs.si

Poslanstvo:

Bdimo nad potmi javnega denarja.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Računsko sodišče Republike Slovenije nadzira državne račune, državni proračun in vse javnofinančne prihodke in odhodke.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Ustava Republike Slovenije: 150. in 151. člen (iz leta 1991),
  • zakon o računskem sodišču.

Aktov, s katerimi sodišče izvršuje svojo pristojnost, ni mogoče izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • pravne osebe javnega prava ali njene enote,
  • pravne osebe zasebnega prava, če:
    • so prejele pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti,
    • so koncesionarji,
    • so gospodarske družbe, banke ali zavarovalnice, v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež,
  • fizične osebe, če:
    • so prejele pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti ali
    • izvajajo javno službo ali zagotavljajo javne dobrine na podlagi koncesije.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Poseben model: sodišče vodi predsednik, revizija pa poteka na centralni, regionalni in lokalni ravni brez sodnih pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je pri opravljanju svojih nalog neodvisno in vezano na ustavo in zakone. Člane sodišča imenuje državni zbor.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče pošlje vsa svoja revizijska poročila državnemu zboru, prav tako pa mu vsako leto predloži poročilo o delu.

Sodišče pri določanju revizij, ki jih bo opravilo v določenem koledarskem letu, upošteva predloge poslancev in delovnih teles državnega zbora, vlade, ministrstev, organov lokalnih skupnosti in javnosti. Obravnavati mora vsaj pet predlogov državnega zbora, od katerih vsaj dva prihajata od opozicijskih poslancev, dva pa od delovnih teles državnega zbora.

Državni zbor imenuje zunanjega revizorja, ki revidira računovodske izkaze računskega sodišča.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNIK

Tomaž Vesel je bil imenovan za predsednika 1. junija 2013.

TRAJANJE MANDATA

9 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika računskega sodišča imenuje državni zbor z absolutno večino na predlog predsednika republike.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče vodi senat, ki ga sestavljajo predsednik in dva namestnika predsednika.

TRAJANJE MANDATA

9 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Namestnika predsednika računskega sodišča imenuje državni zbor z absolutno večino na predlog predsednika republike.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Predsednik je generalni državni revizor, ki zastopa sodišče in je odgovoren za njegovo delovanje. Prvi namestnik predsednika prevzame odgovornost v odsotnosti predsednika, skupaj z drugim namestnikom predsednika pa z odobritvijo predsednika opravljata naloge generalnega državnega revizorja. Oddelke, ki so organizacijsko razdeljeni po področjih dejavnosti javnega sektorja, vodijo vrhovni državni revizorji. En oddelek je specializiran za revizije smotrnosti poslovanja in revizije IT.

Predsednik in njegova namestnika tvorijo senat, ki je najvišji vodstveni organ. Senat sprejme poslovnik računskega sodišča v dogovoru z državnim zborom in odloča o najpomembnejših revizijskih in strateških vprašanjih.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 132 (76 % v reviziji)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 30 %; ♀ 70 %. Povprečna starost: 45

PRORAČUN

  • 5,6 milijona EUR (v letu 2018)
  • 0,92 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče neodvisno določa svoj delovni program, ki je zaupen. Izmed vseh revizijskih predlogov, ki jih predloži državni zbor, jih mora sodišče izbrati najmanj pet.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja različne vrste revizij:

  • revizije smotrnosti poslovanja o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij revidirancev pri doseganju zastavljenih ciljev in programov. Ti se izberejo na podlagi meril, kot so njihov potencialni prispevek k boljšemu finančnemu poslovodenju, javni interes, tveganje slabe smotrnosti poslovanja in nepravilnosti, ter
  • revizije računovodskih izkazov in revizije skladnosti o zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij (izjava o zanesljivosti) ter ocene skladnosti sistemov in transakcij na specifičnih področjih proračuna s pravili in predpisi, ki jih urejajo.

Revizije so pogosto kombinacija teh dveh vrst revizij.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

  • revizijska in porevizijska poročila,
  • poročilo o delu,
  • mnenja in
  • izbrane odgovore na zaprosila za stališča.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče svoje poročilo o delu predloži predsedniku državnega zbora. O poročilu nato razpravlja komisija za nadzor javnih financ na seji, odprti za novinarje in druge predstavnike medijev.

Vsa revizijska in porevizijska poročila so objavljena na spletišču računskega sodišča dan po tem, ko so bila uradno zaključena in predložena revidirancem in državnemu zboru.

— SODELOVANJE

Sodišče se osredotoča predvsem na zagotavljanje objektivnih in zanesljivih informacij o porabi javnih sredstev, da bi pripomoglo k boljšemu upravljanju in izvajanju javnih služb. Zato sodeluje z različnimi organi javnega sektorja in je delovno tesno povezano z državnim zborom in njegovimi odbori. Sodišče pogosto sodeluje na dogodkih, ki jih organizirajo poklicna združenja ali javni organi, da bi spodbujalo dobro upravljanje in delilo svoje ugotovitve s širšim občinstvom.

 

 

ŠPANIJA

TRIBUNAL DE CUENTAS

Od leta 1978
Prva ustanovitev leta 1851

Spletišče: www.tcu.es

Poslanstvo:

Opravljati vrhovno revizijsko funkcijo v Španiji in računovodske sodne pristojnosti v skladu s pogoji, določenimi v španski ustavi in zakonodaji.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Računsko sodišče (Tribunal de Cuentas) izvaja redne zunanje, stalne in naknadne revizije porabe pri finančno-gospodarskih dejavnostih v javnem sektorju (revizijska funkcija) in nadzor računovodske odgovornosti tistih, ki so odgovornih za upravljanje javnih sredstev ali učinkov (funkcija sodne pristojnosti). Sodišče ima tudi funkcijo sankcioniranja političnih strank in omejeno svetovalno funkcijo.

Njegova pristojnost obsega nacionalno ozemlje Španije.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Španska ustava (1978), razdelka 136 in 153.d,
  • 2/1982 temeljni zakon o računskem sodišču,
  • 7/1988 zakon o delovanju računskega sodišča,
  • 8/2007 temeljni zakon o financiranju političnih strank,
  • 5/1985 temeljni zakon o splošnem volilnem sistemu.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

  • državni javni sektor: 411 subjektov, vključno s:
    • 17 ministrstvi,
    • 59 avtonomnimi organi,
    • 3 neodvisnimi upravnimi organi,
    • 37 javnimi fundacijami,
  • regionalni javni sektor: 17 avtonomnih skupnosti in 2 avtonomni mesti, ki jih sestavlja približno 1 198 subjektov,
  • lokalni javni sektor, ki zajema 12 964 subjektov,
  • politične stranke: stranke, zastopane v parlamentu (ki jih je 30), in druge.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče s funkcijo sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je vrhovna revizijska institucija v Španiji, ki je odgovorna za revizijo zaključnih računov ter finančno-gospodarskega upravljanja države in javnega sektorja.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

RAZMERJE DO ŠPANSKEGA PARLAMENTA

Sodišče je, brez poseganja v njegovo neodvisnost pri izvajanju nadzornih in sodnih pristojnosti, neposredno odgovoren parlamentu. Na podlagi prenosa pooblastil opravlja funkcijo preučitve in preverjanja splošnega zaključnega računa države. Parlament lahko sodišču predlaga izvedbo revizij.

Sodišče je v stalnem stiku s parlamentom prek skupnega odbora kongresa in senata za sodelovanje s sodiščem.

Revizijski program sodišča odobri plenum, nato pa se pošlje Skupnemu odboru za sodelovanje s sodiščem.

Rezultati revizij (vključeni v poročila, memorandume, predloge in obvestila, ki jih odobri plenum sodišča) se pošljejo španskemu parlamentu. Skupni odbor kongresa in senata za sodelovanje s sodiščem na zaslišanju predsednika sodišča razpravlja o vseh poročilih, memorandumih, predlogih in obvestilih ter sprejema ustrezne odločitve.

Sodišče lahko parlament opozori na nesodelovanje tistih, ki bi morali sodelovati (brez poseganja v druge ukrepe, ki jih predvideva zakonodaja).

RAZMERJE DO VLADE

Sodišče je neodvisen pri opravljanju svojih pristojnosti.

Ko je neko revizijsko poročilo odobreno, se posreduje nacionalni vladi, svetom avtonomnih regij ali plenarnim zasedanjem lokalnih organov, kakor je ustrezno.

— ORGANIZACIJA

VODJA

PREDSEDNICA

María José de la Fuente y de la Calle je bila imenovana 25. julija 2018.

TRAJANJE MANDATA

3 leta z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Predsednika sodišča imenuje španski kralj izmed revizijskih svetnikov sodišča na predlog plenuma sodišča.

UPRAVNI ORGAN

Sodišče upravlja plenum, ki je kolegijski organ, sestavljen iz dvanajstih revizijskih svetnikov (od katerih je eden predsednik) in generalnega tožilca računskega sodišča.

Poleg tega ima Sodišče upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik sodišča in predsedniki oddelkov sodišča za revizijo in pregon. Odgovoren je za odnose s parlamentom, kadrovske zadeve in načrtovanje dela. Izvaja disciplinske pristojnosti v primerih hudih kršitev ter pripravlja in predlaga točke dnevnega reda plenuma.

TRAJANJE MANDATA

Revizijski svetniki: 9 let z možnostjo podaljšanja. Imajo status sodnikov, so neodvisni in jih ni mogoče odstaviti.

Generalni tožilec: 5 leti z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Revizijske svetnike imenuje španski parlament (šest kongres in šest senat s tripetinsko večino v posameznem domu parlamenta). Generalnega tožilca imenuje vlada.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Oddelek sodišča za revizijo sestavlja osem enot: pet sektorskih enot (ki zajemajo finančno-gospodarske dejavnosti v javnem sektorju), dve območni enoti (ena revidira finančno-gospodarske dejavnosti avtonomnih regij in avtonomnih mest, druga pa pokrajinske in občinske subjekte) in oddelek, ki revidira politične stranke.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2018)

  • Število: 728 (45 % v reviziji in okoli 8 % za pravosodne naloge)
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 39 %; ♀ 61 %. Povprečna starost: 53

PRORAČUN

  • 62 milijonov EUR (v letu 2018), ki so vključeni v splošni državni proračun
  • Dodelitev: približno 95 % za plače
  • 0,01 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče načrtuje svoje revizijsko delo v okviru letnega programa na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja. Letni revizijski program odobri plenum sodišča, ki ga posreduje skupnemu odboru kongresa in senata španskega parlamenta, ki je odgovoren za odnose s sodiščem.

Program vsebuje revizije, ki jih je treba izvesti na podlagi pravnega mandata sodišča, lastne pobude sodišča za revizije in revizije, ki jih predlaga španski parlament (in zakonodajne skupščine avtonomnih regij, če revizije spadajo na področje njihove pristojnosti). Plenum lahko med letom doda, spremeni, začasno prekine ali prekliče revizijske naloge.

Letni program se objavi na spletišču sodišča.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče opravlja:

  • revizije skladnosti, s katerimi preverja, ali je ekonomsko in finančno upravljanje revidiranega subjekta, dejavnosti ali programa skladno z veljavnimi zakonskimi in regulativnimi določbami,
  • revizije računovodskih izkazov za pripravo mnenja o zanesljivosti informacij, predloženih v računovodskih izkazih subjekta, kar zadeva njihovo ustreznost v skladu z veljavnimi načeli, merili in računovodskimi standardi, in
  • revizije smotrnosti poslovanja, katerih cilj je zagotoviti oceno operacij, sistemov upravljanja in postopkov revidiranega subjekta, programa ali dejavnosti, v celoti ali delno, kar zadeva njegovo ekonomsko in finančno utemeljitev, ter oceno upoštevanja načel dobrega poslovodenja.

Kadar so združene različne vrste revizij, gre za:

  • revizije pravilnosti, ki se osredotočajo na cilje skladnosti in revidiranje računovodskih izkazov, ali
  • celovite revizije, ki zajemajo vse zgoraj navedene vrste revizij.

Sodišče izvaja tudi revizije za spremljanje izvajanja priporočil, ki so usmerjene izključno v preverjanje stopnje skladnosti s priporočili, ki jih je Sodišče izreklo v svojih preteklih revizijskih poročilih.

Poleg tega sodišče izvaja tudi horizontalne revizije, pri katerih revidira več subjektov iz istega javnega podsektorja ali iz različnih podsektorjev s skupnimi značilnostmi ter enakimi cilji in časovnim razponom.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče pripravi naslednja poročila in proizvode, ki jih mora odobriti plenum:

  • posebna poročila, ki vsebujejo rezultate, sklepe in priporočila posameznih revizij,
  • letni memorandum o smotrnosti poslovanja, ki vsebuje povzetek revizijskih in sodnih dejavnosti sodišča, izvedenih med letom, in glavne rezultate,
  • končno izjavo o splošnih državnih računih, ki vsebuje mnenje o finančnem poslovodenju države in njenem javnem sektorju,
  • letno revizijsko poročilo o regionalnem javnem sektorju,
  • letno revizijsko poročilo o lokalnem javnem sektorju,
  • predloge, v katerih sodišče predlaga ukrepe, ki bi po njegovem mnenju lahko izboljšali finančno poslovodenje javnega sektorja,
  • obvestila, tj. dokumente, v katerih je analizira specifične zadeve zaradi njenega posebnega ali edinstvenega pomena.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Ko rezultate revizij odobri plenum, se objavijo na spletišču sodišča in pošljejo naslednjim naslovnikom:

  • španskemu parlamentu,
  • zakonodajnim skupščinam avtonomnih regij. ali
  • plenarnim zasedanjem lokalnih organov, kadar je to ustrezno.

Po potrebi se pošljejo tudi nacionalni vladi, svetom avtonomnih regij ali plenarnim zasedanjem lokalnih organov.

Po analizi parlamenta se revizijsko poročilo skupaj z resolucijo, ki jo sprejme skupni odbor, objavi v uradnem listu (in, kadar je to ustrezno, v uradnem listu avtonomne regije).

Sodišče na svojem spletišču objavlja tudi sporočila za javnost, da bi omogočilo hiter dostop do najnovejših informacij o svojih poročilih in dokumentih.

Poleg tega se objavlja tudi četrtletni bilten z informacijami o dejavnostih sodišča.

— SODELOVANJE

Sodišče tesno usklajuje svoje dejavnosti z zunanjimi revizijskimi organi, ki so bili ustanovljeni v nekaterih avtonomnih regijah.

 

 

ŠVEDSKA

RIKSREVISIONEN

Od leta 2003
Prva ustanovitev leta 1921

Spletišče: www.riksrevisionen.se

Poslanstvo:

Z neodvisno revizijo vseh dejavnosti centralne države prispevati k spodbujanju transparentne in uspešne uporabe sredstev centralne države ter učinkovite javne uprave.

Švedski državni revizijski urad opravlja tudi naloge na nacionalni in mednarodni ravni, kot sta razvoj in krepitev javne revizije. Poleg tega si prizadeva za okrepitev revizijskih organov v državah v razvoju.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Švedski državni revizijski urad je del strukture parlamentarnega nadzora in edini organ, ki lahko revidira vse državne finance. Z revizijo celotne verige izvršilne oblasti zagotavlja, da dobi švedski parlament usklajeno in neodvisno revizijo državnih financ in vladnih dejavnosti.

Poleg tega urad zastopa Švedsko v zadevah v zvezi z revizijo na mednarodni ravni za spodbujanje in krepitev javne revizije, švedski parlament pa ga je pooblastil za sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami v državah v razvoju zaradi krepitve njihovih znanj in zmogljivosti na področju revizije.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • Švedska ustava iz leta 1809, ki jo je leta 1974 nadomestila nova,
  • zakon o reviziji državnih dejavnosti (2002),
  • zakon z navodili švedskemu državnemu revizijskemu uradu,
  • dodatna podrobna zakonodaja.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad z revizijami smotrnosti poslovanja revidira:

  • račune države, vladnih uradov, sodišč in vseh ministrstev ter državnih agencij,
  • državne agencije: 345,
  • upravo parlamenta in njegove agencije,
  • kraljevo gospodinjstvo in uradništvo,
  • družbe z omejeno odgovornostjo v državni lastni ali pod njenim vplivom,
  • švedske dediščinske skrbniške sklade in fundacije, ki so jih ustanovili ali jih delno ali v celoti upravljajo državni organi,
  • družbe z več kot 50-odstotnim državnim lastništvom.

Urad z revizijami računovodskih izkazov revidira:

  • vse državne račune, vključno z vladnimi uradi in vladnimi agencijami, razen javnih pokojninskih skladov (AP fonderna),
  • upravo parlamenta in varuha človekovih pravic, centralno banko Švedske (Riksbanken) in jubilejno fundacijo centralne banke Švedske (Stiftelsen Riksbankens Jubileumsfond),
  • kraljevo gospodinjstvo in upravo kraljevega mestnega predela Stockholma Djurgården.

Urad lahko tudi imenuje revizorje v družbe ali fundacije, v katerih ima država več kot 50-odstotni lastniški delež,

ter sodeluje pri revizijah mednarodnih organizacij, katerih članica je Švedska.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, ki ga vodijo trije generalni državni revizorji in je neodvisen od vlade.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisna organizacija v okviru švedskega parlamenta in del strukture parlamentarnega nadzora.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Parlament odloča o obsegu in usmeritvi revizijskih dejavnosti urada kot tudi o letnih nepovratnih sredstvih.

Parlament prav tako ocenjuje učinkovitost samega urada in vsako leto imenuje zunanjega revizorja, ki opravi revizijo urada, ter parlamentarni svet za nadzor in stike (parlamentarni svet švedskega nacionalnega revizijskega urada).

Urad predloži svoja poročila o revizijah računovodskih izkazov vladi, poročila o revizijah smotrnosti poslovanja pa parlamentu, ki jih nato posreduje vladi, ta pa izda pisno mnenje o reviziji. Poročilo o spremljanju izvajanja priporočil se pošlje stalnemu odboru parlamenta za finance.

Če urad ugotovi pomanjkljivosti, o njih poroča in običajno izdaja priporočila. Z zadevnimi subjekti, ki morajo podati pripombe na vprašanja, se urad posvetuje že med procesom revizije. Urad ima pri opravljanju svojega dela pravico dostopa do vseh informacij.

— ORGANIZACIJA

VODJA

TRIJE GENERALNI DRŽAVNI REVIZORJI

Stefan Lundgren in Helena Lindberg sta funkcijo nastopila 15. marca 2017. Eno mesto je trenutno nezasedeno.

Urad vodijo trije generalni državni revizorji. Generalni državni revizorji se skupaj odločijo o medsebojni delitvi revizijskih področij, nato pa vsak generalni državni revizor odloči o revizijah, ki jih je treba opraviti, metodah, ki se bodo uporabljale, in zaključkih, ki se sprejmejo, v okviru svojega področja odgovornosti.

Generalni državni revizorji se glede posameznih revizij odločajo neodvisno drug od drugega, obstaja pa nekaj področij, na katerih odločitve sprejemajo skupaj. Neodvisnost treh generalnih državnih revizorjev ščiti ustava.

NAČIN IZBORA

Generalne državne revizorje izvoli in imenuje parlament.

Parlament tudi imenuje enega generalnega državnega revizorja, ki je odgovoren za upravno vodenje organizacije. Ta sprejema odločitve o organizacijski strukturi urada (vključno z delegiranjem odgovornosti), predlaganih letnih odobritvah in letnem poročilu.

Trenutno je za upravno vodenje odgovoren Stefan Lundgren.

TRAJANJE MANDATA

Generalni revizorji se imenujejo za obdobje sedmih let brez možnosti ponovnega imenovanja.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je organizacijsko razdeljen na oddelek za revizijo smotrnosti poslovanja in oddelek za revizijo računovodskih izkazov.

Poleg tega obstaja še pet drugih oddelkov, ki so odgovorni za mednarodne odnose, človeške vire, komunikacijo, pravne storitve in operativno podporo.

Urad ima tudi parlamentarni in znanstveni svet ter enoto za notranjo revizijo.

— VIRI

USLUŽBENCI (V LETU 2017)

  • Število: 339
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 42 %; ♀ 58 %. Povprečna starost: 44

PRORAČUN

  • 372,2 milijona SEK (36,6 milijona EUR), od tega 50 milijonov SEK (4,9 milijona EUR) za mednarodno razvojno sodelovanje (v letu 2017).
  • < 0,15 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad v okviru, ki ga v zvezi z obsegom in usmeritvijo revizijskega dela določi parlament, neodvisno odloča o tem, katere teme bo revidiral.

Usmeritev revizij se določi na podlagi analize tveganja pomembno napačnih navedb in relativne finančne velikosti revidiranca. Kadar majhna napačna navedba pomeni tveganje ogrozitve zaupanja v centralno državo, se lahko šteje za pomembno.

Druga revizijska usmeritev je splošno spodbujanje razvoja na tistih področjih, na katerih se naložbe javnosti zanjo tudi dejansko obrestujejo. Pri revizijah smotrnosti poslovanja se upoštevajo dodatna merila, kot so znesek dodane vrednosti, časovni okvir in izvedljivost revizije.

Urad mora poleg svojega načrtovanja vsako leto izvesti tudi revizijo računovodskih izkazov konsolidiranih državnih računov in agencij.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvede letno revizijo računovodskih izkazov, s katero ovrednoti pravilnost računovodskih izkazov, in revizije smotrnosti poslovanja, s katerimi oceni učinkovitost operacij. Urad uporablja mednarodne standarde in interne smernice za revizijske dejavnosti, komuniciranje in etična vprašanja.

Vsa poročila so predmet notranje in zunanje kontrole kakovosti.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

  • letno poročilo,
  • letno revizijsko poročilo,
  • revizijska poročila o revizijah smotrnosti poslovanja,
  • revizijska mnenja in poročila o revizijah računovodskih izkazov,
  • vmesna mnenja in poročila o revizijah računovodskih izkazov,
  • letno poročilo o spremljanju izvajanja priporočil.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad vsa svoja poročila objavi na spletišču, o svojem delu pa objavlja tudi redna sporočila za javnost. Urad uporablja različne komunikacijske kanale, vključno z nekaterimi družbenimi mediji.

Prav tako objavlja tudi bilten za zainteresirane državljane in deležnike.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje pri več mednarodnih projektih razvojnega sodelovanja zaradi zagotavljanja podpore vrhovnim revizijskim institucijam, predvsem v državah Afrike in jugovzhodne Evrope.

Urad ima za mednarodni razvoj, ki prispeva k preglednosti, demokratičnemu razvoju in krepitvi parlamentarnega nadzora v partnerskih državah, posebna proračunska sredstva. V letu 2017 se je v okviru projektov razvojnega sodelovanja poklicno usposabljalo 1 091 uslužbencev iz partnerskih vrhovnih revizijskih institucij. Ta prizadevanja na področju usposabljanja so vključevala pripravo revizijskih metod in procesov ter ukrepe za krepitev vidikov, kot so človeški viri, komuniciranje, strateško načrtovanje in viri IT.

 

 

ZDRUŽENO KRALJESTVO

NATIONAL AUDIT OFFICE

Od leta 1983

Spletišče: www.nao.org.uk

Poslanstvo:

Pomagati državljanom pri preudarni porabi. Nacionalni revizijski urad z revizijo javnih sredstev pomaga parlamentu pri nadzoru vlade in izboljševanju javnih storitev.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nacionalni revizijski urad je zakoniti revizor ministrstev in vrste javnih organov. Urad je odgovoren parlamentu, ki ga financira. Pristojen je za revidiranje računovodskih izkazov vseh ministrstev, agencij in drugih javnih organov centralne države. Urad v svojih poročilih o stroškovni učinkovitosti sprejema zaključke o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti izdatkov sektorja država.

KLJUČNA ZAKONODAJA

  • zakon o uradu za državno blagajno in revizijo (iz leta 1866),
  • zakon o uradu za državno blagajno in revizijo (iz leta 1921),
  • zakon o državni reviziji (iz leta 1983),
  • zakon o državnih sredstvih in državnih računih (iz leta 2000),
  • zakon o gospodarskih družbah (iz leta 2006),
  • zakon o proračunski odgovornosti in državni reviziji (iz leta 2011),
  • zakon o lokalni reviziji in odgovornosti (iz leta 2014).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad zagotavlja neodvisno revizijsko mnenje o okoli 370 posameznih računih v javnem sektorju, vključno z večjimi ministrstvi, agencijami, neodvisnimi organi, podjetji in dobrodelnimi organizacijami.

Njegov revizijski portfelj vključuje tudi subjekte z obsežnimi zapletenimi poslovnimi dejavnostmi, kot so BBC, Network Rail in UK Asset Resolution Ltd.

Zakon o lokalni reviziji in odgovornosti iz leta 2014 določa, da je vrhovni revizor odgovoren za pripravo, objavo in posodabljanje kodeksa revizijskih praks. Kodeks določa revizijske standarde za okoli 950 lokalnih organov in lokalnih teles zavoda za zdravstveno varstvo (NHS) ter okoli 10 000 manjših teles, kot so mestni in župnijski sveti. Urad poroča tudi o stroškovni učinkovitosti lokalne javne porabe na podlagi zakona o lokalni reviziji in odgovornosti.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, ki ga vodi vrhovni revizor in je neodvisen od vlade.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad pomaga vrhovnemu revizorju pri izpolnjevanju njegovih zakonskih odgovornosti. Vrhovni revizor je funkcionar spodnjega doma parlamenta, imenuje pa ga monarhija. Tako vrhovni revizor kot njegovo osebje so neodvisni od vlade.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad pomaga parlamentu pri nadzoru vlade, pri tem pa podpira zlasti posebni odbor za javne finance, druge posebne odbore in posamezne člane parlamenta pri nadzoru javne porabe in rezultatov. Urad je odgovoren parlamentu v komisiji za javne finance. Glavne naloge komisije za javne finance so preučiti letni proračun urada in ga predložiti spodnjemu domu parlamenta, preučiti strategijo urada, imenovati zunanjega revizorja urada, sprejemati njegova poročila ter imenovati neizvršilne člane njegovega upravnega odbora.

— ORGANIZACIJA

VODJA

VRHOVNI REVIZOR

Gareth Davies je bil imenovan 1. junija 2019.

Vrhovni revizor je tudi izvršni direktor in računovodja urada. Ima obsežne zakonske pravice dostopa do informacij širokega nabora organizacij javnega sektorja. Pravica do inšpekcijskega pregleda vrhovnega revizorja obsega tudi evidence številnih izvajalcev na ravni centralne države in prejemnikov javnih sredstev od subjektov, ki jih urad revidira. Zaradi ohranjanja svoje neodvisnost od vlade ima vrhovni revizor pri opravljanju svoje funkcije popolno diskrecijsko pravico. Za vsa revizijska mnenja in presoje je odgovoren izključno vrhovni revizor.

TRAJANJE MANDATA

Vrhovni revizor se imenuje za obdobje desetih let brez možnosti podaljšanja. Z njegove funkcije ga lahko razreši le monarhija na poziv obeh domov parlamenta.

Vrhovni revizor ne sme biti član parlamenta, član lordske zbornice ali opravljati katere koli druge funkcije v monarhiji.

V času trajanja svojega mandata je vrhovni revizor stalni član odbora urada.

NAČIN IZBORA

Vrhovnega revizorja imenuje monarhija na predlog predsednika vlade v spodnjem domu parlamenta, ki ga podpre predsednik posebnega parlamentarnega odbora za javne finance.

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi upravni odbor, ki ga sestavlja pet neizvršilnih članov in štirje izvršilni člani, vključno z vrhovnim revizorjem.

Ureditve upravljanja urada so bile oblikovane in se izvajajo v skladu z zahtevami iz zakona o proračunski odgovornosti in nacionalni reviziji iz leta 2011. Ureditve odražajo edinstveni zakonski položaj urada in željo parlamenta, da naj bi se z upravljanjem urada zagotavljal uspešen nadzor nad operacijami urada, hkrati pa ohranila neodvisnost vrhovnega revizorja pri sprejemanju revizijskih zaključkov.

Upravni odbor urada ima večino neizvršilnih članov, vključno s predsednikom. Komisija za javne finance imenuje neizvršilne člane, predsednika urada pa na priporočilo predsednika vlade in predsednika posebnega odbora za javne finance imenuje monarhija. Tako se zagotovi, da so neizvršilni člani neodvisni od vodstva urada in uživajo zaupanje vlade in opozicije v parlamentu.

Razmerje med upravnim odborom urada in vrhovnim revizorjem je določeno v posebnem kodeksu ravnanja.

TRAJANJE MANDATA

Predsednik in neizvršilni člani upravnega odbora urada se imenujejo za obdobje treh let z možnostjo enkratnega podaljšanja za nadaljnja tri leta. Izvršilne člane upravnega odbora, razen vrhovnega revizorja, imenuje upravni odbor na priporočilo vrhovnega revizorja za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Neizvršilne člane upravnega odbora imenuje komisija za javne finance. Predsednika urada na priporočilo predsednika vlade in predsednika posebnega odbora za javne finance imenuje monarhija.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Revizijske skupine urada so organizacijsko razdeljene v v šest skupin, ki se imenujejo sekcije. Vsaka sekcija obsega oddelke, ki se ukvarjajo s podobnimi strateškimi vprašanji, kot so veliki infrastrukturni projekti in programi ali opravljanje lokalnih storitev.

Osrednja sekcija zagotavlja strateške vložke za vodilno ekipo in strokovne nasvete glede kakovosti dela urada ter vrednosti, ki jo ta predstavlja za revidirane organe in parlament.

Sekcije urada podpira šest skupin strokovnjakov. To so decentralizirane enote, ki delujejo po vsem uradu. Imajo specializirana znanja in zmogljivosti, ki so pomembni za vse sekcije. Z zagotavljanjem podpore celotni organizaciji skrbijo za dosledno usmerjanje strokovnega znanja in izkušenj, tako da so njihove koristi vidne pri vseh revizijah in objavljenih rezultatih. Prav tako spodbujajo izmenjavo znanja, svojim zaposlenim pa omogočajo pridobivanje specializiranega znanja. Področja strokovnega znanja in izkušenj, ki jih pokrivajo te skupine, vključujejo: komercialo in naročanje, korporativne finance, digitalne storitve, upravljanje operacij in procesov, rezultate in metode upravljanja projektov in programov, ekonomijo in statistiko.

— VIRI

USLUŽBENCI (MAREC 2018)

  • Število: 814
  • Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 55 %; ♀ 44 % (0.95 % se jih ni opredelilo). Povprečna starost: 36

PRORAČUN

  • Letni neto proračun urada odobri komisija za javne finance.
  • 66,6 milijona GBP (približno 75 milijonov EUR) (zahtevek neto virov – proračunsko leto 2017–2018)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Delo urada je določeno v triletni strategiji in treh strateških ciljih Urada:

  • pridobivanje in uporaba znanja: urad skrbno načrtuje svoje delo, da bi izpolnil potrebe parlamenta in iz svojega dela pridobil tista spoznanja, ki bodo najverjetneje spodbudila pozitivne spremembe v celotnem javnem sektorju,
  • povečanje svojega vpliva: cilj urada je izboljšati širšo ozaveščenost o uradu o njegov ugled, tudi pri članih parlamenta in organih, ki jih revidira, da bi spodbujal pozitivne spremembe in da bi bilo verjetneje, da bo vlada uresničevala njegova priporočila in ga obravnavala kot vir usmeritev,
  • zagotavljati dobro smotrnost poslovanja: urad svoja sredstva uporablja stroškovno učinkovito in zagotavlja, da od svojih uslužbencev dobi najboljše rezultate.

Program dela in razdelitev nalog urada sta skrbno načrtovana, tako da se pripravijo informacije, ki so potrebne za podporo parlamentu pri njegovem nadzoru javne porabe in izboljšanje javnih storitev.

Letni delovni program urada odobri vodilna ekipa po obsežnem posvetovanju s sekcijami.

Urad vsako leto izpostavi primere, v katerih sta njegovo delo ali vpliv prispevala k boljšim javnim storitvam ali imela finančno količinsko opredeljive neto koristi za davkoplačevalce. To imenuje „učinek urada”. V letnem poročilu urada za obdobje 2017–2018 je izpostavljenih 13 študij primerov, ki prikazujejo širši učinek njegovega dela, na primer izboljšanje dostopa pacientov do splošnih praks, lokalna podpora osebam z učnimi težavami in delovanje trga visokošolskega izobraževanja. Te študije primerov širšega učinka so potrdili organi, na katere se nanašajo.

— REVIZIJSKE METODE

Delo urada v zvezi z revizijami računovodskih izkazov je skladno z mednarodnimi revizijskimi standardi (UK). Delo urada na področju revizij računovodskih izkazov je skladno tudi z ustreznimi mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije (ISSAI), ki jih je pripravila Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI).

Delo urada na področju zagotovil glede stroškovne učinkovitosti je bolj raznoliko in poteka v skladu s standardi glede stroškovne učinkovitosti, hkrati pa se odziva na potrebe številnih deležnikov v vladi in parlamentu. Standardi urada glede stroškovne učinkovitosti so skladni s temeljnimi revizijskimi načeli ISSAI in prilagojeni tako, da ustrezajo specifičnim zahtevam okolja javnega sektorja v Združenem kraljestvu.

Če urad želi, da bi njegovo delo imelo želeni učinek in vpliv, mora ohranjati visoke standarde etike in poštenosti ter delovati v okviru vrednot, ki ohranjajo neodvisnost revizije. Urad pričakuje, da bo njegovo osebje pri svojem delu upoštevalo ustrezne interne in zunanje standarde kakovosti.

Kakovost revizij urada na področju računovodskih izkazov in dajanja širših zagotovil se interno in zunanje preverja.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

V obdobju 2017–2018 je urad:

  • potrdil 370 računov, ki so zajemali več kot 1,6 bilijona GBP javnih prihodkov in odhodkov,
  • objavil 65 večjih dokumentov (poročila in preiskave o stroškovni učinkovitosti), vključno z devetimi poročili o pripravljenosti vlade Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije,
  • zagotovil 108 odgovorov na korespondenco s člani parlamenta in 877 odzivov na korespondenco z javnostjo. Prav tako je odgovoril na 87 vprašanj na podlagi zakona o prostem dostopu do informacij in
  • objavil sedem dokumentov s smernicami za najboljšo prakso, ki povzemajo zaključke, pridobljene pri njegovem delu.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad predloži svoje glavne rezultate parlamentu, objavi pa jih tudi na svojem spletišču in na številnih zunanjih komunikacijskih kanalih.

— SODELOVANJE

Urad tesno sodeluje z računovodskim in revizijskim sektorjem prek cehovskih ustanov, z drugimi organi Združenega kraljestva in mednarodnimi organi za javno revizijo ter prek partnerji okvirja urada za zasebni sektor. To omogoča uradu, da izmenjuje dobre prakse in pridobiva znanje od drugih strokovnjakov.

AVTORSTVO FOTOGRAFIJ

Evropsko računsko sodišče Vir: © Evropska unija 2018, vir: Evropsko računsko sodišče. Arhitekta stavb: Paul Noël (leta 1988) in Jim Clemes (leta 2004 in 2013).

AT Vir: Rechnungshof. Portret: © Achim Bieniek.

BE Vir: Rekenhof/Cour des comptes/Rechnungshof. Arhitekta stavbe: Gustave Saintenoy in Clément Parent.

BG Vir: Сметна палата на Република България.

CY Vir: Eλεγκτική Υπηρεσία της Κυπριακής Δημοκρατίας Arhitekt stavbe: Maratheftis-Yiannouris Architects Engineers.

CZ Vir: Nejvyšší kontrolní úřad.

DE Vir: Bundesrechnungshof. Arhitekt stavbe: Josef Trimborn.

DK Vir: Rigsrevisionen.

EE Vir: Riigikontroll.

EL Vir: Ελεγκτικό Συνέδριο. Arhitekt stavbe: Themis Kataskevastiki (javna gospodarska družba).

ES Vir: Tribunal de Cuentas. Arhitekt stavbe: Francisco Jareño y Alarcón.

FI Vir: Valtiontalouden tarkastusvirasto. Arhitekt stavbe: Helin & Co Architects.

FR Vir: Tangopaso (Wikimedia Commons). Arhitekt stavbe: Constant Moyaux.

HR Vir: Državni ured za reviziju.

HU Vir: Állami Számvevőszék. Arhitekta stavbe: Antal Skalnitzky Antal in Henrik Koch.

IE Vir: Office of the Comptroller and Auditor General. Arhitekt stavbe: Scott Tallon Walker Architects.

IT Vir: Corte dei conti.

LT Vir: Valstybės Kontrolė. Arhitektka stavbe: Loreta Grikinienė.

LU Vir: Cour des comptes. Arhitekt stavbe: Arlette Schneiders Architectes.

LV Vir: Valsts kontrole. Arhitekt stavbe: Vizuālās Modelēšanas Studija Ltd, vodja projekta Daiga Bikse in arhitektka Daiga Levane.

MT Vir: National Audit Office.

NL Vir: Algemene Rekenkamer. Arhitekt stavbe: Aldo van Eyck.

PL Vir: Najwyższa Izba Kontroli. Arhitekt stavbe: Antoni Dygat.

PT Vir: Tribunal de Contas. Arhitekta stavbe: Jorge Manuel Soares Costa in Fernando Silva.

RO Vir: Curtea de Conturi a României.

SE Vir: Riksrevisionen. Arhitekt stavbe: Björn Hedvall.

SK Vir: Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky. Arhitekt stavbe: Vladimir Dedecek.

SL Vir: Računsko sodišče Republike Slovenije. Arhitekt stavbe: Miroslav Gregorič.

UK Vir: National Audit Office. Arhitekt stavbe: Albert Lakeman.

KONTAKTNI PODATKI EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUXEMBOURG

Tel. +352 4398-1
Informacije: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
       LinkedIn: EUAuditors
       Twitter: @EUAuditors
       Facebook: EUAuditors
       Instagram: #EUAuditors
 Youtube: @EUAuditors

FINDING INFORMATION ABOUT THE ECA

Spletišče: eca.europa.eu
Portal o preglednosti: eca.europa.eu/sl/Pages/Transparency-portal-home.aspx

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

  • s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
  • po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://publications.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.

Stik

Niti Evropsko računsko sodišče niti osebe, ki delujejo v imenu Evropskega računskega sodišča, niso odgovorne za morebitno uporabo tega priročnika.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

© Evropska unija, 2019

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere EU nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

Print ISBN 978-92-872-9623-8 ISSN 1977-5679 doi:10.2865/366921 QJ-04-18-373-SL-C
PDF ISBN 978-92-872-6537-1 ISSN 1977-5679 doi:10.2865/404275 QJ-04-18-373-SL-N
HTML ISBN 978-92-872-6404-6 ISSN 1977-5679 doi:10.2865/004216 QJ-04-18-373-SL-Q