Javna revizija v Evropski uniji

VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE EU IN NJENIH DRŽAV ČLANIC – PREGLED

UVOD

Javni nadzor je sestavni del demokratičnih sistemov. Vseh 27 držav, ki zdaj tvorijo Evropsko unijo (EU), je vzpostavilo ureditve za zagotavljanje, da se javna sredstva porabljajo odgovorno in transparentno ter da se strogo nadzorujejo. To je naloga vrhovnih revizijskih institucij kot zunanjih javnih revizorjev.

Vrhovne revizijske institucije izvajajo neodvisne preiskave učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev ter skladnosti javne porabe in pobiranja davkov z veljavnimi pravili. S svojimi revizijskimi poročili, ki temeljijo na dejstvih ter so objektivna in nepristranska, podpirajo parlamentarni nadzor nad vladami, s tem pa pomagajo izboljševati politike, programe, javno upravo in finančno poslovodenje svojih držav. To pomaga ustvariti zaupanje državljanov v sistem nadzora in ravnotežja naših družb ter nadalje razvijati demokracije, ki delujejo pravilno.

Poleg spodbujanja in razvoja odgovornosti in transparentnosti v vladi imajo vrhovne revizijske institucije EU tudi dejavno vlogo pri podpiranju krepitve zmogljivosti javnih revizijskih organov v tretjih državah.

Mnoge od vrhovnih revizijskih institucij, zajetih v ta dokument, se ponašajo z bogato tradicijo (nekatere z večstoletno), druge pa so bile v svoji sedanji obliki ustanovljene nedavno. Struktura, pristojnosti in pooblastila večine vrhovnih revizijskih institucij so se s časom razvijali, včasih zaradi političnih sprememb ali reforme javne uprave. Obstoj neodvisne vrhovne revizijske institucije je pogoj za članstvo v EU.

VRSTE VRHOVNIH REVIZIJSKIH INSTITUCIJ
IN NJIHOVO UPRAVLJANJE

Obstajajo različni načini za razvrščanje vrhovnih revizijskih institucij. Tradicionalno se razvrščajo v tri skupine, in sicer glede na organizacijsko strukturo, ki lahko izhaja iz francoske/latinske, anglosaške ali germanske tradicije. Danes pa jih večinoma razlikujemo glede na to, ali imajo pravosodna pooblastila ali ne. Razlikovati je mogoče tudi med monokratskimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, ki jih vodi ena oseba (predsednik, generalni državni revizor ali glavni kontrolor in revizor) in vrhovnimi revizijskimi institucijami, ki jih upravlja kolegijski organ (npr. odbor, kolegij, senat ali plenum).

Znotraj tega bi bilo mogoče vrhovne revizijske institucije dodatno razlikovati na primer na podlagi tega, ali so pristojne za revidiranje nižjih ravni upravljanja, ali glede na razmerje med njimi in njihovimi nacionalnimi parlamenti.

NEODVISNOST

Vrhovne revizijske institucije EU so neodvisni javni organi. Njihova neodvisnost od zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti je določena v ustavi. Vrhovne revizijske institucije lahko glede na svoja pooblastila opravljajo predhodne ali naknadne preglede, da ocenijo zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov ter gospodarnost, učinkovitost in uspešnost politik, programov in ukrepov ali delovanje javne uprave. Nekatere vrhovne revizijske institucije ocenjujejo tudi učinek javnih politik in programov.

RAZMERJE MED VRHOVNIMI REVIZIJSKIMI
INSTITUCIJAMI IN NACIONALNIMI PARLAMENTI

Razmerja med vrhovnimi revizijskimi institucijami in parlamenti v EU so tako raznolika kot javni organi za revizijo. Vse vrhovne revizijske institucije so sicer neodvisni organi, vendar so nekatere del strukture parlamentarnega nadzora.

Kljub raznolikosti za vse vrhovne revizijske institucije v EU in njenih državah članicah velja, da na splošno vzdržujejo tesne stike s svojimi parlamenti. To razmerje temelji predvsem na poročanju, in sicer vrhovna revizijska institucija parlamentu pošilja svoja revizijska poročila. O teh poročilih običajno razpravlja poseben odbor, včasih pa tudi odbori, ki obravnavajo posebne teme, odvisno od teme revizije. Na splošno imajo predstavniki vrhovnih revizijskih institucij pravico do udeležbe in/ali sodelovanja v teh razpravah. V nekaterih državah članicah ima vodja vrhovne revizijske institucije tudi pravico, da v parlamentarnih razpravah o temah, ki so relevantne za delo vrhovne revizijske institucije, pove svoje mnenje.

Parlamenti imajo pogosto odločilno vlogo pri predlaganju in/ali imenovanju predsednika/generalnega državnega revizorja ali upravnega organa vrhovne revizijske institucije. Poleg tega nekateri parlamenti tudi pripravijo in odobrijo proračun vrhovne revizijske institucije ali imenujejo zunanjega revizorja za revizijo zaključnega računa vrhovne revizijske institucije.

In nazadnje, nekatere, vendar ne vse vrhovne revizijske institucije imajo pooblastilo za revidiranje upravnih odhodkov svojih nacionalnih parlamentov.

KADROVSKE ZADEVE IN PRORAČUNI

Kadrovski in finančni viri vrhovnih revizijskih institucij se med državami zelo razlikujejo, tudi če se upoštevajo sorazmerno s številom prebivalcev ali velikostjo proračuna, ki ga vrhovna revizijska institucija revidira. Te razlike ne odražajo le pristojnosti in organizacije vrhovnih revizijskih institucij, temveč tudi širše značilnosti države članice in njene javne uprave.

Skupaj imajo vrhovne revizijske institucije v EU in njenih državah članicah skoraj 16 000 uslužbencev. Vrhovne revizijske institucije štirih največjih držav članic EU (Nemčija, Francija, Italija in Španija, ki imajo skupaj skoraj 260 milijonov državljanov) imajo skupaj približno 5 500 uslužbencev, vrhovne revizijske institucije preostalih držav članic (s 190 milijoni državljanov) pa približno 9 500.

V EU kot celoti je na 20 000 državljanov zaposlen en uslužbenec vrhovne revizijske institucije. Toda razlike med državami članicami so znatne. V skoraj vseh primerih proračuni vrhovnih revizijskih institucij predstavljajo manj kot 0,1 % celotnega državnega proračuna.

PREDMET REVIZIJE

Vrhovne revizijske institucije EU imajo osrednjo vlogo v procesu javne odgovornosti. Kot zunanji revizorji izvršilne veje oblasti ocenjujejo, koliko vladne politike in poraba dosegajo načrtovane cilje, preverjajo upravljanje javnih financ in poročajo o zaključnih računih javnih organov ter tako parlamentom zagotavljajo neodvisne informacije in zagotovilo.

Vrhovne revizijske institucije nadzirajo prihodke in odhodke državnih proračunov na centralni ali zvezni ravni, v nekaterih državah članicah pa lahko izvajajo tudi revizije na regionalni, lokalni ali občinski ravni. Čeprav se njihove revizije osredotočajo predvsem na ministrstva in vladne organe, lahko revidirajo tudi druge subjekte, npr. podjetja v državni lasti, kot so radiotelevizijske korporacije, visokošolski zavodi ali nacionalne banke.

Večina vrhovnih revizijskih institucij ima pravico revidirati vse javnofinančne prihodke in porabo, tudi na ravni zasebnih podjetij ali posameznih upravičencev.

IZBOR
REVIZIJSKIH TEM
IN NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Pri postopku izbire in načrtovanja revizij se upoštevajo različna merila kot npr. tveganje in učinek ter prihodnji razvoj specifičnih področij. Številne vrhovne revizijske institucije uporabljajo letne postopke načrtovanja in revizijske načrte, ki jih pripravijo na podlagi večletne strategije in letnih ocen tveganja. Ta kombinacija srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja zagotavlja fleksibilnost in vrhovnim revizijskim institucijam omogoča, da se odzovejo na nepredviden razvoj dogodkov.

V nekaterih državah lahko parlament (poslanci in/ali odbori), ministri ali celo fizične osebe/organizacije predlagajo, da vrhovne revizijske institucije izvedejo specifične revizije. Vendar razen nekaterih izjem vrhovnim revizijskim institucijam teh revizij ni treba izvesti.

V vrhovnih revizijskih institucijah, ki jih vodi ena oseba, na splošno ta oseba odloči, katere revizije se bodo izvedle. V vseh drugih primerih to kolektivno stori upravni odbor ali kolegij.

DOKAZI
IN NADALJNJE SPREMLJANJE

Vrhovne revizijske institucije za zbiranje revizijskih dokazov preučujejo dokumente, analizirajo podatke, opravljajo razgovore ali izvajajo preglede na kraju samem, na primer v prostorih revidiranca ali na lokaciji projekta. Zato imajo vrhovne revizijske institucije pravico dostopa do vseh informacij, za katere menijo, da so potrebne za izvajanje njihovih nalog, uslužbenci revidiranih subjektov pa morajo sodelovati z revizorji vrhovnih revizijskih institucij.

Za uravnoteženje te svobode dostopa imajo vrhovne revizijske institucije in njihovi uslužbenci specifične obveznosti glede zaupnosti v zvezi z informacijami, pridobljenimi med revizijami.

POROČANJE

Vrhovne revizijske institucije na podlagi svojih revizij pripravijo poročila, v katerih predstavijo svoje ugotovitve in opažanja, opozorijo na nepravilnosti, oblikujejo revizijske zaključke in dajo priporočila za odpravo pomanjkljivosti. Ta priporočila so pomemben element vsakega revizijskega poročila, saj so dragocene smernice za oblikovalce politik. To jim lahko pomaga izboljšati uspešnost, učinkovitost in gospodarnost javnih odhodkov ter njihovo skladnost z veljavnimi pravili, poleg tega pa prispeva k preprečevanju napak, nepravilnosti in neustrezne porabe.

Nekatere vrhovne revizijske institucije lahko dajejo tudi mnenja o (osnutkih) zakonodaji o temah, ki so v njihovi pristojnosti, na primer o finančnem poslovodenju, bodisi na lastno pobudo bodisi na specifično zahtevo zakonodajalca.

OBJAVE

Vrhovne revizijske institucije običajno objavljajo letna poročila o svoji reviziji letnih zaključnih računov države in izvrševanju državnega proračuna. Poleg tega nekatere vrhovne revizijske institucije objavljajo poročila o računovodskih izkazih specifičnih institucij ali organov (kot so parlament, voditelj države ali sistemi socialnega varstva). Nekatere vrhovne revizijske institucije izdajajo tudi revizijska mnenja o teh računovodskih izkazih in o letnih zaključnih računih.

Vrhovne revizijske institucije poleg tega izdajajo revizijska poročila o specifičnih temah, mnenja o zakonodaji (ali osnutkih zakonodaje), publikacije na podlagi pregleda ali poročila o spremljanju popravljalnih učinkov. Več vrhovnih revizijskih institucij objavlja tudi dokumente za razpravo, analize in študije ali dokumente z informacijami o ozadju revizij pomembnih tem.

Poleg tega nekatere vrhovne revizijske institucije redno objavljajo poročila o upravljanju in izvajanju skladov EU v svojih državah.

In nazadnje, več vrhovnih revizijskih institucij objavlja letna poročila o dejavnostih, periodiko ali druge dokumente, ki vsebujejo informacije o ozadju njihovega dela.

SPOROČANJE REZULTATOV

Vrhovne revizijske institucije svoja poročila običajno predložijo parlamentu, načeloma tistim odborom, ki so pristojni za proračunske zadeve in/ali druge teme, ki jih obravnava revizija. Na splošno večino svojih revizijskih poročil tudi objavijo. Izjeme pa se lahko uporabljajo za poročila, ki obravnavajo občutljiva področja (kot je obramba) ali za katera veljajo specifične obveznosti glede zaupnosti.

Pogosto za neposredno komuniciranje in sodelovanje z državljani in mediji uporabljajo tudi družbene medije.

SODELOVANJE

Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami

Sodelovanje med vrhovnimi revizijskimi institucijami EU

Obstaja mreža za tesno sodelovanje med vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU in Evropskim računskim sodiščem. To sodelovanje poteka v okviru kontaktnega odbora, ki ga sestavljajo vodje vrhovnih revizijskih institucij EU in Evropskega računskega sodišča. Kontaktni odbor EU lahko ustanovi delovne in projektne skupine za posebne revizijske teme, povezane z EU, ter zagotavlja aktivno mrežo za uradne stike med uslužbenci vrhovnih revizijskih institucij EU.

V skladu z istim členom PDEU, ki Evropskemu računskemu sodišču nalaga sodelovanje in povezovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami EU, imajo tudi revizorji vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU pravico sodelovati (kot opazovalci) pri revizijah, ki jih na njihovem nacionalnem ozemlju izvaja Evropsko računsko sodišče. Evropsko računsko sodišče po standardnem postopku obvešča nacionalne vrhovne revizijske institucije o vsakem načrtovanem revizijskem obisku v njihovih državah. Nacionalna vrhovna revizijska institucija se nato lahko odloči, ali naj se njihovi uslužbenci pridružijo revizijski ekipi Evropskega računskega sodišča med obiski na kraju samem. Poleg tega lahko vrhovne revizijske institucije EU izvajajo skupne ali usklajene revizije o izbranih temah.

Vrhovne revizijske institucije EU tradicionalno sodelujejo tudi dvostransko. To vključuje na primer izmenjavo revizijskih metodologij in rezultatov revizij ter začasno izmenjavo revizorjev.

Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami zunaj EU

Vrhovne revizijske institucije EU lahko izvajajo medsebojne strokovne preglede ali sodelujejo pri dejavnostih krepitve zmogljivosti, kot so projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki so namenjeni za pomoč vrhovnim revizijskim institucijam tretjih držav pri razvoju njihove pravne in institucionalne osnove.

Vzpostavljena je bila specifična mreža za podporo vrhovnim revizijskim institucijam držav (potencialnih) kandidatk za članstvo v EU, ki je namenjena spodbujanju in lajšanju sodelovanja med državami članicami EU, državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU, predvsem z manj obsežnim in praktičnim sodelovanjem.

Številne vrhovne revizijske institucije EU tesno sodelujejo tudi z javnimi revizijskimi organi držav, s katerimi njihova država članica vzdržuje tesne stike iz zgodovinskih razlogov in/ali ki so del njihove jezikovne skupnosti.

Sodelovanje z drugimi javnimi revizijskimi organi na nacionalni ravni

Države članice EU so glede na svojo upravno ureditev funkcijo javnega revidiranja dodelile organom, ki delujejo na zvezni, nacionalni, regionalni, pokrajinski ali občinski ravni. Vrhovne revizijske institucije v državah z regionalnimi revizijskimi uradi s polnimi pooblastili svoje revizije običajno osredotočajo na državno raven in po potrebi sodelujejo z drugimi javnimi revizijskimi organi v svojih državah članicah.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Vse vrhovne revizijske institucije EU so članice INTOSAI in EUROSAI.

Poleg tega vrhovne revizijske institucije EU sodelujejo pri projektih, ki jih izvaja mnogo različnih organizacij na področju javne revizije, nekatere pa delujejo kot zunanji revizorji mednarodnih, medvladnih ali nadnacionalnih organizacij, kot so Združeni narodi (ZN) in njihove specializirane agencije, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ali Svetovna trgovinska organizacija (STO). S tem zagotovijo tudi redno in učinkovito porabo finančnih prispevkov svojih držav tem organizacijam.

In nazadnje, običajno je, da vrhovne revizijske institucije EU sodelujejo v pobudah za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami (na primer z OECD, Inštitutom notranjih revizorjev, Mednarodno zvezo računovodskih strokovnjakov). Ta vrsta sodelovanja se običajno osredotoča na aktualne zadeve v zvezi z javnim revidiranjem in lahko vključuje napotitve, tečaje usposabljanja, izmenjavo znanja ali druge oblike strokovnega sodelovanja.

INFORMATIVNO GRADIVO

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Evropsko računsko sodišče preučuje vse prejete prihodke in izplačane odhodke EU ali organov, uradov ali agencij, ki jih je ustanovila EU.

Ocenjuje, ali so se finance EU dobro upravljale in ali so bili vsi prihodki prejeti in odhodki izplačani v skladu z veljavnimi predpisi. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno izjavo o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo porabe sredstev EU. Poroča tudi o vseh ugotovljenih nepravilnostih.

Sodišče pripravi letno poročilo po zaključku vsakega proračunskega leta. Poleg tega lahko kadar koli predloži svoja opažanja o specifičnih zadevah, zlasti v obliki posebnih poročil, in izdaja mnenja.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Členi 285 do 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
• uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira vse vidike izvrševanja proračuna EU. Evropska komisija je glavni revidiranec Sodišča in je obveščena o revizijskem delu in pristopu Sodišča ter o relevantnih rezultatih revizij.

Poleg generalnih direktoratov Evropske komisije Sodišče revidira:

• evropske razvojne sklade,
• agencije in izvajalske agencije EU, skupna podjetja in druge organe,
• Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad,
• Evropsko centralno banko,
• najemanje in dajanje posojil EU (npr. evropski mehanizem za finančno stabilizacijo),
• enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Evropsko računsko sodišče je zunanji revizor Evropske unije. Je ena od sedmih institucij EU in svoje revizije izvaja popolnoma neodvisno.

Sodišče samo pripravi svoj poslovnik. Ta poslovnik mora odobriti Svet.

RAZMERJE DO
EVROPSKEGA PARLAMENTA / SVETA / PARLAMENTOV DRŽAV ČLANIC

Sodišče vsa svoja poročila in mnenja, vključno z letnim poročilom, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta poročila so podlaga za letni postopek razrešnice glede izvrševanja proračuna EU, zakonodajalca pa jih lahko uporabita pri svojem tekočem delu.

EVROPSKI PARLAMENT

Predsednik Sodišča letno poročilo predstavi Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) in na plenarnem zasedanju, povabljen pa je tudi k sodelovanju v razpravi o razrešnici na plenarnem zasedanju Parlamenta. Člane Sodišča redno prosijo, naj odboru CONT in drugim odborom in delovnim telesom Parlamenta predstavijo relevantna poročila Sodišča.

SVET EU

Predsednik Sodišča letno poročilo predstavi Svetu za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), poleg tega pa je lahko povabljen, da predstavi izbrana posebna poročila, ki so posebej pomembna.

Kar zadeva delo, je glavni sogovornik Sodišča proračunski odbor Sveta, ki obravnava vse finančne zadeve, vključno s postopkom razrešnice. Poročila Sodišča se predložijo ustreznim pripravljalnim telesom Sveta, ki se dogovorijo o osnutku sklepov Sveta, ki se nato sprejmejo na višji ravni Sveta.

PARLAMENTI DRŽAV ČLANIC EU

Sodišče svoja poročila in mnenja posreduje tudi relevantnim parlamentarnim odborom v državah članicah. Poleg tega lahko člani Sodišča publikacije Sodišča, zlasti letna in posebna poročila, predstavijo v parlamentih držav članic.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Kolegijski organ, ki ga sestavlja 27 članov, po eden iz vsake države članice.

Člani Sodišča morajo svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije. Ob začetku mandata to prisežejo pred Sodiščem Evropske unije.

MANDAT

Šest let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane Sodišča imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom, predlagajo pa jih njihove matične države članice.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je organizirano v pet revizijskih senatov, poleg tega pa ima še odbor za kontrolo kakovosti revizij, upravni odbor in generalni sekretariat. Predsednika, revizijske senate in odbor za kontrolo kakovosti revizij podpirajo direktorati, ki so jim dodeljeni revizorji.

Celotnemu kolegiju 27 članov Sodišča predseduje predsednik, kolegij pa običajno zaseda dvakrat mesečno, da razpravlja o dokumentih, kot so poročila o splošnem proračunu EU in evropskih razvojnih skladih, ki so glavne letne publikacije Sodišča, in jih sprejme.

PREDSEDSTVO

Predsednika podpira direktorat predsedstva, ki je odgovoren za strateški razvoj, načrtovanje dela, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, institucionalne odnose, komuniciranje in odnose z mediji.

Poleg tega pravna služba in oddelek za notranjo revizijo poročata neposredno predsedniku.

REVIZIJSKI SENATI

Sodišče člane razporedi med pet revizijskih senatov.

Delovno področje vsakega senata je tema, ki temelji na politikah EU. Senate vodijo dekani, ki jih člani senatov izvolijo izmed sebe za dvoleten mandat z možnostjo podaljšanja. Vsak član je odgovoren za specifične revizijske naloge.

Vsak senat ima dve področji odgovornosti:

• prvo je sprejemanje posebnih poročil, specifičnih letnih poročil in mnenj,
• drugo pa priprava letnih poročil o proračunu EU in evropskih razvojnih skladih, ki jih sprejme kolegij Sodišča.

ODBOR ZA KONTROLO KAKOVOSTI REVIZIJ

Odbor za kontrolo kakovosti revizij sestavljajo člani za kontrolo kakovosti revizij in pet drugih članov (po en predstavnik vsakega revizijskega senata). Ukvarja se z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Sodišča, podporo revizijam in njihovim razvojem ter kontrolo kakovosti revizij. Zadolžen je za metodološke vidike in na ravni Sodišča izvaja preglede kakovosti revizij.

UPRAVNI ODBOR

Odločitve o širših strateških in upravnih zadevah sprejema upravni odbor in, kadar je ustrezno, kolegij članov.

Upravni odbor sestavljajo predsednik Sodišča (ki mu predseduje), dekani vseh senatov, član, pristojen za odnose z institucijami, in član, pristojen za kontrolo kakovosti revizij. Obravnava vse upravne zadeve in odloča o zadevah, povezanih s strategijo, zunanjimi odnosi in komuniciranjem.

GENERALNI SEKRETAR

Kolegij Sodišča imenuje generalnega sekretarja za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja.

Generalni sekretar je v glavnem odgovoren za sekretariat Sodišča in službe za podporo revizijskim dejavnostim (kadrovski viri, finance in splošne zadeve; informatika, delovno okolje in inovacije; prevajanje, jezikovne storitve in objave).

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 994 (kar ustreza 982 ekvivalentom polnega delovnega časa (na dan 31. decembra 2023) (od katerih jih 60 % opravlja revizijske naloge)
• Uslužbenci prihajajo iz vseh držav članic EU, na splošno pa se zaposlujejo na podlagi javnih natečajev za celotno EU.
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 47 %; ♀ 53 %. Povprečna starost: 47,7

PRORAČUN

• Sodišče se financira iz splošnega proračuna Evropske unije.
• 185,6 milijona EUR (2024), vse upravni odhodki
• Proračun Sodišča pomeni manj kot 0,1 % skupne porabe EU in približno 1,5 % skupne porabe EU za upravo.

REVIZIJSKO DELO

— REVIZIJSKA PRISTOJNOST

Revizije temeljijo na pregledih evidenc, po potrebi pa se izvajajo tudi na kraju samem v drugih institucijah EU ter v vseh organih, uradih ali agencijah, ki upravljajo prihodke ali odhodke v imenu EU. Za dejavnosti Evropske investicijske banke (EIB) pri upravljanju prihodkov in odhodkov EU se uporabljajo specifične ureditve.

V državah članicah se revizije izvajajo v sodelovanju z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ali – če ti nimajo potrebne pristojnosti – s pristojnimi nacionalnimi službami. Sodišče sodeluje z vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic v duhu zaupanja, pri čemer ohranja neodvisnost obeh strani.

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče samostojno odloča o svojem delovnem programu. Ima letni postopek načrtovanja, ki temelji na večletni oceni tveganja za različna področja.

Evropski parlament in Svet lahko predlagata revizijske teme, ki bi jih Sodišče lahko obravnavalo.

Sodišče svoj delovni program objavi na svojem spletišču.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče s svojim delom preučuje, koliko so bili doseženi cilji politik EU, in ocenjuje stanje računovodstva in finančnega poslovodenja za proračun EU.

Evropsko računsko sodišče izvaja različne vrste revizij:

• revizije smotrnosti poslovanja o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti politik in programov EU. Te revizije stroškovne učinkovitosti se osredotočajo na specifične upravljavske ali proračunske teme. Izbrane so na podlagi meril, kot so javni interes, možnosti za izboljšave, tveganje slabe smotrnosti poslovanja ali nepravilnosti, ter
• revizije računovodskih izkazov in revizije skladnosti o zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij (izjava o zanesljivosti), ter ocene skladnosti sistemov in transakcij na specifičnih področjih proračuna s pravili in predpisi, ki jih urejajo.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in etičnim kodeksom ter svojo zavezanostjo tem okvirom, zlasti okviru strokovnih pravil INTOSAI, zavezano pa je tudi mednarodnim standardom revidiranja (ISA) ter etičnima kodeksoma organizacije INTOSAI in Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov.

.Zadevna metodologija in smernice so na voljo na spletni platformi (AWARE, dostopen spletni revizijski vir za Evropsko računsko sodišče), ki je zasnovana za pomoč revizorjem Sodišča pri izbiranju, načrtovanju in izvajanju revizij računovodskih izkazov, smotrnosti poslovanja in skladnosti ter poročanju o njih, pa tudi pri nerevizijskih poslih (pregledih in mnenjih) v kontekstu EU.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Portfelj publikacij Sodišča sestavljajo:

• letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizij računovodskih izkazov in revizij skladnosti o proračunu EU in evropskih razvojnih skladih, pa tudi vidike upravljanja proračuna in smotrnosti poslovanja,
• specifična letna poročila o agencijah, decentraliziranih organih, skupnih podjetjih in drugih organih EU,
• posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij specifičnih področij politik ali porabe ali proračunskih in upravljavskih zadev,
• mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki pomembno vpliva na finančno poslovodenje, ki so pripravljena na zahtevo drugih institucij ali na pobudo Sodišča, ter
• pregledi, katerih cilj je zagotoviti opis in analizo okoliščin, pogosto z medsektorskega vidika in na podlagi predhodnega revizijskega dela ali drugih javno dostopnih informacij,

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Vse publikacije Sodišča so javno dostopne na njegovem spletišču v vseh uradnih jezikih EU. Poleg tega Sodišče dejavno razširja svoja poročila na več načinov, vključno z družbenimi mediji.

— SODELOVANJE

Sodišče vzdržuje tesne stike z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in mednarodnimi revizijskimi organizacijami, izvaja medsebojne strokovne preglede, sodeluje z možganskimi trusti in raziskovalnimi organizacijami ter sodeluje v akademskih razpravah.

Novembra 2022 je Sodišče na XXIV. kongresu INTOSAI (INCOSAI) v Riu de Janeiru od vrhovne revizijske institucije Brazilije prevzelo predsedovanje odboru za poklicne standarde. Hkrati je v tej vlogi član upravnega odbora INTOSAI.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Avstrijsko računsko sodišče je neodvisna vrhovna revizijska institucija na zvezni, deželni in občinski ravni.

Preverja, ali se državna sredstva pravilno upravljajo, vključno z državno porabo javnih institucij in državnimi sredstvi, ki jih uporabljajo zasebne institucije (na podlagi enotnosti revidiranja).

Sodišče nadzira, ali se razpoložljivi viri porabljajo gospodarno, učinkovito in uspešno. Poleg revidiranja in posvetovanja – ki sta njegovi najpomembnejši strateški funkciji – sodišče opravlja tudi dodatne naloge, ki so pomembne za javno politiko in številne notarske funkcije.

Sodišče na lastno pobudo in neodvisno odloča o vrsti, temah in metodologiji svojih revizij.

Sodišče je ustavno pooblaščeno za izvajanje posebnih revizij. Na primer:

• o resolucijah avstrijskega zveznega parlamenta ali deželnih parlamentov,
• na zahtevo poslancev avstrijskega zveznega parlamenta ali deželnih parlamentov,
• na utemeljeno zahtevo zvezne vlade, deželne vlade ali zveznega ministra.

V ustavi je število takih zahtev omejeno zaradi zagotovitve neodvisnosti načrtovanja revizij sodišča.

Poleg tega ima sodišče pomembne posebne naloge, kot so:

• priprava zveznih računovodskih izkazov,
• delo na izkazu finančnega dolga,
• pregled osnutkov zakonov in predpisov,
• naloge v skladu z zakonom o nezdružljivosti in zakonom o omejitvi dohodka,
• naloge v zvezi s političnimi strankami in volitvami,
• naloge v zvezi s poročilom o povprečnih dohodkih in pokojninah, ki jih plačujejo podjetja in agencije zvezne vlade,
• priprava strokovnih mnenj za arbitražne svete v skladu s paktom za stabilnost iz leta 2012.

KLJUČNA ZAKONODAJA

Dejavnosti, funkcije, organizacijo in položaj sodišča urejajo:

• poglavje VII zveznega ustavnega zakona (1920),
• zvezni zakon o avstrijskem računskem sodišču (zakon o avstrijskem računskem sodišču 1948 – RHG),
• zakon o ustavnem sodišču (če med sodiščem in nekim pravnim subjektom pride do različnih mnenj v zvezi s pooblastili in pravicami, lahko sodišče pozove ustavno sodišče, da odloči),
• zvezni zakon o poslovniku nacionalnega sveta (deželni parlamenti urejajo strateško pomembno udeležbo sodišča na sejah odborov in plenarnih zasedanjih),
• Pogodba o delovanju Evropske unije (velja neposredno za revizijo sredstev EU in sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira finančne zadeve (tj. finančne dejavnosti) naslednjih subjektov:

• države, dežel, občinskih združenj, občin z več kot 10 000 prebivalci in drugih pravnih subjektov, opredeljenih z zakonom,
• fundacij, skladov in inštitutov, ki jih upravljajo zvezne, deželne ali občinske institucije, ali posameznikov, ki so sami del zvezne, deželne ali občinske institucije,
• organizacij, v katerih ima država, dežela ali občina z vsaj 10 000 prebivalci dejanski nadzor ali ima v lasti vsaj 50 % delniškega ali lastniškega kapitala ali ki jih upravlja država, dežela ali občina sama ali skupaj z drugimi pogodbeniki,
• zveznih, deželnih in občinskih javnih pravnih subjektov, ki porabljajo zvezna, deželna ali občinska sredstva,
• organov socialnega zavarovanja in obveznih združenj delodajalcev, delojemalcev in strokovnjakov (zbornice) ter
• pravnih subjektov, ustanovljenih z zakonom, npr. ORF (avstrijska radiotelevizija).

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Poseben model, ki ga vodi predsednik in ki izvaja revizije na zvezni, deželni in občinski ravni po westminstrskem modelu.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je avstrijska vrhovna revizijska institucija in poroča neposredno nacionalnemu parlamentu. Deluje:

• kot zastopnik nacionalnega parlamenta v zadevah, ki se nanašajo na zvezno upravljanje javnih sredstev in finančno upravljanje obveznih strokovnih združenj v okviru izvršilne veje oblasti avstrijske federacije,
• kot zastopnik deželnih parlamentov v zadevah, ki se nanašajo na dežele, občinska združenja in občinsko upravljanje javnih sredstev, ter na finančno upravljanje obveznih strokovnih združenj v okviru izvršilne veje oblasti provinc.

Sodišče je neodvisno od zvezne in deželnih vlad. Zanj veljajo samo zakonske določbe, zato je dodeljeno zakonodajni veji oblasti.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Predsednik sodišča z nacionalnim parlamentom in njegovimi odbori komunicira neposredno in osebno ali prek zastopnika, ki ga pooblasti sam.

Predsednik sodišča ima pravico sodelovati v razpravah v nacionalnem parlamentu in njegovih (pod-)odborih o poročilih sodišča, končnih zveznih proračunskih izkazih, predlogih v zvezi z uvajanjem specifičnih ukrepov v preučevanje upravljanja javnih sredstev, ki ga izvaja sodišče, in o podrazdelkih zveznega zakona o financah, ki se nanašajo na sodišče.

Predsednik sodišča ima v skladu s podrobnimi določbami zveznega zakona o poslovniku nacionalnega parlamenta na lastno zahtevo vedno pravico do nastopa v razpravah o zgoraj navedenih temah.

Sodišče letno poročilo o svojih dejavnostih predloži nacionalnemu in deželnim parlamentom ter občinskim svetom. O svojih opažanjih o posameznih zadevah lahko kadar koli poroča nacionalnemu in deželnim parlamentom ter občinskim svetom, po potrebi pa pripravi tudi predloge. Sodišče istočasno obvesti zvezno vlado o vseh svojih poročilih in jih posreduje nacionalnemu parlamentu.

Poleg tega nacionalni parlament imenuje stalni odbor, ki razpravlja o poročilih sodišča. Pri njegovem članstvu se upošteva načelo proporcionalne zastopanosti.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče nima upravnega organa. Njegova predsednica ima izključno pristojnost odločanja.

Sodišče nima stalnega podpredsednika. Če predsednica ne more izpolniti svojih odgovornosti, jo nadomešča drugi najvišji uradnik sodišča. To velja tudi v primeru, če sodišče nima predsednika.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je razdeljeno na pet oddelkov in dve enoti (en oddelek za vodenje in upravo ter štirje revizijski oddelki, enota za stranke in revizijo skladnosti ter enota za kontrolo, načrtovanje in revizijo učinka). Revizijski oddelki so sestavljeni iz po dveh revizijskih podenot, od katerih ima vsaka tri do štiri tematske revizijske podenote. Enoto za stranke in revizijo skladnosti sestavljata dva revizijska oddelka.

Ta organizacijska struktura omogoča medoddelčno strategijo in načrtovanje revizij, optimalno uporabo virov s fleksibilnimi revizijskimi ekipami, ki med seboj sodelujejo, poleg tega pa spodbuja in izboljšuje izmenjavo znanja med oddelki.

V vsaki enoti in oddelku so bili ustanovljeni centri odličnosti. Vsak od njih je pristojen za določeno medsektorsko tematsko področje, njegov cilj pa je pridobiti strokovno znanje, utrditi organizacijo znanja in zagotoviti pretok informacij znotraj sodišča. Primeri medsektorskih področij so upravljanje kakovosti, analiza podatkov, krizno upravljanje in preprečevanje kriz, vodnje gradbenih projektov in zakon o javnih naročilih, mednarodne podnebne in okoljske obveznosti, finančni sistem in vzdržne javne finance, preprečevanje korupcije ter skladnost in obvladovanje tveganj.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 283 (na dan 1. januarja 2024) (od katerih jih približno 78 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 48,7 %; ♀ 51,3 %. Povprečna starost: 48,5

PRORAČUN

• 42,2 milijona EUR (2023)
• 0,04 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče svoje delo načrtuje letno.

V Avstriji se sodišče lahko tudi zaprosi, da izvede posebne revizije, in sicer na podlagi resolucije državnega sveta ali deželnega parlamenta ali članov državnega sveta ali deželnega parlamenta ali razumne zahteve zvezne ali deželne vlade ali zveznega ministra. Vendar je število zahtev omejeno v ustavi zaradi zagotovitve neodvisnosti načrtovanja revizij sodišča.

Leta 2017 je sodišče uvedlo pobudo za vključevanje javnosti preko Facebooka. Državljane je spodbujalo, naj sodelujejo pri razvoju revizijskih tem, in sicer tako, da predlagajo zanimive teme. Njihovi predlogi so bili po možnosti obravnavani v postopku načrtovanja revizij, o njih pa se je razpravljalo tudi na letni konferenci o načrtovanju revizij.

Sodišče vsako leto izvede približno 70 revizij na zvezni, deželni in občinski ravni.

— REVIZIJSKE METODE

Revizijska merila sodišča so pravna načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, in sicer na podlagi pravilnosti in zakonitosti.

Sodišče izvaja revizije, ki združujejo:

• revizije smotrnosti poslovanja in
• revizije računovodskih izkazov.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče predloži svoja poročila na zvezni, deželni in občinski ravni.

Poleg tega sodišče objavlja poročila:

• v zvezi s preiskavo in oceno zadev,
• v katerih opiše in količinsko opredeli mogoče izboljšave,
• v katerih opiše in količinsko opredeli finančne zadeve,
• s konkretnimi in izvedljivimi priporočili.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče o svojih publikacijah obvešča:

• na svojem spletišču,
• na družbenih medijih,
• v sporočilih za javnost.

— SODELOVANJE

Sodišče na nacionalni ravni sodeluje z deželnimi revizijskimi institucijami zaradi usklajevanja letnih revizijskih načrtov.

Od leta 1963 sodišče vodi generalni sekretariat INTOSAI.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Belgijsko računsko sodišče pregleduje prihodke in odhodke ter to, kako izvršilna veja oblasti izvaja politike. Ima tudi pravno funkcijo v zvezi z javnimi računovodji in druge specifične naloge.

Sodišče ima pri opravljanju svojih dolžnosti pravico do dostopa do vseh dokumentov in informacij, za katere meni, da so potrebni. Izvaja lahko tudi preglede na kraju samem.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Belgijska ustava iz leta 1831: člen 180,
• posebni zakon z dne 16. januarja 1989 o organizaciji financiranja skupnosti in regij: člena 50 in 71,
• zakon z dne 29. oktobra 1846 o organizaciji računskega sodišča,
• zakon z dne 16. maja 2003 o splošnih določbah, ki se uporabljajo za proračune, nadzor subvencij ter zaključne račune skupnosti in regij in za organizacijo revizij, ki jih opravlja računsko sodišče: člena 2 in 10,
• poslovnik računskega sodišča,
• Pogodba o delovanju Evropske unije, člen 287(3).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• zvezno državo,
• skupnosti,
• regije,
• province in
• javne institucije v okviru zgoraj navedenih stopenj uprave.

Revidiranje občin ni v pristojnosti sodišča.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska vrhovna revizijska institucija s sodno pristojnostjo.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče ni odvisno od organov, ki jih revidira. Avtonomno je tudi v odnosu do parlamentarnih skupščin: samo določa prioritete svojega poslanstva in se z uporabo objektivnih izbirnih meril odloča, kaj bo revidiralo.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče revidira javne organe ter ocenjuje izvajanje in učinek javnih politik, da bi o tem obveščalo parlamentarne skupščine.

V zvezi s proračunom je specifična naloga sodišča zagotavljati informacije parlamentarnim skupščinam.

Poleg tega sodišče ocenjuje zaključne račune javnih organov.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Generalna skupščina z 12 člani ima francosko- in nizozemskogovoreč senat. Vsak senat sestavljajo predsednik, štirje svetniki in generalni sekretar. Tisti od obeh predsednikov, ki ima daljši staž na sodišču, se imenuje „Premier Président“ ali „Eerste Voorzitter“, tisti od obeh generalnih sekretarjev, ki ima daljši staž na sodišču, pa se imenuje „Greffier en chef“ ali „Hoofdgriffier“.

MANDAT

Člani sodišča so imenovani za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane sodišča izvoli poslanska zbornica.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Službe sodišča so razdeljene v deset direktoratov, od katerih vsakega vodi višji revizor-direktor, in v tri sektorje.

Razdelitev na sektorje je skladna s pristojnostmi generalne skupščine ter francosko- in nizozemskogovorečega senata.

Generalna skupščina sodišča je odgovorna za zadeve, ki se nanašajo na zvezno državo, regijo glavnega mesta Bruselj, skupno komisijo skupnosti v Bruslju in nemškogovorečo skupnost, pa tudi na razlaganje pravil EU in zveznih pravil.

Francoskogovoreči senat je izključno pristojen za zadeve, ki zadevajo francosko skupnost, francosko komisijo francoske skupnosti v Bruslju, regijo Valonijo in njene province ter z njimi povezane javne institucije.

Nizozemskogovoreči senat ima izključno pristojnost za zadeve, povezane s flamsko skupnostjo in regijo, javnimi institucijami, ki so odvisne od njiju, in flamskimi provincami.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 440 ekvivalentov polnega delovnega časa (2024) (od katerih jih približno 71 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 59 %; ♀ 41 %. Povprečna starost: 48,5 leta

PRORAČUN

• Sodišče se financira iz zveznega proračuna.
• 61,1 milijona EUR (2024), v celoti porabljenih za upravne odhodke
• < 0,05 % skupnega proračuna zvezne države (2024)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče svoje delo načrtuje v teh treh vrstah dokumentov:

• večletni strateški načrt,
• letni operativni načrti (po direktoratih),
• letni načrti upravljanja (po službah).

Te načrte pripravi na podlagi:

• svojih zakonskih obveznosti,
• analize tveganja,
• parlamentarnih pomislekov,
• finančnih in družbenih interesov,
• dodane vrednosti revizije,
• razpoložljivosti virov in
• pokritosti področja revizije.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja revizije smotrnosti poslovanja, revizije računovodskih izkazov ter revizije zakonitosti in pravilnosti.

S priročniki in elektronskimi delovnimi datotekami je vzpostavilo standardizirane revizijske prakse.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI).

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

• letna revizijska poročila,
• posebna poročila o specifičnih temah,
• mnenja o osnutkih proračunov in
• letna poročila o dejavnostih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče parlamentarne skupščine, ministre in javne organe obvešča o rezultatih svojih revizij. Vsa poročila sodišča so na voljo na njegovem spletišču.

— SODELOVANJE

Sodišče splošne informacije o svoji strategiji, metodah dela in rezultatih svojih revizij objavlja na svojem spletišču, v publikacijah in med študijskimi dnevi.

Vzdržuje tudi redne stike z drugimi akterji, ki v Belgiji sodelujejo pri javnih revizijah, zlasti zaradi izmenjave koristnih izkušenj in načrtovanja revizijskih dejavnosti sodišča.

Z Evropskim računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami v drugih državah organizira programe izmenjav in skupne dogodke, namenjene usposabljanju na področju revidiranja. Prispeva k delu mednarodnih organizacij.

Sodišče dejavno sodeluje pri razvoju dogodkov na svojem področju revidiranja in dejavnosti. 

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Bolgarski nacionalni revizijski urad nadzira izvrševanje proračuna in drugih javnih sredstev ter dejavnosti v skladu z zakonom o nacionalnem revizijskem uradu in mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

Glavna naloga urada je preveriti zanesljivost in verodostojnost računovodskih izkazov organizacij, ki se financirajo iz proračuna, ter to, ali se javna sredstva in dejavnosti upravljajo zakonito, uspešno, učinkovito in gospodarno, poleg tega pa državnemu zboru zagotoviti zanesljive in objektivne informacije o svojem delu.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Člen 91 ustave Republike Bolgarije (1991),
• zakon o nacionalnem revizijskem uradu z dne 13. februarja 2015.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• državni proračun, proračuna državnega sistema socialne varnosti in nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje, proračune 265 občin, druge proračune, ki jih sprejme državni zbor, proračune njihovih enot za porabo in upravljanje premoženja,
• proračune bolgarske akademije znanosti, državnih visokošolskih zavodov, bolgarske agencije za telegrafijo, bolgarske nacionalne televizije in bolgarskega nacionalnega radia,
• javna sredstva, izplačana osebam, ki izvajajo gospodarsko dejavnost, računovodske izkaze za sklade EU in druge mednarodne programe in sporazume, vključno s tem, kako jih relevantni organi in končni porabniki upravljajo,
• proračunske izdatke bolgarske centralne banke in njeno upravljanje, ustvarjanje letnega presežka prihodkov nad stroški banke, ki bremenijo državni proračun, in druge povezave z državnim proračunom,
• vire in upravljanje državnega dolga, dolg, za katerega jamči država, občinski dolg in uporabo dolžniških instrumentov,
• privatizacijo in koncesijo državnega in občinskega premoženja, pa tudi javna sredstva, ki se zagotovijo osebam zunaj javnega sektorja,
• izvajanje mednarodnih sporazumov, pogodb, konvencij ali drugih mednarodnih aktov, kadar je to določeno v relevantnem mednarodnem aktu ali kadar je to funkcijo dodelil pooblaščeni organ,
• državna podjetja, ki niso trgovinske družbe,
• trgovinske družbe z vsaj 50 % ali več kapitala v državni in/ali občinski lasti,
• pravne osebe z obveznostmi, za katere jamči država ali za katere se jamči z državnim in/ali občinskim premoženjem,
• druge javne sklade, sredstva in dejavnostih, če mu je bila ta funkcija dodeljena s pravnim aktom.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi predsednik.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Dejavnosti urada so neodvisne od vseh vladnih organov.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad poroča Parlamentu o svojih dejavnostih v predhodnem letu.

Letni zaključni račun urada revidira neodvisna komisija pooblaščenih revizorjev, ki jo imenuje parlament.

Nacionalni zbor lahko uradu vsako leto naloži do pet revizij.

Urad parlamentu predloži poročila o izvajanju revizij, ki jih je naložil parlament, ter revizijska poročila in mnenja, ki jih mora predložiti po zakonu.

Urad revizijska poročila, ki so zelo pomembna za izboljšanje proračunske discipline in upravljanje proračuna ter drugih javnih sredstev in dejavnosti, na lastno pobudo ali na zahtevo nacionalnega zbora predloži v preučitev parlamentarnim odborom.

V okviru odbora državnega zbora za proračun in finance je bil ustanovljen stalni pododbor za odgovornost v javnem sektorju, da bi se zagotovilo tesnejše sodelovanje in stiki med uradom in parlamentom.

— ORGANIZACIJA

VODJA

Dimitar Glavčev je bil 9. aprila 2024 imenovan za začasnega predsednika vlade Republike Bolgarije. Kadar se ne doseže dogovor o oblikovanju vlade, predsednik v skladu s členom 99(5) ustave Republike Bolgarije po posvetovanju s poslanskimi skupinami in na podlagi predloga, ki ga predloži kandidat za začasnega predsednika vlade, imenuje začasno vlado in razpiše nove splošne volitve, ki morajo biti izvedene v roku dveh mesecev. Začasni predsednik vlade se imenuje izmed predsednika državnega zbora, guvernerja ali viceguvernerja bolgarske centralne banke, predsednika ali podpredsednika nacionalnega revizijskega urada in varuha človekovih pravic ali njegovega namestnika.

V skladu s členom 21(3) zakona o nacionalnem revizijskem uradu je bila za vršilko dolžnosti predsednika nacionalnega revizijskega urada imenovana Gorica Grančarova-Kožareva, in sicer za obdobje od imenovanja Dimitra Glavčeva za začasnega predsednika vlade do njegove razrešitve s tega položaja.

UPRAVNI ORGAN

Vodstvo urada sestavljajo predsednik, dva podpredsednika in dva člana, ki sta predstavnika inštituta pooblaščenih javnih računovodij in Inštituta notranjih revizorjev.

Vodstvo se oblikuje na podlagi načela „odprte vlade“.

MANDAT

podpredsednika: 7 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Podpredsednika in člana izvoli parlament na predlog predsednika urada.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima šest direktoratov (dva za revizije računovodskih izkazov, dva za revizije skladnosti finančnega poslovodenja, enega za revizije smotrnosti poslovanja in enega za posebne revizije).

Podpredsednika sta pristojna vsak za tri direktorate. Poleg tega ima urad še sedem direktoratov z različnimi upravnimi odgovornostmi, ki so pod neposredno odgovornostjo predsednika urada.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 403 ekvivalenti polnega delovnega časa (2024) (74 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 23 %; ♀ 77 %. Povprečna starost: 46

PRORAČUN

• Urad se financira iz državnega proračuna.
• 17,011 milijona EUR (2024)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad samostojno odloča o svojem delovnem programu. Na podlagi prednostnih področij in meril sprejme letni program za svoje revizijske dejavnosti.

Ima letni postopek za načrtovanje, ki temelji na triletnem strateškem načrtu revizij, v katerem so opredeljena revizijska področja, s katerih se vsako leto za vključitev v letni revizijski program izberejo posebne revizijske naloge. Izbor revizijskih nalog temelji na merilih, ki jih je sprejel urad.

Parlament lahko poleg tega uradu dodeli do pet dodatnih revizij na leto.

Urad svoj delovni program objavi na svojem spletišču.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja:

• revizije računovodskih izkazov,
• revizije skladnosti,
• revizije smotrnosti poslovanja in
• posebne revizije.

Urad svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI) in dobro prakso.

Urad je razvil svoj revizijski priročnik za izvajanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov in svojih revizijskih dejavnosti.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• vsa revizijska poročila v skladu z zakonom o nacionalnem revizijskem uradu, razen tistih, ki vsebujejo zaupne podatke, in delov poročil, ki so predložena tožilstvu,
• letno poročilo o svojih dejavnostih,
• revizijsko poročilo o letnem zaključnem računu urada,
• informacije o predložitvi osnutkov revizijskih poročil – postopek, s katerim se nekdanji upravitelji revidiranih organizacij obveščajo, da se je izvajala revizija, ki je zadevala njihovo obdobje upravljanja,
• poročila o izvajanju priporočil urada, vključno z informacijami o neizvedenih priporočilih,
• letne zaključne račune političnih strank in sezname njihovih donatorjev,
• poročila o finančnem nadzoru nad političnimi strankami v skladu z zakonom o političnih strankah,
• informacije, ki jih hranijo skupni javni register strank, koalicija strank in odbori za pobude, registrirani za udeležbo na volitvah. Te informacije zajemajo tudi podatke o financiranju volilnih kampanj, vključno z donatorji, oglaševalskimi agencijami itd.,
• revizijska poročila o financiranju volilnih kampanj v skladu z volilnim zakonikom,
• povzetke revizijskih poročil za letne zaključne račune,
• poročila z mnenji o izjavah o izvrševanju državnega proračuna, javnem proračunu sistema socialne varnosti, proračunu nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje in proračunskih odhodkih bolgarske centralne banke za predhodno leto,
• prevode ISSAI v bolgarščino.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Vse publikacije urada, vključno z vsemi revizijskimi poročili, so javno dostopne na njegovem spletišču, ki je glavna platforma za publikacije ter preglednost in obveščanje javnosti o dejavnostih urada.

Urad objavlja sporočila za javnost in kratke videe o revizijskih poročilih, poleg tega pa organizira tiskovne konference in neformalna srečanja z mediji. Sodeluje v televizijskih oddajah in intervjujih ter daje pobude za okrogle mize in konference ter sodeluje na njih.

Urad je dejaven tudi v družbenih medijih.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z drugimi vladnimi organi, da bi povečal učinkovitost sistema kontrol ter ukrepal proti kriminalu in korupciji, ter s strokovnimi in nevladnimi organizacijami za izmenjavo dobrih praks in spodbujanje strokovnega razvoja.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

V skladu z ustavo urad Republike Ciper za revizijo revidira vse prihodke in odhodke javnega sektorja ter vsa denarna in druga sredstva, ki so v lasti Republike Ciper ali se upravljajo v njenem imenu. Revidira lahko tudi vse obveznosti, ki jih ima država ali so nastale v njenem imenu.

Obseg revizij urada ni omejen, urad pa ima pravico dostopa do vseh knjigovodskih evidenc, drugih evidenc in lokacij, kjer se hranijo sredstva, ki jih mora po svojem mnenju preučiti v okviru opravljanja svojega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• ustava Republike Ciper (1960): del 6, poglavje 2, členi 115–117,
• zakon o fiskalni odgovornosti in finančnem okviru (zakon št. 20(I)/2014),
• zakon o zagotavljanju dokazov in informacij generalnemu državnemu revizorju (zakon št. 113(I)/2002),
• zakonodaja o javnem naročanju.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira dejavnosti:

• javnih organov:
  • ministrstev,
  • vladnih oddelkov, služb ali agencij,
• statutarnih organov,
• lokalnih vladnih organov:
  • skupnosti,
  • občin in
• drugih organizacij, podjetij ali skladov v širšem javnem sektorju.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, ki ga vodi generalni državni revizor in je neodvisen od vlade.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisen državni organ.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad je strukturno neodvisen od parlamenta, vendar z njim tesno sodeluje. Parlamentarni odbor za razvojne načrte in nadzor javnih izdatkov zaradi spremljanja odziva revidiranih agencij redno pregleduje priporočila in opažanja urada.

Poleg tega skoraj vsi parlamentarni odbori urad redno zaprošajo za pomoč pri zadevah, povezanih z njegovimi odgovornostmi. Občasno urad prispeva tudi k zakonodajnemu postopku. Parlament lahko urad zaprosi, naj izvede posebne preiskave ali revizije.

Urad izvaja revizije in objavlja posebna poročila, predsedniku Republike Ciper pa predloži letno poročilo.

Proračun urada morata odobriti svet ministrov in parlament, kar pomeni omejitev njegove neodvisnosti.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

V skladu z ustavo urad vodi generalni državni revizor, drugega upravnega organa urad nima. Vendar je za odobritev posebnih poročil in letnega poročila urada v revizijskih smernicah določeno, da se ustanovi vodstvena ekipa, ki jo sestavljajo generalni državni revizor, namestnik generalnega državnega revizorja, direktorji revizije in direktor tehnične revizije.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je razdeljen v 17 revizijskih pododdelkov, ki se ukvarjajo z revizijami računovodskih izkazov, revizijami skladnosti in revizijami smotrnosti poslovanja, ter štiri pododdelke za tehnično revizijo.

Na uradu je pet revizijskih oddelkov, od katerih ima vsak od enega do treh revizijskih pododdelkov. Nadaljnji štirje pododdelki so odgovorni neposredno namestniku generalnega državnega revizorja. Vsak oddelek vodi direktor revizije.

Direktor tehnične revizije vodi oddelek za tehnično revizijo, ki je odgovoren za vse take revizije.

Poleg tega ima urad enoto za metodologijo in zagotavljanje kakovosti ter podporne funkcije, kot sta administracija in računovodstvo.

— VIRI

USLUŽBENCI (2024)

• Število: 134 ekvivalentov polnega delovnega časa (februar 2024) (od katerih jih 82 % opravlja revizijske naloge, 18°% pa podporna dela (arhivi itd.))
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 36 %; ♀ 64 %. Povprečna starost: 49

PRORAČUN

• Urad se financira iz državnega proračuna,
• 9,2 milijona EUR (v letu 2024),
• približno 91 % se porabi za stroške dela, preostanek pa za operativno porabo,
• približno 0,07 % skupnih odhodkov državnega proračuna.

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Revidiranje računovodskih izkazov centralne države, ki vključuje revizijo skladnosti, se usklajuje centralno znotraj urada, načrtujejo in izvajajo pa ga relevantni revizijski pododdelki, odgovorni za revidiranje posameznega ministrstva.

Revizije smotrnosti poslovanja in vse dodatne revizije skladnosti se načrtujejo in izvajajo posamezno v okviru revizijskih pododdelkov urada in njegovega oddelka za tehnično revizijo.

Načrtovanje vključuje okvirno število dni, ki so predvideni v proračunu za vsako načrtovano revizijo in se ocenijo na podlagi števila razpoložljivih uslužbencev, obsega in pomembnosti z revizijo povezanega dela, revizijskega tveganja in preteklih ugotovitev.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja različne vrste revizij:

• revizije računovodskih izkazov,
• revizije skladnosti (regulativni nadzori),
• revizije smotrnosti poslovanja,
• tehnične revizije, ki zajemajo predvsem revizije praks javnega naročanja (pogoji iz razpisne dokumentacije, ocena projektnih stroškov in poročila o vrednotenju), revizije potekajočih gradbenih projektov na kraju samem, revizije pogodb za najem nepremičnin za nastanitev vladnih uradov in revizije IT (tj. revizije sistemov informacijske tehnologije/sistemov za obdelavo elektronskih podatkov),
• okoljske revizije, ki so običajno kombinacija revidiranja računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja v zvezi s specifičnimi zadevami, povezanimi z okoljskim upravljanjem. Izvajajo se v skladu s posebnimi smernicami in standardi, ki jih je izdala organizacija INTOSAI,
• posebne preiskave, ki se običajno uvedejo bodisi na posebno zahtevo parlamenta bodisi na podlagi pritožb ali zahtev policije za pomoč pri preiskovanju potencialno kaznivih dejanj.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavlja predvsem:

• letno poročilo, v katerem so omenjena posebna revizijska poročila, objavljena med letom, ter ugotovitve revizije računovodskih izkazov Republike Ciper,
• revizijsko mnenje o računovodskih izkazih Republike Ciper,
• mnenje o finančnem poročilu,
• posebna poročila, izdana po zaključku pomembnih revizij, vključno z revizijami javnih, statutarnih in/ali lokalnih organov, pa tudi revizij smotrnosti poslovanja in okoljskih revizij.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad poroča o ugotovitvah svojih revizij neposredno zadevnim subjektom in daje relevantna priporočila.

Letno poročilo se predloži predsedniku in parlamentu Republike Ciper.

Poleg tega urad vsa revizijska poročila, ki niso tajna, objavi na svojem spletišču in po potrebi izda relevantna sporočila za javnost. Za obveščanje državljanov se uporabljajo tudi družbeni mediji, za komuniciranje z mediji pa je bil imenovan tiskovni predstavnik.

— SODELOVANJE

Poleg tesnega sodelovanja s parlamentom urad sodeluje tudi z državljani, strokovnjaki za posamezna področja in organizacijami civilne družbe, da bi pridobil informacije o temah, na katere se nanašajo njegove revizije.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Vrhovni revizijski urad revidira upravljanje državnega premoženja, finančnih sredstev, zbranih v skladu z zakonom v korist pravnih oseb (npr. zdravstveno zavarovanje), in finančnih sredstev, prejetih iz tujine (vključno s sredstvi EU). Daje svoje mnenje o državnem zaključnem računu in nadzoruje izvrševanje državnega proračuna. Urad ni pooblaščen za revidiranje financ občin, mest ali regij ali gospodarskih družb, bodisi v lasti države bodisi v okviru samouprave.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava Češke republike (1993),
• zakon št. 166/1993 zb. o vrhovnem revizijskem uradu (o dejavnosti in pristojnostih vrhovnega revizijskega urada).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• organizacijske enote države, organizacije, ki jih financira država, državna sredstva,
• pravne in fizične osebe (samo v zvezi z njihovim upravljanjem državnih sredstev),
• finančno poslovodenje češke centralne banke, kar zadeva odhodk za nakup nepremičnin in njeno poslovanje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska institucija brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisen revizijski organ Češke republike. Njegov obstoj je neposredno zagotovljen v češki ustavi, v kateri je zajamčena tudi njegova neodvisnost od zakonodajne, izvršilne in pravosodne veje oblasti.

V zakonu o državnem proračunu Češke republike je določeno, da mora imeti državni proračun ločeno poglavje, s katerim se zagotavlja ustrezna finančna avtonomija urada.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Predsednik republike imenuje predsednika in podpredsednika urada na predlog češke poslanske zbornice (spodnji dom parlamenta).

Urad češki poslanski zbornici predloži osnutek svojega proračuna, parlament pa odobri proračun in njegovo osnovno strukturo. Vlada ne more sprejemati odločitev o proračunu urada. Proračun samo vključi v poglavje o proračunu urada v predlogu splošnega državnega proračuna.

Predsednik urada vse odobrene revizijske zaključke pošlje vladi, poslanski zbornici parlamenta Češke republike in senatu parlamenta Češke republike (zgornjemu domu parlamenta).

Predsednik urada ima pravico, da se udeležisej parlamenta ali vlade in tam govori o zadevah, povezanih z delom urada.

Vlada o vseh revizijskih poročilih urada razpravlja v navzočnosti predsednika urada, za vsako revizijo pa sprejme vladno resolucijo (ki večinoma vključuje popravljalne ukrepe).

Glavni partner na parlamentarni ravni je odbor poslanske zbornice za proračunski nadzor.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Odbor urada (ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in 15 članov).

MANDAT

Mandat člana se konča, ko je star 65 let. Vsak član urada uradno zapriseže pred predsednikom poslanske zbornice in s tem začne svojo funkcijo.

NAČIN IZBORA

Poslanska zbornica izvoli 15 članov na predlog predsednika urada.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je kolegijska institucija, ki jo sestavljajo različni organi, oddelki, pododdelki in enote. Predsednik urada nadzira urad, podpredsednik pa je njegov namestnik.

Organi urada so odbor, senati in disciplinski senat. Zanje veljajo zakon o vrhovnem revizijskem uradu in njihovi poslovniki, o katerih razpravlja in ki jih odobri odbor.

Urad je sestavljen iz oddelka za revizijo, administrativnega oddelka in urada predsednika. Ti so razdeljeni na specializirane pododdelke, ki so naprej razdeljeni v enote.

Vodstvo urada je odgovorno neposredno predsedniku. Vodstvo sestavljajo: višji direktor oddelka za revizijo, višji direktor administrativnega oddelka, direktor urada predsednika, sekretar odbora, direktor oddelka za varnost in direktor oddelka za notranjo revizijo.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 454 ekvivalentov polnega delovnega časa (2023) (od katerih jih približno 65 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 38 %; ♀ 62 % (♂ 48 %; ♀ 52 % za vodstvena delovna mesta). Povprečna starost: 49

PRORAČUN

• Odhodki urada se krijejo iz državnega proračuna Češke republike.
• 31,41 milijona EUR (2023)
• 0,035 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad v okviru svojih opredeljenih pooblastil opravlja revizije v skladu s svojimi revizijskimi standardi, ki temeljijo na mednarodnih standardih vrhovnih revizijskih institucij. Urad izvaja revizije v skladu z zakonodajo, ki zajema revizije zakonitosti, revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja. Revizije obsegajo pripravljalno fazo, izvedbeno fazo in fazo priprave revizijskih zaključkov. Revizije v povprečju trajajo deset mesecev, pri njih pa sodeluje od nekaj do več ducatov revizorjev, odvisno od števila revidirancev.

Urad preuči, ali so dejavnosti, ki so bile revidirane, skladne z zakonodajo, preverja vsebinsko in formalno točnost teh dejavnosti ter ocenjuje, ali so te dejavnosti uspešne, učinkovite in gospodarne.

Z revizijami računovodskih izkazov preverja, ali so računovodski izkazi revidiranih subjektov resničen in pošten prikaz zadevnega zaključnega računa v skladu z ustreznimi predpisi.

— REVIZIJSKE METODE

Urad v okviru svojih opredeljenih pooblastil opravlja revizije v skladu s svojimi revizijskimi standardi, ki temeljijo na mednarodnih standardih vrhovnih revizijskih institucij. Urad izvaja revizije v skladu s pravnimi predpisi, ki zajemajo revizije zakonitosti, revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja. Revizija ima pripravljalno fazo, izvedbeno fazo in fazo priprave revizijskih zaključkov. Revizija v povprečju traja deset mesecev, pri njej pa sodeluje od nekaj do več ducatov revizorjev, odvisno od števila revidirancev.

Urad preuči, ali so dejavnosti, ki so bile revidirane, skladne z zakonodajo, preverja vsebinsko in formalno točnost teh dejavnosti ter ocenjuje, ali so te dejavnosti uspešne, gospodarne in učinkovite.

Z revizijami računovodskih izkazov preverja, ali so računovodski izkazi revidiranih subjektov resničen in pošten prikaz predmeta računovodstva v skladu s pravnimi predpisi.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Glavni izložek urada so revizijske ugotovitve, ki se objavijo na spletišču in v njegovem biltenu, potem ko revizijski zaključek odobri odbor urada. Predsednik urada vse odobrene revizijske zaključke pošlje poslanski zbornici, senatu in vladi.

Urad mora v skladu z zakonom objaviti:

• bilten urada, ki je uradna publikacija s povzetki revizijskih poročil za neko obdobje. Ena izdaja vsebuje tudi letni revizijski načrt, v kasnejših izdajah pa se lahko navedejo morebitne spremembe letnega revizijskega načrta,
• letno poročilo, ki vsebuje predvsem oceno revizij in revizijske rezultate preteklega leta. Poleg tega vsebuje opis drugih dejavnosti, kot so informacije o sodelovanju urada z organi kazenskega pravosodja, davčnimi organi in javnostjo, informacije o dejavnostih mednarodnega sodelovanja ter informacije o finančnem poslovodenju in uslužbencih urada,
• izjavo o poročilu o ekonomskem razvoju in izvrševanju državnega proračuna, v kateri urad da mnenje o vladnem poročilu o izvrševanju državnega proračuna na podlagi svoje ocene upravljanja državnega proračuna v prvih šestih mesecih zadevnega leta,
• izjavo o državnem zaključnem računu. V tem dokumentu urad da svoje mnenje o osnutku končnega zaključnega računa Češke republike za zadevno leto, ki temelji na njegovi oceni domačih gospodarskih razmer in rezultatih finančnega poslovodenja države,
• zaključni račun, ki vsebuje informacije o finančnem poslovodenju urada za preteklo leto. Zaključni račun vsako leto preveri zunanji revizor, nato pa ga predsednik urada predloži spodnjemu domu češkega parlamenta.

Poleg navedenega urad izdaja tudi druge publikacije, kot so poročilo o porabi sredstev EU (v katerem primerja in ocenjuje, kako Češka republika uporablja in porablja sredstva EU), zbirna revizijska poročila za specifična področja, priročniki, tematski dokumenti in poročila o revizijah, ki jih je urad opravill vzporedno z drugimi VRI.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad si prizadeva, da bi bile informacije o rezultatih revizij lahko dostopne javnosti, zato na svojem spletišču in v družbenih medijih objavlja revizijske zaključke, sporočila za javnost in druge relevantne dokumente. Poleg tega sporoča rezultate svojih revizij, analize in novice, videoposnetke v zvezi z revizijami in druge informacije o svojih dejavnostih.

Urad ceni transparentnost, zato svoje pogodbe objavlja na svojem spletišču skupaj s podrobnostmi o svojem proračunu, odprtimi podatki in drugimi informacijami.

— SODELOVANJE

Izmenjava znanja v mednarodnem okolju je eden glavnih ciljev urada, ki zato podpira izmenjavo znanja pri mednarodnih dejavnostih in skupnih revizijah.

Urad vsako leto organizira več konferenc, seminarjev in drugih strokovnih dejavnosti. Te dejavnosti, ki pripomorejo k izboljševanju javne uprave, so namenjene uslužbencem urada, strokovni javnosti in predstavnikom drugih državnih ustanov.

Urad od leta 2017 redno organizira hekaton za javno upravo, med katerim svoje podatke zagotovi do 20 javnih organov. Marca 2020 je urad gostil prvi letni mednarodni hekaton za vrhovne revizijske institucije, na katerem je sodelovalo 23, predvsem evropskih držav. V hekatonih sodeluje več ducatov razvijalcev programske opreme, programerjev in podatkovnih analitikov, ki pripravijo zanimivei prototipei aplikacij in vizualizacije.

Njihov namen je vzpostaviti platformo za izmenjavo znanja in dobrih praks ne le med javnostjo, temveč tudi med akademskimi delavci, strokovnjaki za različna področja, študenti in drugimi skupinami deležnikov.

Revizorji urada redno sodelujejo v revizijskih organih mednarodnih organizacij. Urad je imel predstavnike v organih, kot so EUROCONTROL, Evropska obrambna agencija in Evropska vesoljska agencija.

V mandatnem obdobju 2021–2024 urad predseduje Evropski organizaciji vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI).

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Danski nacionalni urad za revizijo revidira računovodske izkaze vlade in preučuje, ali se vladna sredstva upravljajo v skladu z nameni in odločitvami danskega parlamenta.

Ima pravico dostopa do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

Danski zakon o generalnem državnem revizorju, prvič sprejet leta 1976, zadnja sprememba iz leta 2012.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• vse državne račune,
  • ministrstva: 23 (stanje decembra 2023),
  • državne agencije: 75,
• računovodske izkaze institucij, združenj in fundacij, katerih stroški ali računovodski primanjkljaji se v celoti ali deloma krijejo z nepovratnimi sredstvi, ki jih financira država,
• računovodske izkaze neodvisnih upravnih subjektov, ustanovljenih z zakonom,
• računovodske izkaze partnerstev in podjetij, v katerih država neposredno ali posredno sodeluje kot partner, ali v katerih je odgovoren poslovni partner.

Urad nima pristojnosti za revidiranje danske centralne banke.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisna organizacija v okviru danskega parlamenta. Generalni državni revizor urada ne sme biti poslanec.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen. Odbor za javne finance, ki ga imenuje danski parlament, je edini organ, ki lahko od urada zahteva izvedbo revizije nekega področja.

Urad vsa svoja poročila predloži odboru za javne finance, generalni državni revizor pa poročila odboru predstavlja na mesečnih sestankih.

Urad tesno sodeluje z relevantnimi ministrstvi in jim s smernicami zagotavlja podporo za njihove postopke računovodenja in računovodske kontrole.

Parlament določi proračun urada.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi generalni državni revizor, pomaga pa mu svetovalni organ s štirimi pomočniki generalnega državnega revizorja urada.

MANDAT

Pomočniki generalnega državnega revizorja niso imenovani za določen čas.

NAČIN IZBORA

Generalni državni revizor imenuje svoje pomočnike.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima štiri oddelke, ki jih vodijo pomočniki generalnega državnega revizorja.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 296 (konec leta 2023)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 48 %; ♀ 52 %

PRORAČUN

• približno 31 milijonov EUR (v letu 2023)
• 40 % revizijskih sredstev urada je dodeljenih za obsežne študije specifičnih področij (revizije smotrnosti poslovanja), 60 % pa za letno revizijo danskih državnih računov.
• < 0,01 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Generalni državni revizor in njegovi štirje pomočniki imajo tedenske sestanke, na katerih razpravljajo o strategiji in načrtovanju dejavnosti urada.

Urad mora preučiti zadeve, kadar tako zahteva odbor za javne finance, in poročati o njih. Te naloge v povprečju pomenijo približno tretjino revizijskih tem obsežnih študij urada.

Vse revizije se načrtujejo na podlagi ocene pomembnosti in tveganja.

Letne revizijske dejavnosti in obsežne študije urada se načrtujejo eno leto vnaprej. Vendar se načrt nenehno prilagaja glede na nov razvoj dogodkov.

— REVIZIJSKE METODE

Urad neodvisno izbere svoj revizijski pristop in metodologijo.

Svoje delo opravlja v skladu z dansko zakonodajo in danskimi standardi za revidiranje javnega sektorja, ki temeljijo na mednarodnih standardih vrhovnih revizijskih institucij.

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja.

Nacionalni revizijski urad za preverjanje učinka svojih revizij skupaj z odborom za javne finance preverja, ali so revidiranci izvedli njegova priporočila.

Poleg tega se morajo ministrstva obvezno odzvati na revizijska poročila urada.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• letno poročilo o reviziji danskih državnih računov,
• letno poročilo o reviziji danske državne uprave,
• obsežne študije na specifičnih področjih (približno 20–22 na leto),
• letno poročilo o svojih dejavnostih, smotrnosti poslovanja in računovodskih izkazih,
• memorandume o spremljanju izvajanja priporočil za vsa revizijska poročila,
• dodatne memorandume o nekaterih temah ter
• danske standarde za revidiranje javnega sektorja.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad v skladu z danskim zakonom o dostopu do informacij javnega značaja memorandume in revizijska poročila predloži odboru za javne finance, preden jih objavi na svojem spletišču.

Prva poglavja obsežnih študij in izbranih revizijskih poročil in memorandumov so prevedena v angleščino.

Urad se osredotoča na zunanjo izmenjavo znanja, da bi izboljšal kakovost storitev, ki jih zagotavlja javnemu sektorju.

Urad vsako leto gosti štiri ali pet seminarjev za izmenjavo informacij za zunanje deležnike.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z enotami za notranjo revizijo v ministrstvih in drugih revidiranih subjektih.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nacionalni urad Estonije za revizijo izvaja revizije javnega sektorja in preverja, ali so bila javna sredstva porabljena gospodarno, učinkovito, uspešno in zakonito.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Zakon o nacionalnem uradu za revizijo (iz leta 2002),
• poglavje XI ustave Republike Estonije (iz leta 1992) – nacionalni revizijski urad.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira dejavnosti:

• sekretariata parlamenta, urada predsednika republike, sodišč, estonske centralne banke, organa za finančni nadzor in reševanje, vladnega urada in urada pravosodnega kanclerja,
• vladnih organov in državnih organov, ki jih upravljajo,
• lokalnih organov v zvezi s posedovanjem in uporabo občinskih sredstev ter razpolaganjem z njimi (samo revizija računovodskih izkazov in skladnosti), nepremičnega in premičnega premoženja države, ki je bilo preneseno v njihovo posest, namenskih sredstev in subvencij, dodeljenih iz državnega proračuna, ter sredstev, dodeljenih za opravljanje državnih funkcij (revizija računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja).
• fundacij in nepridobitnih združenj, ki jih ustanovijo lokalni organi ali v katerih je lokalni organ član,
• pravnih oseb v javnem pravu,
• fundacij in nepridobitnih združenj, ki jih ustanovi država ali pravna oseba v javnem pravu ali v katerih je država ali pravna oseba v javnem pravu članica,
• družb, v katerih imajo država, pravne osebe v javnem pravu ali zgoraj navedene fundacije skupaj ali ločeno prevladujoč vpliv z večinskim deležem ali drugače, ter podrejenih družb teh družb,
• podjetij, ki so pridobila posojila od države ali katerih posojila ali druge pogodbene obveznosti imajo poroštvo države,
• družb, v katerih ima lokalni organ prevladujoč vpliv z večinskim deležem ali drugače, ter podrejenih družb teh družb,
• drugih oseb, ki opravljajo javne funkcije v zvezi z uporabo in ohranjanjem državnih sredstev.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je v skladu z estonsko ustavo neodvisen državni organ.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Proračun urada odobri parlament.

Urad je odgovoren parlamentu in svoja poročila predstavlja posebnemu odboru parlamenta za nadzor državnega proračuna.

Generalni državni revizor se lahko udeležuje sej vlade in ima pravico sodelovati v razpravah o zadevah, ki se nanašajo na njegove dolžnosti.

Dejavnosti urada letno revidira revizijska družba, ki jo določi parlament na predlog odbora za finance.

— ORGANIZACIJA

VODJA

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je razdeljen na tri strukturne enote. Oddelek za revizijo izvaja revizije računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja, sestavljen pa je iz sedmih revizijskih skupin. Oddelek za analize pripravlja preglede in posebna dela. Razvojna in administrativna služba podpira oddelek za revizijo in generalnega državnega revizorja pri opravljanju njunih nalog ter usklajuje delo urada.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 75,8 ekvivalentov polnega delovnega časa (2024) (od katerih jih 74 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 37 %; ♀ 63 %. Povprečna starost: 44

PRORAČUN

• 6,01 milijona EUR (2024)
• 72,7 % za stroške dela, 27,3 % za operativne stroške
• 0,034 % celotnega državnega proračuna (brez naložb)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad neodvisno in sam odloči, katere teme bo revidiral, katere vrste revizij bo opravil in kdaj jih bo opravil.

Na svojem spletišču objavlja podrobne informacije o svojem revizijskem programu in napredku tekočih revizij.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja različne vrste revizij:

• pri revizijah računovodskih izkazov oceni, ali računovodski izkazi institucij pravilno in zanesljivo odražajo njihovo finančno stanje. Urad preuči, ali so izkazi pravilni in ali je morebitna napačna poraba sredstev izključena. Z revizijami računovodskih izkazov preverja tudi zakonitost transakcij,
• pri revizijah smotrnosti poslovanja preučuje, ali javni sektor sredstva porablja gospodarno, učinkovito in uspešno. Revizije smotrnosti poslovanja je mogoče opredeliti tudi kot postopek preiskave, ali revidirane institucije dosegajo zastavljene cilje ter ali to delajo pravilno ali z najnižjimi stroški. Z revizijami smotrnosti poslovanja se ocenjujejo dejavnosti javnega sektorja pri reševanju problemov na strateški ravni, podrobno se analizirajo razlogi za probleme, nazadnje pa se dajo predlogi za odpravo teh problemov. Cilj revizij smotrnosti poslovanja je tudi opredeliti najboljšo upravno prakso in prispevati k njenemu razširjanju,
• z revizijami skladnosti preučuje zakonitost dejavnosti. To je glavni pristop, ki se uporablja pri revidiranju lokalnih vladnih organov.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, vključno z zaupnimi informacijami, vsi revidiranci pa mu morajo na zahtevo predložiti informacije.

Urad izvaja revizije v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (strokovne določbe INTOSAI) in svojim revizijskim priročnikom.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavlja revizijska poročila, ki jih je mogoče razvrstiti v dve kategoriji: revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja.

Urad poleg revizijskih poročil pripravlja tudi posebna poročila, ki niso nujno pripravljena s klasičnimi revizijskimi postopki, temveč se osredotočajo na analizo posameznega vprašanja.

Urad parlamentu vsako leto predloži še dve poročili:

• pregled uporabe in ohranjanja državnih sredstev v predhodnem proračunskem letu,
• oceno konsolidiranega državnega letnega poročila, v katerem NAO med drugim oceni, ali je zaključni račun države pravilen in ali so bile ekonomske transakcije zakonite.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Publikacije urada so na njegovem spletišču na voljo v estonščini s povzetki v angleščini. Urad informacije o svojih poročilih in izjave razširja z dejavno komunikacijo z mediji, javnost pa redno obvešča tudi preko družbenih omrežij.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z lokalnimi organi in vlado republike, da bi izboljšal sisteme notranje kontrole in notranje revizije vladnih organov in subjektov, ki jih upravljajo vladni organi.

Poleg tega morajo pravne osebe v javnem pravu uradu poslati izvod svojih odobrenih letnih poročil.

 

 

Ti cilji se dosegajo z učinkovitostjo, transparentnostjo in odgovornostjo, uporabo digitalizacije in novih tehnologij ter strokovnostjo, motiviranostjo in dobrim počutjem zaposlenih.

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Finski državni urad za revizijo je neodvisen organ, ki revidira zakonitost in pravilnost financ centralne države ter nadzoruje fiskalno politiko, financiranje volilnih kampanj in političnih strank ter uporabo registra za preglednost. Njegove dejavnosti zajemajo finance centralne države kot celoto. V skladu s finsko ustavo ima obsežno pravico dostopa do informacij.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• finska ustava (iz let 1919 in 1999),
• zakon o finskem državnem uradu za revizijo (676/2000),
• zakon o pravici finskega državnega urada za revizijo do revidiranja nekaterih kreditnih transferjev med Finsko in Evropskimi skupnostmi (353/1995),
• zakon o izvajanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter o omejitvah za vladno porabo (869/2012),
• zakon o financiranju kandidatov na volitvah (273/2009),
• zakon o političnih strankah (10/1969),
• zakon o področjih socialnega varstva (611/2021),
• zakon o organizaciji socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalnih akcij v regiji Uusimaa (Laki sosiaali- ja terveydenhuollon sekä pelastustoimen järjestämisestä Uudellamaalla) (615/2021),
• zakon o registru za preglednost (430/2023).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• vlado in ministrstva,
• vladne agencije in urade,
• zunajproračunske sklade,
• državna podjetja in podjetja, ki jih država nadzira,
• transferje in subvencije centralne države, izplačane občinam, družbam in drugim subjektom,
• subjekte in fundacije okrajev in skupin za socialnozdravstene storitve;
• zdravstvene in socialne storitve ter reševalne službe mesta Helsinki,
• transferje sredstev med Finsko in Evropsko unijo.

Urad ne revidira:

• financ parlamenta,
• sredstev, za katera je parlament odgovoren,
• centralne banke Finske ali organa za finančni nadzor ali
• institucije za socialno zavarovanje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Neodvisni nacionalni revizijski organ, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisen organ, priključen parlamentu, ki revidira upravljanje javnih financ in proračunske skladnosti ter nadzoruje pravila fiskalne politike. Nadzoruje tudi financiranje volilnih kampanj in političnih strank ter uporabo registra za preglednost.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Vloga in funkcije urada ter njegova pravica dostopa do informacij so določeni v finski ustavi. Urad je od leta 2001 priključen parlamentu. Neodvisno odloča o tem, kaj, kako in kdaj revidirati. O revizijah odloča generalni državni revizor, ki tudi nadzoruje njihov načrt. Urad nima pristojnosti za revidiranje dejavnosti parlamenta.

Generalnega državnega revizorja izvoli parlament na plenarnem zasedanju. Posledično je parlament edini, ki ga lahko razreši (na podlagi predloga komisije urada). Revizor, ki revidira računovodske izkaze parlamenta, revidira tudi računovodske izkaze urada.

Parlament lahko uradu dodeli le tiste naloge, ki so določene v zakonodaji.

Parlament kot zakonodajalec določi vlogo in naloge urada, odobri njegov predlog proračuna, odloča o njegovih virih v okviru državnega proračuna ter razpravlja o njegovem letnem poročilu.

Urad pripravlja letna poročila o stanju na področju upravljanja financ centralne države, fiskalne politike ter transparentnosti financiranja volilnih kampanj in političnih strank. Poleg tega vsako leto septembra parlamentu predloži letno poročilo o dejavnostih. Letno pripravi tudi dve ločeni poročili: maja pripravi ločeno poročilo o reviziji zaključnega računa centralne države za preteklo leto in letno poročilo vlade, decembra pa ločeno poročilo o spremljanju fiskalne politike.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Generalni državni revizor urada odobri revizijo in nadzoruje njen načrt ter sprejema odločitve v zvezi s poročili parlamentu in revizijskimi smernicami.

Generalnega državnega revizorja pri upravnih zadevah in odločanju v zvezi s splošno politiko podpira upravni odbor urada. Upravni odbor razpravlja o vprašanjih, ki so bistvena in daljnosežna z vidika upravljanja in delovanja urada, ter o ključnih vprašanjih v zvezi z usklajevanjem operacij.

Poleg generalnega državnega revizorja upravni odbor sestavljajo direktorji enot, dva revizijska direktorja, vodja komuniciranja in vodja kadrovske službe. Uslužbenci urada lahko poleg tega med seboj izvolijo svojega predstavnika, ki tako postane član upravnega odbora za obdobje največ treh let. Generalni državni revizor lahko po potrebi v upravni odbor povabi začasne ali stalne strokovnjake.

TRAJANJE MANDATA

Upravni odbor je stalni organ, določen v poslovniku. Mandat predstavnika uslužbencev v upravnem odboru traja tri leta, preostali člani upravnega odbora pa so imenovani za nedoločen čas.

NAČIN IZBORA

Sestava upravnega odbora se določi v skladu s poslovnikom, ki ga odobri generalni državni revizor.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Uslužbenci urada so razporejeni v tri enote: v enoto za revizijo, enoto za spremljanje in nadzor ter enoto za skupne storitve.

Spremljanje fiskalne politike (ki deluje v enoti za spremljanje in nadzor) je neodvisna funkcija v okviru urada. Nadzoruje skladnost s pravili o fiskalni politiki ter določanje in doseganje ciljev fiskalne politike.

 

V skladu z zakonom o finskem državnem uradu za revizijo ima urad tudi svetovalni odbor, katerega imenovanje določi generalni državni revizor, ter odbor za kazni in sankcije.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 142 zaposlenih za polni delovni čas in 9 zaposlenih s krajšim delovnim časom (2023) (69 % letnih delovnih enot je namenjenih glavnim dejavnostim)
• Uravnotežena zastopanost spolov: moški 42 %; ženske 58 %. Povprečna starost: 47,6

PRORAČUN

• 17 milijonov EUR (2023)
• 0,02 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Operativna neodvisnost urada pomeni, da urad neodvisno načrtuje svoje revizijsko delo in odloča o delovnih metodah. Revizijsko in nadzorno delo temelji na načrtu revizije in nadzora, ki ga sprejme urad. Načrt zajema obdobje štirih let (2024–2027). Pripravi se enkrat letno, vendar se lahko med letom po potrebi posodobi.

Strategija urada za obdobje 2024-2030 je osredotočena na uspešno in učinkovito izvajanje temeljnih nalog te institucije. Strateško poslanstvo urada je zagotavljati trajnostno upravljanje javnih financ ter učinkovito in transparentno delovanje centralne države.

Urad s svojim revizijskim in nadzornim delom

• krepi odgovornost za upravljanje pred nacionalnim parlamentom in državljani,
• pripravlja zanesljive in ustrezne informacije o vprašanjih, povezanih s financami in finančnim upravljanjem centralne države, ter
• podpira učinkovito in zakonito upravljanje.

Urad za lažje načrtovanje revizijskih tem spremlja področje revidiranja. To zajema nadzor finančnega upravljanja, ki ga izvajajo javni organi, da bi se pridobilo zagotovilo o pravilnosti, smotrnosti poslovanja in zakonitosti pri njihovem delu. Spremljanje vključuje tudi nadzor nad morebitnimi tveganji in vprašanji, povezanimi s financami centralne države. Cilj spremljanja je pripraviti koristne informacije o stanju financ centralne države za lažjo porazdelitev virov urada in izbiro revizijskih tem. Spremljanje je organizirano tako, da zajema bistvene dele področja revidiranja z vidika zakonitosti in pravilnosti ter smotrnosti poslovanja.

Različne vrste revizije, splošni cilji revizijskih dejavnosti, načrti v zvezi z viri, upravljanje kakovosti ter načrti za krepitev kompetenc uslužbencev so predstavljeni v operativnem in finančnem načrtu urada.

— REVIZIJSKE METODE

Revizijsko delo urada se deli na tekoče in letne revizije ter revizije, ki se vsako leto spreminjajo. Tekoče revizije so revizije računovodskih izkazov in z njimi povezane revizije skladnosti. Revizije, ki se spreminjajo, so revizije smotrnosti poslovanja, revizije fiskalne politike, revizije skladnosti in revizije, pri katerih so združene različne vrste revizij(t.i. mešane revizije). Urad izbere revizijske teme na podlagi tega, kako pomembne so za finance centralne države, pri čemer upošteva tveganja v zvezi s smotrnostjo poslovanja in zakonitostjo, ki so bila ugotovljena na določenem področju.

Pri revizijah se upoštevajo revizijske smernice, ki jih pripravi urad in ki temeljijo na revizijskih standardih ISSAI. Revizijski priročniki urada so javni in so na voljo na njegovem spletišču.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavlja:

• svoja letna poročila, zaključne račune, revizijske in nadzorne načrte, finančne in akcijske načrte,
• poročila o reviziji računov centralne države,
• poročila o revizijah računovodskih izkazov, skladnosti, smotrnosti poslovanja, revizijah, ki vključujejo revizije različnih vrst, in revizijah fiskalne politike,
• vrednotenja in poročila v zvezi s spremljanjem fiskalne politike,
• ločena poročila parlamentu, vključno z letnim poročilom urada, poročilom o reviziji zaključnega računa centralne države za preteklo leto in letno poročilo vlade, poročilom o spremljanju fiskalne politike, poročilom o spremljanju financiranja volilnih kampanj in poročilom o spremljanju financiranja političnih strank,
• poročila o spremljanju financiranja političnih strank in volilnih kampanj,
• poročila o delovanju in spremljanju registra za preglednost,
• poročila o nadaljnjem spremljanju,
• informativne dokumente, mnenja, perspektive in poglobljene analize.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Revizije, ki jih izvede urad, ter druge publikacije in zadeve, povezane z njim, so objavljene na njegovem spletišču in v družbenih medijih. Na spletišču so navedene tudi informacije o prihodnjih revizijah in publikacijah. Poleg tega se po dogovoru pripravljajo tudi sporočila za javnost, blogi in drugo komunikacijsko gradivo pripravljajo ločeno.

— SODELOVANJE

Urad si prizadeva za sodelovanje in dejaven dialog z deležniki in revidiranci. Deluje v sodelovanju z deležniki na nacionalni in mednarodni ravni.

Predstavniki urada lahko poleg svojega revizijskega dela opravljajo tudi strokovne in svetovalne naloge, na primer v parlamentarnih odborih in delovnih skupinah vlade. Urad sodeluje tudi na razpravah na področju javnih financ in razvoja administracije.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Francosko računsko sodišče je skupaj s 23 regionalnimi in teritorialnimi revizijskimi senati (13 v celinski Franciji in 10 na 4 različnih čezmorskih lokacijah) pristojno za:

• ocenjevanje državnih računov in izrekanje kazni za javne računovodje ali njihovo razrešitev,
• izvajanje revizij skladnosti in smotrnosti poslovanja vseh javnih organizacij in javnih sredstev ter njihovih ekvivalentov,
• potrjevanje računovodskih izkazov države in računovodskih izkazov za socialno varstvo,
• ocenjevanje javnih politik.

1. januarja 2023 je začela veljati pomembna reforma. Z njo je bil vzpostavil skupni sistem za javne računovodje in odredbodajalce, s čimer se je odpravila osebna in denarna odgovornost javnih računovodij, in sicer povsod razen na nekaterih čezmorskih ozemljih, ter ponovno opredelile kršitve, ki so se doslej obravnavale na sodišču za proračunsko in finančno disciplino, ki je bilo ukinjeno. Sodniki za finančne zadeve ne bodo več odločali o zaključnih računih, temveč bodo sodili storilcem najhujših finančnih prekrškov, tako javnim računovodjem kot odredbodajalcem. Temeljno načelo ločevanja med odredbodajalcem in računovodjo se bo uporabljalo tudi v prihodnje. Poleg tega je bila z reformo uvedena politika objave vseh poročil sodišča, ponovno pa je bil opredeljen tudi obseg letnega poročila, ki bi lahko zajemalo na primer naloge, izbrane po javnem posvetovanju.

Revizije smotrnosti poslovanja in skladnosti so večinoma razdeljene v dve skupini: t. i. organizacijske revizije (o specifičnem subjektu) in tematske preiskave (o temi, povezani z javnim upravljanjem ali javno politiko).

Sodišče in teritorialni revizijski senati so francoska finančna sodišča. Imajo dostop do vseh dokumentov, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Francoska ustava (člen 47-2),
• zakonik o finančnih sodiščih,
• specifični zakoni in predpisi o revidiranju.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče in teritorialni revizijski senati revidirajo:

• celotno državno upravljanje in vse zadevne zaključne račune,
  • zaključne račune predsedstva republike, državnega zbora in senata,
  • ministrstva (centralne uprave, oddelke z odgovornostmi na nacionalni ravni in decentralizirane oddelke),
  • vladne agencije in njihovo ozemeljsko mrežo območnih uradov,
  • podjetja v javni lasti,
• upravljanje in računovodske izkaze socialnega varstva,
• upravljanje in računovodske izkaze lokalnih organov (od regionalne do občinske ravni) in njihovih agencij, javnih bolnišnic, srednjih šol itd.,
• javna sredstva, dodeljena zasebnim subjektom,
• sredstva, ki jih uporabljajo dobrodelne organizacije, če se donirajo z javnimi kampanjami,
• sredstva, ki jih uporabljajo zasebni subjekti, če ta sredstva prihajajo iz zasebnih nepovratnih sredstev, ki so oproščena davka.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska vrhovna revizijska institucija brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je neodvisno od vlade in parlamenta ter ohranja enako distanco do obeh.

Prvi predsednik sodišča je tudi predsednik:

• visokega sveta za javne finance (HCFP),
• sveta za obvezne prispevke (CPO),
• finančno pritožbeno sodišče (CAF).

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče je neodvisno od vlade in parlamenta, katerima posreduje revizijska poročila s priporočili.

Sodišče potrjuje zaključne račune obeh domov parlamenta.

Parlament v okviru svojih nalog ocenjevanja in spremljanja tesno sodeluje s sodiščem pri spremljanju izvajanja priporočil sodišča. Parlament in predsednik vlade lahko sodišče prosita, naj izvede omejeno število revizij. Poleg tega ga lahko parlament pooblasti za vrednotenje javne politike.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče upravlja kolegij, ki ga sestavljajo prvi predsednik in predsedniki senatov. Generalni tožilec, ki je neodvisen, se udeležuje sestankov kolegija.

Teritorialne revizijske senate vodijo predsedniki, ki so člani sodišča. Visokemu svetu teritorialnih revizijskih senatov predseduje prvi predsednik.

MANDAT

Prvi predsednik in predsedniki senatov so sodniki, njihov mandat pa je omejen samo z zakonsko določeno upokojitveno starostjo.

NAČIN IZBORA

Predsedniki senatov in generalni tožilec so imenovani z odlokom predsednika republike, ki ga izda svet ministrov na predlog predsednika vlade.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče ima šest senatov na sektor, pravdni senat, oddelek za strateško načrtovanje in objave ter generalni sekretariat.

Generalni tožilec, generalni pravobranilec in regionalni finančni tožilci so neodvisni od sodišča in teritorialnih revizijskih senatov ter delujejo kot javni tožilci (zahteve za začetek sodnih postopkov, ugotovitve glede vseh poročil finančnih sodišč, mnenja o njihovi organizaciji in metodah, odnosi s pravosodnimi organi itd.).

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 1 803 (2022) (819 na sodišču in 984 v teritorialnih revizijskih senatih), od katerih jih 68 % opravlja revizijske naloge
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 49 %; ♀ 51 %. Povprečna starost: 49,10

PRORAČUN

• 232,13 milijona EUR (2022) (51 % za sodišče, 49 % za teritorialne revizijske senate)
• < 0,007 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Prvi predsednik po pridobitvi mnenja generalnega tožilca določi splošno organizacijo sodišča, načrtuje revizije in vrednotenja ter dodeljuje sredstva senatom. Razčlenitev programa v različne revizije se izvede na ravni ekip v okviru vsakega senata.

Enak postopek se uporablja v vseh teritorialnih revizijskih senatih.

Revizijske teme se izbirajo na podlagi ocen tveganja, časovnih razporedov obveznih organizacijskih revizij različnih organov, revizijskih izkušenj in ob upoštevanju ravni javnega interesa. Skladno s strateškim načrtom za obdobje 2020-2025 platforma, ki je javno dostopna, od leta 2023 omogoča sodelovanje državljanov pri nekaterih delih načrtovanja revizij.

Trenutno in do 1. januarja 2023 (glej prej navedene informacije o reformi) se sodne dejavnosti nanašajo na izbrane zaključne račune, ki se revidirajo in o katerih se presoja v večletnem obdobju.

— REVIZIJSKE METODE

Vse vrste revizij temeljijo na metodah, ki so jih opredelili sodišče in teritorialni revizijski senati v skladu z mednarodnimi standardi.

Sodne dejavnosti potekajo v skladu s strogim poslovnikom.

Metodologija sodišča za vrednotenje javnih politik se določa v praktičnih smernicah in v okviru tečajev usposabljanja.

Vse dejavnosti so skladne z načeli kolektivne odgovornosti in kontradiktornim postopkom.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

• splošno letno poročilo o 15–20 zadevah, ki se posreduje tudi predsedniku republike,
• letno poročilo o izvrševanju državnega proračuna in rezultatih za preteklo leto,
• letno potrjevanje državnega zaključnega računa za preteklo leto,
• letno oceno stanja javnih financ in napovedi za tekoče leto,
• letno poročilo o izvrševanju proračuna sistema socialne varnosti in letnem potrjevanju ustreznega zaključnega računa za preteklo leto,
• letno poročilo o lokalnih javnih financah za preteklo leto,
• od pet do deset tematskih poročil na leto,
• poročila o hitrih revizijah, ki obsegajo približno 20 strani: pri hitrih revizijah se uporablja pospešeni postopek za analizo novih ukrepov državne pomoči ter zagotavljajo koristne pripombe in opažanja za prihodnost,
• vsa poročila o tem, kako dobrodelne organizacije porabljajo zasebna nepovratna sredstva,
• vsa glavna poročila, poslana vladi (posameznemu ministru).

Leta 2021 je sodišče objavilo tudi vrsto pojasnil o pomembnih strukturnih vprašanjih, ki zadevajo Francijo. V teh poglobljenih povzetkih nedavnih del in novih izdelkov so analizirani veliki izzivi v naslednjih nekaj letih in opredeljeni možni instrumenti, s katerimi bi se ti izzivi morda lahko rešili. Pripomorejo k usmerjanju javne razprave v času, ki je pomemben za razmislek državljanov, hkrati pa so orodje za uskladitev uspešne javne politike s podporo za trajnostno rast.

Teritorialni revizijski senati objavljajo:

• svoja revizijska poročila o upravljanju, ki se pošljejo lokalnim organom,
• nekatera poročila v splošnem letnem poročilu sodišča.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče ima ustavno obveznost obveščanja javnosti. Zato v medijih (mediji so leta 2022 objavili 33 000 objav, od katerih jih je bilo 23 300 samo za sodišče), na svojem spletišču (več kot 2,1 milijona obiskov leta 2022, od katerih je bilo 1,4 milijona različnih obiskovalcev) in v družbenih medijih (183 500 sledilcev) poroča o vse večjem deležu svojega dela. Finančna sodišča so objavila 1 362 poročil, od katerih 1 256 za teritorialne revizijske senate.

Sodišče vsa svoja glavna poročila posreduje vladi in parlamentu ter jih objavi.

Parlament prejme in uporablja šest letnih poročil in tematska poročila sodišča. Sodišče objavlja tudi informacije o spremljanju izvajanja svojih priporočil.

Sodišče objavlja vsa poročila o dobrodelnih skladih.

Teritorialni revizijski senati pošiljajo svoja revizijska poročila o upravljanju lokalnim organom, ki jih morajo naglas prebrati na sestankih sveta, ki so odprti za javnost in medije.

Sodišče in teritorialni revizijski senati svoje odredbe in sodbe izrekajo na javnih obravnavah ter objavljajo zbirke obrazložene sodne prakse.

— SODELOVANJE

Sodišče tesno sodeluje s teritorialnimi revizijskimi senati, ki svoje delo opravljajo neodvisno. Sodišče je pristojno za preiskave, izvedene skupaj s teritorialnimi revizijskimi senati na področjih deljene pristojnosti.

Sodišče sodeluje s parlamentarnimi odbori, državnim svetom, pravosodnimi organi (prek generalnega tožilca), drugimi neodvisnimi upravnimi organi in splošnimi vladnimi inšpektorati.

Sodišče na mednarodni ravni sodeluje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami pri dvostranskih pobudah (kot so tesno medinstitucionalno sodelovanje, tematsko sodelovanje in sporazumi o sodelovanju) in je dejavno v večstranskih organih, kot so Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij EU, EUROSAI, INTOSAI in AISCCUF - združenje francosko govorečih vrhovnih revizijskih institucij. Z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ali v okviru lastnih raziskav izvaja več mednarodnih primerjalnih študij, ki postajajo sistematične kot dopolnitev revizij, in odgovarja na podobne zahteve drugih (več kot 120 študij letno).

Sodišče je tudi zakoniti revizor več mednarodnih organizacij.

Prvi predsednik sodišča je revizor treh mednarodnih organizacij: Sveta Evrope (do 1. julija 2024), Svetovne trgovinske organizacije (STO) in Združenih narodov (ZN). 21. novembra 2023 je bil izvoljen za predsednika odbora zunanjih revizorjev Združenih narodov, specializiranih agencij in Mednarodne agencije za atomsko energijo.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Grško računsko sodišče izvaja revizije odhodkov in računovodskih izkazov države, lokalnih organov in drugih pravnih subjektov, kot je določeno z zakonom ali če prejemajo javna sredstva.

Njegova pristojnost zajema vladne službe in ministrstva, lokalne upravne organe in druge organizacije javnega sektorja. Sodeluje lahko tudi pri reviziji računovodskih izkazov pravnih oseb zasebnega prava.

Pravico ima do neomejenega dostopa do vseh informacijskih sistemov, računovodskih knjig centralne in lokalne države, dokazil in uslužbencev. Zahteva lahko tudi, da mu vsi pristojni organi, ki morajo sodelovati, zagotovijo vse relevantne informacije.

SODNA PRISTOJNOST

Sodišče razsoja o pravnih sredstvih v sporih, povezanih s:

• pokojninami,
• splošnim revidiranjem računovodskih izkazov,
• civilnopravno odgovornostjo javnih uslužbencev, uslužbencev lokalnih organov in drugih pravnih oseb javnega prava v primeru kakršne koli škode, povzročene državi zaradi goljufije ali malomarnosti, ter teh organizacij in pravnih oseb pri opravljanju njihovih dolžnosti,
• odgovornostjo javnih uslužbencev za pridobitev premoženja, (katerega pravnega izvora ni mogoče upravičiti na podlagi revizije njihovih letnih izjav o sredstvih in odgovornostih).

Poleg tega sodišče izdaja mnenja o:

• osnutkih zakonodaje o (a) pokojninskih zadevah (ki se zahtevajo na podlagi ustave), (b) zadevah velikega pomena v zvezi s finančnim poslovodenjem s strani državnih organov, (c) vprašanjih v zvezi z javnim naročanjem in (d) zadevah, ki so v njegovi pristojnosti,
• finančnih vprašanjih, če mnenje ne posega v reševanje spora, o katerem že odloča,
• osnutkih sklepov o (a) izravnavi prihodkov in odhodkov državnega proračuna ter (b) spremembi meril in pogojev za razvrstitev ali preklic razvrstitve prihodkov kot neizterljivih.

KLJUČNA ZAKONODAJA

Člen 98 ustave zakonodajno določa pristojnosti sodišča, ki se izvajajo v skladu z zakonom. Posebej pomembna sta zakon št. 4700/2020 (A 127) o enotnem postopku grškega računskega sodišča, ki vključuje celovit zakonodajni okvir za revizijo pred sklenitvijo pogodbe, in zakon št. 4820/2021 (Α 130) o sistemskem zakonu grškega računskega sodišča.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Revizijska pristojnost sodišča obsega:

• predsedstvo republike,
• predsedstvo vlade,
• parlament,
• 19 ministrstev,
• sedem decentraliziranih uprav,
• pet ustavno neodvisnih organov in 18 neodvisnih upravnih organov, ki niso določeni neposredno v ustavi,
• 332 občin (lokalni organi na prvi ravni),
• 13 regij (lokalni organi na drugi ravni),
• 26 organizacij za socialno zavarovanje,
• 106 državnih bolnišnic.

Sodišče revidira tudi računovodske izkaze približno 450 drugih državnih pravnih subjektov, javnih in zasebnih pravnih subjektov v lasti lokalnih organov (755) ter subvencioniranih zasebnih subjektov.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče s sodno, revizijsko in svetovalno pristojnostjo.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je vrhovno javno finančno sodišče v grškem pravosodnem sistemu.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče mora parlamentu predložiti letno poročilo o svojih revizijskih dejavnostih ter poročilo o točnosti in zanesljivosti poročila o računovodskih izkazih, bilanci stanja in drugih računovodskih izkazih države. Predloži tudi poročilo o fiskalni vzdržnosti, ki se kot ločen del vključi v prej navedeno poročilo (člen 54 zakona št. 4820/2021, uradni list, serija I, št. 130).

Predsednik sodišča vsako leto parlamentu predstavi letni program revizij, v katerem lahko predlaga, da se prednost nameni nekaterim načrtovanim revizijam, in izrazi zanimanje za še do tri dodatne revizije letno, osredotočene zlasti na slabosti v sistemih javnega upravljanja, ki se izvedejo poleg že načrtovanih revizij.

Poročila o tematskih revizijah se pred objavo v tisku posredujejo ustreznemu parlamentarnemu odboru, predsednik sodišča pa jih v skladu s svojim poslovnikom predstavi parlamentu.

Parlament odobri proračun sodišča na podlagi priporočil ministrstev za finance in pravosodje.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Plenum sodišča je vrhovni jurisdikcijski organ, sestavljajo pa ga predsednik, deset podpredsednikov in 40 sodnikov svetovalcev. Plenum se lahko sestane v celoti v okviru širšega odbora ali enega od treh ožjih. Število članov vsakega od teh ožjih odborov se lahko razlikuje in je odvisno od sklepa celotnega plenuma.

Celotni plenum sestavljajo predsednik sodišča, vsi podpredsedniki in sodniki svetovalci. Širši odbor plenuma sestavljajo predsednik, podpredsedniki in 20 sodnikov svetovalcev, izbranih z žrebom. Vsakega od treh ožjih odborov plenuma sestavljajo predsednik sodišča ter 14 podpredsednikov in sodnikov svetovalcev. Podpredsedniki so dodeljeni vsakemu odboru glede na delovno dobo, sodniki svetovalci pa so izbrani z žrebom vsaka tri leta v skladu s pogoji, določenimi v ustrezni odločbi plenuma.

MANDAT

Člani so sodniki, ki so osebno in operativno neodvisni ter so imenovani doživljenjsko.

NAČIN IZBORA

Podpredsedniki: imenovani s predsedniškim odlokom na predlog sveta ministrov.

Sodniki svetovalci: položaj zasedejo po predsedniškem odloku, ki temelji na odločitvi vrhovnega pravosodnega sveta.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Vodja sodišča je predsednik. Pod predsednikom je deset aktivnih podpredsednikov, od katerih jih sedem predseduje jurisdikcijskim senatom in sodnim sestavam sodišča.

Predsednika nadomeščajo podpredsedniki glede na dolžino delovne dobe. Sodišče ima predvidenih 170 sodniških mest, trenutno je od tega 40 sodnikov svetovalcev, 66 pomožnih sodnikov, 22 sodnikov poročevalcev in devet sodnikov poročevalcev pripravnikov.

V organizacijsko strukturo sodišča spada tudi raven urada generalnega pravobranilca, ki je neodvisen sodni organ, ki deluje v javnem interesu in ga sestavljajo generalni pravobranilec, namestnik generalnega pravobranilca, pet podnamestnikov generalnega pravobranilca in osem sodnikov poročevalcev nadzorne komisije generalnega sekretariata. V podporo njegovemu sedanjemu delu so napoteni tudi pomožni sodniki.

Sodišče sestavljajo plenum (v zgoraj navedenih sestavah), sedem oddelkov senatov (ki jim predseduje podpredsednik) s sodno pristojnostjo in trije revizijski oddelki (revizijski oddelek I, ki mu predseduje predsednik, ter revizijski oddelek II in oddelek za študije in mnenja, ki jima predseduje podpredsednik). Ti so odgovorni za vse zadeve, povezane z načrtovanjem, izvajanjem revizij ter obdelavo poročila o računovodskih izkazih in državni bilanci stanja ter letnega poročila.

Organizacijska struktura zajema tudi šest jurisdikcijskih enot (sodnih sestav, ki jim predseduje sodnik svetovalec), od katerih so tri odgovorne za predpogodbene revizije, dve imata revizijske in jurisdikcijske odgovornosti, četrta pa je pristojna predvsem za nadzor, usklajevanje in spremljanje revizij Evropskega računskega sodišča v Grčiji in mednarodne odnose sodišča.

Poleg tega zajema sodne uradnike, kot so koordinatorji generalnega komisarja (uradniki na ravni generalnega direktorata), za katere je štirinajst (14) stalnih delovnih mest, tj. trinajst (13) za splošne koordinatorje za revizijo in eno (1) za splošne koordinatorje za upravo, od katerih je trenutno zapolnjenih dvanajst (12). Revizijski oddelki, ki jih nadzirajo splošni koordinatorji ali splošni koordinatorji za revizijo, vodijo pa komisarji sodišča (tj. sodni uradniki z univerzitetno diplomo in več kot 15 leti izkušenj in položajem vodje oddelka), so v ministrstvih, prefekturah/regijah in večjih občinah, imajo pooblastila za revizijo in sankcioniranje. V Atenah je sedaj 55 uradov komisarjev, po vsej Grčiji pa še nadaljnjih 56. Sodnih uradnikov, vključno s prej navedenimi splošnimi koordinatorji, je skupaj 613.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 613 ekvivalentov polnega delovnega časa (upravljanje: 15 %; revidiranje: 63 %; administracija: 22 %) + 160 sodnikov
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 34 %; ♀ 66 %. Povprečna starost: 53

(referenčno obdobje: februar 2024)

PRORAČUN

• 39,3 milijona EUR
• Dodelitev: približno 95 % za zaslužke zaposlenih
• < 0,01 % skupnega državnega proračuna

(referenčno obdobje: februar 2024)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče svoje delo načrtuje v večletnem in letnem delovnem programu, ki ju potrdi njegov plenum.

Večletni program revizij vsebuje seznam revizijskih tem po strateških prioritetah ter cilje in prioritete načrtovanih revizij. Sodišče pri izbiri revizij, ki bodo vključene v njegov letni program, in njihovem morebitnem kombiniranju upošteva strateške prioritete večletnega programa revizij, obvezno ponavljajoče se revizijsko delo sodišča, zaprosila parlamenta, predstavnikov organov ali državljanov za izvedbo revizij v zvezi s preiskavami na podlagi pritožb ter predlagano sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi revizijskimi institucijami.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja predpogodbene in naknadne revizije, vključno s tematskimi revizijami na področjih z velikim revizijskim interesom (ki so lahko revizije računovodskih izkazov, skladnosti ali smotrnosti poslovanja), ter revizije za spremljanje izvajanja priporočil v skladu z revizijskim priročnikom sodišča in mednarodnimi revizijskimi standardi (INTOSAI).

Sodišče izvaja:

• revizije pred sklenitvijo pogodb z visoko finančno vrednostjo, ki jih sklene država ali kateri koli drug enakovreden pravni subjekt, kot je določeno z zakonom (predpogodbena revizija),
• naknadne revizije računovodskih izkazov računovodij države in lokalnih organov ali drugih pravnih subjektov, v okviru katerih pristojni komisar sodišča ali jurisdikcijska enota sprejme sklep, s katerim računovodske izkaze sprejme kot dobre ali jih zavrne kot nezakonite. V zadnjem primeru se primanjkljaj izterja,
• tematske revizije (računovodskih izkazov, skladnosti in smotrnosti poslovanja) na področjih z velikim revizijskim interesom v skladu z letnim programom revizij sodišča ter mednarodnimi standardi in načeli vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI Framework of Professional Pronouncements (IFPP)).

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Grško računsko sodišče objavlja:

• obvezna revizijska poročila:
  • letno poročilo o svojih revizijskih dejavnostih, vključno z rezultati njegovih dejavnosti, opažanji, ki izhajajo iz njegovega dela, predlogi glede reform in izboljšav (vključno z ustreznimi zakoni),
  • poročilo o računovodskih izkazih, bilanco stanja in druge finančne izkaze države, ki vključujejo ločeno letno poročilo o fiskalni vzdržnosti,
• revizijska poročila na lastno pobudo: Sodišče objavlja tudi revizijska poročila v skladu s svojim letnim delovnim programom,
• poročila o revizijah, za katerih izvedbo je parlament izrazil zanimanje in ki prvotno niso bile načrtovane (največ tri letno), osredotočene pa so predvsem na slabosti v sistemih javnega upravljanja,
• mnenja o zakonodaji.
• Drugo: poročila o spremljanju izvajanja revizijskih rezultatov.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Letno poročilo sodišča je objavljeno in javnosti dostopno na spletišču sodišča (in v grškem uradnem listu). Tudi poročila o tematskih revizijah so objavljena na spletišču sodišča. Predsednik predstavi ta poročila parlamentu v skladu z njegovim poslovnikom in sistemskim zakonom sodišča.

Sodbe in odločitve sodnih sestav, iz katerih so bili odstranjeni osebni podatki, so objavljene na spletišču sodišča in v pravnih revijah. Plenum lahko v primerih, ki so v njegovi pristojnosti, po oceni okoliščin prek predsednika sodišča da kratko izjavo o vsebini sprejete odločitve in predvidenem datumu objave.

Sodišče lahko organizira konference, na katerih predstavi svoje revizijsko delo revidirancem in relevantnim deležnikom.

Tiskovni urad je odgovoren za izdajanje sporočil za javnost, njihovo objavljanje na spletišču sodišča in v družbenih medijih ter za informiranje medijev.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Državni urad za revizijo izvaja revizije prihodkov in odhodkov, sredstev in obveznosti, računovodskih izkazov, finančnih transakcij in programov, projektov in dejavnosti revidirancev, opredeljenih v zakonu o državnem uradu za revizijo ter v zakonu o financiranju političnih dejavnosti, volilnih kampanj in referendumov.

Ocenjuje, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja, ali so rezultati finančnih dejavnosti skladni s sprejetimi računovodskimi standardi, zakoni in predpisi ter ali so programi in projekti, ki se financirajo iz državnega proračuna ali iz proračuna lokalnih in regionalnih samoupravnih enot gospodarni, učinkoviti in uspešni.

Urad izvaja revizije na centralni, regionalni in lokalni ravni.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• ustava (iz leta 1990),
• zakon o državnem uradu za revizijo (2019),
• zakon o financiranju političnih dejavnosti, volilnih kampanj in referendumov (2019),

REVIDIRANI SUBJEKTI

• Organi sektorja država,
• lokalne in regionalne samoupravne enote,
• pravni subjekti, ki se financirajo iz proračuna,
• pravni subjekti, ki jih je ustanovila Republika Hrvaška ali lokalna ali regionalna samoupravna enota, ter pravni subjekti, ki so v lasti Republike Hrvaške ali lokalnih ali regionalnih samoupravnih enot,
• družbe in drugi pravni subjekti, v katerih ima Republika Hrvaška ali lokalna ali regionalna samoupravna enota v lasti večino delnic ali enot in/ali odločilen vpliv na upravljanje,
• pravni subjekti (hčerinske družbe), ki so jih ustanovili pravni subjekti, ki jih je ustanovila Republika Hrvaška ali lokalne ali regionalne samoupravne enote,
• pravni subjekti, ki zagotavljajo sredstva za svoje dejavnosti iz obveznih prispevkov, članarin ali drugih pravno določenih prihodkov,
• politične stranke, neodvisni predstavniki in člani predstavniških organov lokalnih in regionalnih samoupravnih enot, kot določa zakon o financiranju političnih dejavnosti in volilnih kampanj,
• pravni subjekti v Republiki Hrvaški, ki uporabljajo sredstva Evropske unije, mednarodnih finančnih mehanizmov in drugih mednarodnih organizacij ali institucij za financiranje javnih potreb,

Poleg navedenih revidirancev urad revidira tudi Hrvaško narodno banko, in sicer v skladu z naslovom IV zakona o državnem uradu za revizijo.

Urad je pristojen za revidiranje približno 16 195 subjektov.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

V skladu z ustavo Republike Hrvaške je urad vrhovna revizijska institucija, pri svojem delu pa je samostojen in neodvisen.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Pravni okvir, ki ureja razmerje med uradom in parlamentom, je določen v zakonu o državnem uradu za revizijo, zakonu o financiranju političnih dejavnosti, volilnih kampanj in referendumov ter poslovniku hrvaškega parlamenta.

Urad parlamentu predloži letno poročilo o delu, letno poročilo o izvrševanju državnega proračuna in revizijska poročila (posamezno ali v skupinah tematskih poročil). O poročilih se razpravlja na sestankih ustreznih odborov in na plenarnih zasedanjih. Pred razpravo o revizijskih poročilih v odborih ali na plenarnih zasedanjih mora parlament pridobiti mnenje vlade.

Odbor parlamenta za finance in državni proračun ter drugi odbori glede na temo revizije razpravljajo o revizijskih poročilih v navzočnosti generalnega državnega revizorja in predstavnikov SAO. Zadevni odbor nato sprejme zaključek o revizijskih poročilih.

Parlament po razpravi na plenarnem zasedanju sprejme sklep, ki vlado obvezuje, da do nekega roka razmisli o izvajanju priporočil urada.

— ORGANIZACIJA

VODJA

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad ima sedež v Zagrebu in 20 regionalnih uradov. Deluje na celotnem ozemlju Hrvaške.

V glavnem uradu so oddelki strukturirani po vrstah subjektov in vrstah revizije, vključno s pravnim, kadrovskim in računovodskim oddelkom ter oddelkom za notranjo revizijo. Odnosi z javnostjo in mednarodno sodelovanje spadajo na področje dela glavnega urada.

Dejavnosti, naloge in odgovornosti urada so opredeljene v zakonu o državnem uradu za revizijo in v listini državnega urada za revizijo.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 294 ekvivalentov polnega delovnega časa (2022) (od katerih jih 83,7 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 15,0 %; ♀ 85,0 %. Povprečna starost: 48,3

PRORAČUN

• Urad se financira iz državnega proračuna Republike Hrvaške.
• Samostojno načrtuje potrebna sredstva za svoje delo, hrvaški parlament pa jih opredeljuje v državnem proračunu.
• 12,4 milijona EUR (2022)
• 0,057 % skupnega državnega proračuna (2022)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje revizije načrtuje in izvaja neodvisno v skladu s svojim letnim programom in delovnim načrtom. Parlament lahko zahteva, da urad v svoj delovni načrt vključi dodatne revizije, vendar se to v praksi le redko zgodi.

Letni revizijski program in delovni načrt, pa tudi smernice za njuno pripravo odobri generalni državni revizor. Letni program in delovni načrt vsebujeta obvezne revizije ter revizije drugih tem.

Revizija izvrševanja državnega proračuna je obvezna revizija na podlagi določb zakona o državnem uradu za revizijo, druge obvezne revizije pa so obvezne na podlagi zakona o financiranju političnih dejavnosti, volilnih kampanj in referendumov.

Revizije drugih tem, ki spadajo v pristojnost urada, so določene na podlagi meril, ki so opredeljena v zakonu o državnem uradu za revizijo. To so:

• ocena tveganja,
• finančna pomembnost revizijskih subjektov,
• rezultati prejšnjih revizij – dano mnenje,
• zbrane informacije o dejavnostih in upravljanju subjektov,
• druga merila, ki so določena v notranjih predpisih urada (neizvedena priporočila in objava v medijih).

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja naslednje revizije:

• revizije računovodskih izkazov, ki vključujejo preučevanje dokumentov, poročil, sistemov notranje kontrole in postopkov notranje revizije, računovodskih in finančnih postopkov ter drugih evidenc, da se preveri, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja in ali so rezultati finančnih dejavnosti skladni s sprejetimi računovodskimi standardi in načeli,
• revizije skladnosti, ki vključujejo preučitev finančnih transakcij v smislu zakonite porabe sredstev, in
• revizije smotrnosti poslovanja, s katerimi se ocenjujeta gospodarnost in učinkovitost operacij ter to, kako uspešno so bili doseženi splošni cilji ali cilji posameznih finančnih transakcij, programov in projektov.

Urad svoje revizije izvaja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI) in svojim etičnim kodeksom. Uporablja priročnike za revizije smotrnosti poslovanja in revizije računovodskih izkazov ter smernice.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Poročila urada so:

• letno poročilo o delu, ki vsebuje rezultate revizijskega dela SAO za obdobje poročanja in njegovih drugih dejavnosti,
• revizijska poročila o revizijah računovodskih izkazov, revizijah skladnosti in revizijah smotrnosti poslovanja ter
• revizijska poročila o tematskih revizijah, ki se objavljajo hkrati s poročili o enotni reviziji, ki vsebujejo rezultate enotnih revizij o nekaterih temah (na primer revidiranje bolnišnic ali nacionalnih parkov).

Urad na svojem spletišču objavlja obvestila o novih revizijskih poročilih ali drugih dejavnostih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Vsa revizijska poročila so, ko so dokončana, objavljena na spletišču. Hkrati se izda sporočilo za javnost in organizira tiskovna konferenca.

Urad revizijska poročila predloži parlamentu, takoj ko so dokončana in objavljena.

Urad svoje letno poročilo o delu ter strateški in letni načrt objavi na svojem spletišču (letno poročilo o delu šele po obvestitvi parlamenta).

— SODELOVANJE

Urad pri izvajanju svojih nalog sodeluje z drugimi državnimi organi, ne da bi to posegalo v njegovo samostojnost in neodvisnost. V skladu s to zahtevo urad sodeluje s pravosodnimi in državnimi organi.

Po predložitvi parlamentu se revizijska poročila predložijo tudi državnemu tožilstvu.

Urad poleg tega ministrstvu za notranje zadeve na njegovo zahtevo predloži tudi zahtevana revizijska poročila in razpoložljivo dokumentacijo.

Po revizijah političnih strank, neodvisnih predstavnikov in članov predstavniških organov lokalnih enot, izvoljenih s seznama volivcev, mora urad obvestiti državno tožilstvo o morebitnih kršitvah zakona. Urad sodeluje z državno volilno komisijo, davčno upravo, uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, ministrstvom za notranje zadeve ter sodišči in drugimi državnimi organi.

Urad ohranja tesne stike z drugimi nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in mednarodnimi revizijskimi organizacijami ter dejavno sodeluje pri dejavnostih njihovih organov in delovnih skupin. Sodeluje tudi z različnimi nacionalnimi in mednarodnimi strokovnimi organizacijami, organi in institucijami, akademsko skupnostjo in splošno javnostjo.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Glavni kontrolor in revizor ima osrednjo vlogo v procesu javne odgovornosti, saj preko odbora za javne finance parlamentu daje zagotovilo o načinu upravljanja javnih sredstev in zagotavlja poročila o zadevah, ki izhajajo iz revizij in drugega preučevanja.

Njegove glavne naloge so:

• revidiranje računovodskih izkazov javnih organov in poročanje o njih,
• ugotavljanje, ali so transakcije javnih organov v skladu s pravnimi predpisi, ki se uporabljajo zanje, in ali se sredstva uporabljajo za predvidene namene,
• preučevanje, ali javni organi vire upravljajo gospodarno in učinkovito ter ali imajo mehanizme za ocenjevanje učinkovitosti operacij,
• odobravanje sprostitve sredstev iz državne blagajne za namene, ki so dovoljeni z zakonom.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Irska ustava: člen 33 (iz leta 1922, nadomeščena leta 1937),
• zakon o državni blagajni in revizijskih oddelkih iz leta 1866,
• splošni zakon o glavnem kontrolorju in revizorju iz leta 1923, kakor je bil spremenjen leta 1993,
• zakon o glavnem kontrolorju in revizorju ter odborih irskega parlamenta (posebne določbe) iz leta 1998.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• računovodske izkaze subjektov, ki se jim sredstva dodelijo z glasovanjem v parlamentu: 44,
• sklade ministrstev: 26,
• finančne subjekte: 28,
• zdravstvene ustanove: 29,
• severne/južne organe: 7,
• sektor izobraževanja: 39 in
• subjekte v delni državni lasti: 111.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi glavni kontrolor in revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je popolnoma neodvisen.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Razmerje s parlamentom obsega predvsem poročanje. Urad o rezultatih revizijskih dejavnosti poroča parlamentu z revizijskimi potrdili in poročili o finančnem poslovodenju. Odbor za javne finance preuči tudi posebna poročila urada. Glavni kontrolor in revizor tesno sodeluje z odborom za javne finance in se sej tega odbora udeležuje kot stalna priča. Rezultati neodvisnih preučevanj, ki jih izvede urad, so osnova za poizvedbe odbora za javne finance.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Revizijski odbor, ki ga sestavljajo glavni kontrolor in revizor, sekretar in revizijski direktorji, ter upravni odbor, ki ga sestavljajo revizijski direktorji in njihovi namestniki.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Revizijski odbor neodvisno nadzira urad glavnega kontrolorja in revizorja ter je odgovoren za pripravo in izvajanje strategije. Upravni odbor usklajuje delovanje urada.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 176 ekvivalentov polnega delovnega časa (december 2023)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 51 %; ♀ 49 %. Povprečna starost: 43 let

PRORAČUN

• 17,2 milijona EUR (2023)
• < 0,02 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Glavni kontrolor in revizor samostojno odloča o delovnem programu urada za revizije smotrnosti poslovanja. To temelji na splošni strategiji poročanja in specifičnih sektorskih strategijah. Program revizij računovodskih izkazov je zasnovan tako, da upošteva zakonsko predpisane roke, kadar so določeni.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja. Te revizije se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (ISSAI) in lastnim etičnim kodeksom urada.

Urad uporablja priročnika za revizijo računovodskih izkazov in smotrnosti poslovanja ter praktične smernice.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad pripravlja naslednja poročila:

• mnenja o javnih računovodskih izkazih,
• poročila o pomembnih zadevah v zvezi s stroškovno učinkovitostjo in upravljanjem javnih sredstev,
• pisma poslovodstvu po revizijah zadev v zvezi z notranjim finančnim nadzorom, vodenjem in upravljanjem podjetij,
• odobritve kreditov, s katerimi se irski centralni banki odobri sprostitev državnih sredstev za namene, dovoljene v skladu z zakonodajo.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Organi javnega sektorja morajo svoje računovodske izkaze predložiti parlamentu. Ti računovodski izkazi vključujejo revizijsko poročilo urada.

Urad parlamentu vsako leto predstavi računovodske izkaze ministrstev in vladnih uradov ter poročilo o zaključnem računu javnih služb. Poleg tega se posebna poročila predložijo ustreznemu ministru, ki je odgovoren za predstavitev poročila parlamentu.

Poročila so javno dostopna na spletišču urada in v knjižnici irskega parlamenta. Ob objavi vseh posebnih poročil se objavi tudi sporočilo za javnost.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje z irsko službo za revizijo lokalne uprave. Služba za revizijo lokalne uprave je odgovorna za revizijo organov lokalne uprave. Vsa poročila službe za revizijo lokalne uprave se dajo na voljo uradu.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Sodišče ima v italijanski ustavni strukturi mesto zunanjega revizijskega organa države, ki je neodvisen od parlamenta in vlade ter katerega namen je zagotoviti pravilno in dobro finančno poslovodenje javnih sredstev ter oceniti njihovo stabilnost.

SODNA PRISTOJNOST

Sodišče je del pravosodja in ima v skladu s členom 103(2) italijanske ustave sodno pristojnost na področju javnega računovodstva in drugih zadev, določenih z zakonom.

V skladu s tem se v primeru ugotovljene škode za javna sredstva za ugotavljanje odgovornosti direktorjev, zaposlenih in računovodij ter drugih oseb, zaposlenih v javni upravi, ne uporabljajo standardna pravila civilnega prava, temveč veljajo specifična pravila upravne in računovodske odgovornosti.

V primeru izgube ali potrate javnih sredstev je mogoče ugotoviti odgovornost upravnih uradnikov – države ali katere koli javne uprave – ter javnih ali zasebnih subjektov in/ali posameznikov, ki upravljajo javna sredstva v javnem interesu.

Škoda je lahko materialna (izguba stvarnih/finančnih sredstev) ali nematerialna.

Postopke za ugotavljanje odgovornosti pri regionalnih sodnih senatih sodišča lahko uvedejo samo tožilci uradov regionalnih javnih tožilcev sodišča.

Sodišče je sodno pristojno tudi za dejavnosti računovodij, tj. posameznikov, ki so zadolženi za upravljanje javnega denarja in blaga (npr. zakladniki itd.).

KLJUČNA ZAKONODAJA

Revizijske pristojnosti:

• členi 81, 97, 100, 117 in 119 italijanske ustave (1948),
• zakon št. 20/1994,
• zakon št. 131/2002,
• zakon št. 266/2005,
• zakon št. 213/2012,
• zakon št. 120/2020,
• zakonski odlok št. 77/2021.

Sodne pristojnosti:

• člena 103 in 108 italijanske ustave,
• kodeks računovodskega prava v skladu z zakonodajnim odlokom št. 174/2016,
• zakon št. 19/1994,
• zakon št. 20/1994,
• zakon št. 639/1996,
• zakon št. 120/2020,
• zakonski odlok št. 77/2021.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• ministrstva,
• javne organe in državne agencije, vključno z neodvisnimi organi,
• organe, ki se financirajo iz javnih sredstev,
• regije, province, občine, širša mestna območja in njihova podrejena podjetja ter
• zasebna podjetja, ki so v večinskem lastništvu italijanske države, regij ali lokalnih organov.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče ima revizijske in pravne naloge.

Poleg tega svetuje parlamentu, vladi, regijam, občinam, provincam in širšim mestnim območjem.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je v skladu z italijansko ustavo samostojno in neodvisno od drugih vej oblasti.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče kot revizijski organ poroča parlamentu o rezultatih svojih revizij.

Izvaja kontrole in revizijo ukrepov in upravljanja vlade zaradi zagotavljanja zakonitosti in stabilnosti javnih financ.

Če ukrepi izvršilne veje oblasti niso v skladu z zakonom, lahko sodišče izda negativno mnenje, s katerim ti ukrepi postanejo nični.

Sodišče na zahtevo vlade, regij, provinc, občin in širših mestnih območij svetuje na področju računovodstva. Poleg tega parlamentu in vladi daje mnenja o zakonih, predlogih zakonov, upravnih in regulativnih določbah ter zadevnih osnutkih. Njegovo mnenje je treba pridobiti tudi pri uvedbi, spremembi ali razveljavitvi določb v zvezi z računovodskimi sistemi ter pri uvedbi ali spremembi računovodskih predlog, dokumentov in vknjižb.

Sodišče sodeluje v postopku za sprejetje zakona o proračunu in drugih dokumentov o ekonomskem načrtovanju.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Svet predsedstva sodišča sestavlja 11 članov: predsednik in namestnik predsednika sodišča, generalni tožilec sodišča, štirje člani, ki jih imenuje parlament, in štirje sodniki sodišča.

MANDAT

4 leta.

NAČIN IZBORA

Štiri sodnike imenujejo sodniki sodišča med seboj. Zunanje člane imenuje poslanska zbornica (2) in senat (2) med profesorji prava in/ali pravniki z najmanj 20 leti izkušenj.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je razdeljeno na nacionalne in regionalne revizijske in sodne senate, ki jih dopolnjujejo urad javnega tožilca in uradi regionalnih tožilcev.

Sedež ima v Rimu, oddelke pa po vsej državi. V skladu s tem so v vsaki od 19 regij in v obeh avtonomnih provincah regionalni revizijski senati, regionalni sodni senati in uradi regionalnih tožilcev.

Sodišče ima tudi več osrednjih revizijskih senatov ter tri centralne sodne senate za pritožbe v Rimu in enega za Sicilijo. Senati za pritožbe delujejo kot sodišča druge stopnje in dokončne arbitraže.

Urad javnega tožilca deluje skupaj s sodnimi senati. Urad javnega tožilca sodišča ima sedež v Rimu, uradi regionalnih tožilcev pa imajo sedež na regionalnih sodnih senatih in so pristojni za zadevno regijo.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število sodnikov: 493; povprečna starost = 55
• Število javnih uslužbencev (vključno z vodstvom): 2 243 (od katerih jih je 34 % revizijskih strokovnjakov); povprečna starost = 53
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 300, ♀ 193 (sodniki); ♂ 867, ♀ 1 376 (javni uslužbenci)

1. Podatki so bili posodobljeni 15. februarja 2024.

PRORAČUN

• 490,365 milijonova EUR (0,04 % državnega proračuna za leto 2024 v višini 1 215 milijard EUR)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče na začetku vsakega leta samostojno potrdi svoj splošni revizijski načrt, ki vključuje revizijske politike, strategije in merila za centralne revizijske senate ter navodila za regionalne revizijske senate. Vsak centralni in regionalni revizijski senat prav tako potrdi svoj revizijski načrt.

Pri vsakem načrtu se upoštevajo parametri, kot so finančna relevantnost, morebitno tveganje napak ali kršitev zakonodaje, rezultati prejšnjih revizij, specifične zahteve ali predlogi javnih organov ter človeški in tehnični viri.

Sodišče pošlje svoj letni revizijski načrt predsednikoma poslanske zbornice in senata in na regionalni ravni predsednikom regij in regionalnih svetov ter revidiranim organom.

Letni revizijski načrt vsebuje:

• načrtovanje dejavnosti,
• organe, ki jih bo sodišče revidiralo,
• izbrane parametre in merila ter postopek vzorčenja,
• dejavnosti in zadeve, ki jih bo sodišče revidiralo.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja:

• predhodne revizije skladnosti v zvezi s finančno najpomembnejšimi ukrepi in upravnimi smernicami, ki jih vlada izda v skladu z zakonom, da bi se preprečile kršitve zakona z ukrepi vlade,
• naknadne revizije smotrnosti vseh dejavnosti javne uprave, da bi se ocenila skladnost rezultatov s cilji, določenimi z zakonom, ter
• revizije finančnega poslovodenja subjektov, vključno s podjetji, ki prejemajo redno proračunsko podporo države in regionalnih ali lokalnih uprav.

Revidiranci imajo pravico, da pred potrditvijo končnega poročila odgovorijo na ugotovitve sodišča.

Sodišče v okviru tega razčiščevalnega postopka:

• revidirane subjekte obvesti o svojem letnem revizijskem načrtu in jim posreduje informacije o predmetih, pogojih, postopkih in splošnem načrtovanju revizije,
• vzdržuje stalen konstruktiven dialog z revidiranimi subjekti in njihovimi oddelki za upravljanje notranje revizije,
• objavi svoje končno poročilo in predstavi svoja opažanja v okviru javnih obravnav med javnim zasedanjem zadevnega revizijskega senata.

Sodišče v zvezi s svojimi revizijami smotrnosti poslovanja objavi poročila z analizami, vrednotenji in priporočili. Revidiranci morajo ta priporočila upoštevati, da bi odpravili morebitne problematične zadeve v zvezi z upravljanjem javnih financ in s tem zagotovili dobro poslovodenje. Poleg tega morajo sodišče obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejeli v skladu z njegovimi priporočili.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče obvešča parlament:

• z letnimi poročili o zaključnem računu državnega proračuna,
• s štirimesečnimi poročili o odhodkovnih zakonih (v zvezi s stroški, povezanimi s pravnimi določbami),
• s specifičnimi obravnavami, pri katerih sodišče predstavi svoje mnenje o ekonomskem in finančnem načrtu vlade ter o njenem predlogu zakona o javnih financah,
• s specifičnimi poročili o regionalnem in lokalnem financiranju,
• z letnim poročilom o usklajevanju javnih financ,
• s poročili o stroških dela v javnem sektorju,
• s poročili o upravljanju sredstev EU ter
• s poročili o upravljanju javnih organov in subjektov.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Poročila sodišča so objavljena na njegovem spletišču.

— SODELOVANJE

Centralni kontrolni sistem države nadzoruje generalni oddelek za računovodstvo (na ministrstvu za gospodarstvo in finance), ki ga vodi generalni javni računovodja.

Na vsakem ministrstvu neodvisni centralni računovodski urad, ki je del generalnega oddelka za računovodstvo, preverja skladnost upravnih dejavnosti z zadevnimi finančnimi zakoni in ministrskimi direktivami (npr. zakonitost predvidenih odhodkov). Centralni računovodski urad odobri prevzete obveznosti, ki štejejo za zakonite, nepravilne transakcije pa posreduje ministru, ki lahko generalnemu oddelku za računovodstvo odredi, da jih preveri. Ti primeri se samodejno predložijo sodišču.

Generalni finančni inšpektorat izvaja inšpekcije dejavnosti ministrstev in javnih organov na kraju samem in lahko po potrebi predlaga popravljalne ukrepe. Inšpektorat preverja tudi, ali mehanizmi notranje revizije v vseh organih delujejo pravilno. Poročila generalnega inšpektorata se posredujejo generalnemu računovodji in, kadar se ugotovi finančna izguba, javnemu tožilcu sodišča, ki lahko sodno preganja javne uslužbence. 

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Državni revizijski urad Republike Latvije pri svojih revizijah računovodskih izkazov, revizijah skladnosti in revizijah smotrnosti poslovanja preverja:

• prihodke in odhodke državnega in občinskih proračunov, vključno s črpanjem sredstev finančne pomoči EU in drugih mednarodnih organizacij ali institucij;
• ukrepe v zvezi z državnim premoženjem in premoženjem lokalne države.

Urad parlamentu vsako leto predloži revizijsko mnenje o izvrševanju državnega in občinskih proračunov ter mnenja o tem, ali so ministrstva in druge institucije centralne države pravilno pripravila letna računovodska poročila.

Urad parlamentu in kabinetu ministrov predloži poročilo o:

• revizijah računovodskih izkazov revidiranih subjektov, v zvezi s katerimi je urad izdal mnenje s pridržkom ali negativno mnenje ali zavrnil izrek mnenja,
• vseh revizijah smotrnosti poslovanja in
• posebej pomembnih in bistvenih ugotovitvah.

Če se med revizijami ugotovijo kršitve pravnih standardov, mora urad o tem obvestiti ustrezne organe kazenskega pregona. Urad ima pravico izterjati izgube, ki so bile odkrite v okviru revizije in so nastale v škodo državnega proračuna ali proračuna organov lokalne države zaradi poklicne malomarnosti, če jih za to odgovorna oseba ne povrne prostovoljno in če revidiranec ali njegova nadrejena institucija ne sprejmeta ukrepov za njihovo izterjavo.

Zaradi odprave pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami, je urad pooblaščen za izdajanje priporočil revidiranim subjektom in spremljanje njihovega izvajanja.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne za opravljanje njegovega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava Republike Latvije (1922),
• zakon o državnem revizijskem uradu (2002).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• državne institucije (14 ministrstev in njim podrejene institucije, 12 institucij centralne države),
• enote lokalne države (36 občin in sedem večjih mest) in njim podrejene institucije,
• podjetja v lasti države ali lokalne države ali zasebna podjetja, v katerih ima država lastniški delež,
• druge gospodarske družbe, združenja, fundacije in fizične osebe: (1) če imajo na razpolago ali v hrambi sredstva države ali lokalne države, (2) če se financirajo iz virov države ali lokalne države ali (3) če izvajajo javno naročanje za državo ali lokalno državo.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad je neodvisna kolegijska vrhovna revizijska institucija, ki jo vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je eden od šestih ustavnih organov v Latviji. Je popolnoma neodvisen in deluje kot kolegijska vrhovna revizijska institucija. Je eden od ključnih elementov v sistemu državnega finančnega kontroliranja, ki služi javnemu interesu tako, da daje neodvisno zagotovilo o zakoniti, pravilni, gospodarni, učinkoviti in uspešni porabi sredstev centralne in lokalne države ter spodbuja dobro finančno poslovodenje in pregleden postopek odločanja v javnem sektorju.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad predstavlja svoja poročila in mnenja latvijskemu parlamentu (Saeima) in kabinetu ministrov.

PARLAMENT

Urad tesno sodeluje z različnimi parlamentarnimi odbori, največ z odborom za javne odhodke in revizijo, ki je glavni naslovnik njegovih poročil. Urad obvesti odbor za javne odhodke in revizijo o rezultatih vseh opravljenih revizij, pomanjkljivostih pri dejavnostih v zadevnih sektorjih in kršitvah zakonskih določb, ki so bile odkrite med revizijami, ter o napredku pri izvajanju priporočil. Tudi odbor za javne odhodke in revizijo spremlja izvajanje priporočil urada.

Generalni državni revizor enkrat letno poroča Saeimi o dejavnostih državnega revizijskega urada.

KABINET MINISTROV

Urad svoja poročila in revizijska mnenja posreduje tudi kabinetu ministrov. Predloži mu poročila v zvezi s revizijami računovodskih izkazov pri revidiranih subjektih, za katere je izdal mnenje s pridržkom, negativno mnenje ali odklonitev izdaje mnenja, pa tudi poročila o vseh revizijah smotrnosti poslovanja ter vseh posebej pomembnih in bistvenih ugotovitvah.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Urad upravljata generalni državni revizor (predsednik) in svet urada, ki ga sestavljajo direktorji petih revizijskih oddelkov ter oddelka za revizijo in metodologijo.

MANDAT

4 leta, največ dva zaporedna mandata.

NAČIN IZBORA

Člane Sveta imenuje parlament na priporočilo generalnega državnega revizorja.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Generalni državni revizor vodi in upravlja delo urada, vključno z uradom generalnega državnega revizorja, podpornimi oddelki in sekretariatom, ki so odgovorni za finančno načrtovanje in računovodstvo urada, organizacijo vodenja evidenc, dejavnosti vzdrževanja in informacijsko tehnologijo.

Svet urada sestavljajo generalni državni revizor (predsednik) in šest članov sveta, ki so direktorji revizijskih oddelkov. Svet odobri večino dokumentov, ki urejajo delovanje urada.

Državni revizijski urad Republike Latvije ima pet revizijskih oddelkov ter oddelek za revizijo in metodologijo, ki izvaja revizije ter pripravlja, posodablja in izvršuje revizijsko metodologijo urada. Vsak revizijski oddelek sestavljajo direktor in dva ali trije revizijski sektorji. Revizijski oddelki izvajajo revizije v skladu z letnim revizijskim načrtom, ki ga odobri svet urada. Vsak revizijski oddelek je odgovoren za določene revidirane subjekte in revizijska področja.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 164 ekvivalentov polnega delovnega časa (na dan 29. februarja 2024) (približno 76 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 20 %; ♀ 80 %. Povprečna starost: 45

PRORAČUN

• 8,1 milijona EUR (2024)
• Približno 0,07 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Revizijsko delo se načrtuje letno, odobri pa ga svet urada.

Priprava splošnega programa revizijskega dela urada poteka v naslednjih fazah:

• priprava strategije urada,
• strateško vrednotenje področij revidiranja,
• priprava revizijskih tem,
• priprava delovnega načrta urada.

Delovni načrt urada je namenjen izključno interni uporabi, vendar se o načrtovanih revizijskih usmeritvah za tekoče leto obvesti predsednik parlamenta.

Revizijski oddelki opravijo delo v skladu z načrtom. Direktorji oddelkov in vodje sektorjev sprejemajo odločitve o specifičnem obsegu revizije, revizijskih vprašanjih in dodelitvi revizijskih sredstev.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja:

• revizije računovodskih izkazov, da bi ocenil, ali so bili računovodski izkazi pripravljeni v skladu z ustreznimi predpisi,
• revizije skladnosti in smotrnosti poslovanja, da bi ocenil, ali revidirani subjekt deluje v skladu z zakonskimi zahtevami in ali svoje dejavnosti in transakcije izvaja gospodarno in uspešno.

Urad opravlja vse svoje revizije v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi (ISSAI). Odločitve o posebnih pristopih in metodah so v pristojnosti urada. Revidirani subjekti se na revizijske ugotovitve urada lahko odzovejo. Poleg tega morajo predložiti poročilo o napredku pri izvajanju priporočil.

Obstaja obsežen okvir za stalni interni in zunanji nadzor kakovosti.

Urad uporablja tudi priročnike za revizijo računovodskih izkazov, revizijo smotrnosti poslovanja in revizijo skladnosti ter praktične revizijske smernice in specifične interne postopke, ki jih je vzpostavil. Ti dokumenti so namenjeni le za interno rabo.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• mnenje o finančnem poročilu glede izvrševanja državnega proračuna in proračunov lokalne države,
• mnenja o tem, ali so ministrstva in druge institucije centralne države pravilno pripravili letna poročila,
• poročila o revizijah smotrnosti poslovanja in revizijah skladnosti,
• dokumente za razpravo, ki temeljijo na ugotovitvah, pridobljenih pri opravljenih revizijah smotrnosti poslovanja in skladnosti, in
• letno poročilo urada.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

V skladu z zakonom o državnem revizijskem uradu Republike Latvije ta redno obvešča širšo javnost in državljane o opravljenih revizijah tako, da vsa revizijska poročila in mnenja, po tem ko začnejo veljati, objavi na svojem spletišču. Najpogostejši distribucijski kanali za revizijske informacije so uradno spletišče urada in javni mediji - novinarji in družbeni mediji (Facebook, Twitter, YouTube, Instagram, LinkedIn). Objavo revizijskih poročil vedno spremljajo sporočila za javnost ali tiskovne konference. V nekaterih primerih, kadar je za revidirano temo večji javni interes, se za nadaljnjo komunikacijo pripravijo dostopni in enostavno razumljivi povzetki revizijskih poročil in avdiovizualni izdelki. Javnost je poleg rezultatov revizij obveščena tudi o napredku pri izvajanju revizijskih priporočil, v glavnem prek družbenih medijev. Povzetki revizijskih poročil so na voljo v angleščini na spletišču urada.

— SODELOVANJE

Urad ima svet za sodelovanje z javnostjo, ki ga sestavljajo strokovnjaki z različnih akademskih področij ter zasebnega in javnega sektorja in je namenjen spodbujanju sodelovanja z javnostjo. Svet pri določitvi revizijskih tem upošteva mnenja državljanov, spremlja, ali so te teme vključene v delovni program, in njegovo izvajanje ter zagotavlja, da se rezultati revizij razširjajo in pojasnijo javnosti in deležnikom.

Urad tesno sodeluje z akademsko sfero, npr. s stockholmsko ekonomsko fakulteto v Rigi, zaradi vzdrževanja sistema certificiranja revizorjev javnega sektorja v Republiki Latviji.

Urad sodeluje z revizorji iz zasebnega sektorja in zlasti z latvijskim združenjem pooblaščenih revizorjev tako, da nenehno krepi sistem za uspešno uporabo dela pooblaščenih revizorjev v okviru revizij računovodskih izkazov občin, ki jih opravi urad.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Pooblastila državnega revizijskega urada Litve (urad) so določena v ustavi Republike Litve, v zakonu Republike Litve o državnem revizijskem uradu in drugih pravnih aktih.

Urad nadzoruje zakonitost in učinkovitost upravljanja in uporabe državne lastnine ter izvrševanje državnega proračuna in izvaja revizije javnih financ, nadzor nad proračunsko politiko in druge dejavnosti za dosego ciljev, določenih v zakonu o uradu.

.KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava Republike: poglavje o državnem revizijskem uradu (1992),
• zakon o državnem revizijskem uradu (1995, prenovitev 1. julija 2021).

ODGOVORNOSTI DRŽAVNEGA REVIZIJSKEGA URADA

Urad revidira:

• konsolidirani zaključni račun, kot je navedeno v zakonu o državnem nadzoru;
• uporabo sredstev državnega proračuna, dodeljenih v občinske proračune;
• finančno podporo EU, ki jo prejme Republika Litva.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisna vrhovna revizijska institucija, ki je odgovorna parlamentu in ni formalno povezana z drugimi državnimi organi.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad je odgovoren parlamentu, kateremu tudi pomaga pri izvajanju parlamentarnega nadzora. Zato imata parlament in urad tesne odnose.

Najtesneje je urad povezan s parlamentarnim odborom za revizijo, ki preuči poročila urada in s svojimi sklepi prispeva k izvedbi njegovih priporočil. Pri izvajanju nadzora proračunske politike se urad poveže s parlamentarnim odborom za proračun in finance, ki pregleda poročila in zaključke, ki mu jih urad predloži.

Parlament lahko uradu naloži opravljanje določenih revizij, ki spadajo na področje njegove pristojnosti.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi generalni državni revizor skupaj s svojimi namestniki. Trenutno so ti namestniki trije.

V skladu z zakonom o državnem revizijskem uradu Republike Litve mora državni revizijski urad ustanoviti svet, ki je svetovalno telo generalnega državnega revizorja.

MANDAT

Namestniki generalnega državnega revizorja so imenovani za obdobje petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Namestnike generalnega državnega revizorja imenuje predsednik republike na priporočilo generalnega državnega revizorja.

Sestavo in poslovnik sveta državnega revizijskega urada odobri generalni državni revizor.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad združuje tri funkcije v eni instituciji:

• vrhovno revizijsko institucijo,
• institucijo za revizijo naložb Evropske unije,
• fiskalno institucijo.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 237 zaposlenih (1. februarja 2024) (64 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 24 %; ♀ 76 %. Povprečna starost: 49 let

PRORAČUN

• 10,395 milijona EUR (2024)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje revizije in vrednotenja načrtuje z letnimi revizijskimi programi po lastni presoji. V fazi načrtovanja se izvaja spremljanje dejavnosti javnega sektorja, zbirajo podatki in analizirajo obstoječa in potencialna tveganja. Deležniki urada lahko predlagajo zamisli glede revizij.

Delovni program se lahko nenehno spreminja zaradi prilagajanja aktualnim dogodkom.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja. Vse metodologije, ki jih uporablja, so skladne s standardi ISSAI in mednarodnimi najboljšimi praksami.

Revidiranci imajo pravico do predložitve pripomb v zvezi z osnutki revizijskih poročil.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad vsako leto objavi:

• poročilo o dejavnostih,
• zaključke revizij računovodskih izkazov in poročila o:
  • državnem konsolidiranem zaključnem računu,
  • konsolidiranem zaključnem računu državnih socialnih skladov,
  • konsolidiranem zaključnem računu državnega sklada za obvezno zdravstveno zavarovanje,
  • konsolidiranem zaključnem računu državnega sklada za pokojninske rente,
  • nacionalnem konsolidiranem zaključnem računu,
• poročila o revizijah smotrnosti poslovanja in revizijah skladnosti,
• poročila o izvajanju priporočil,
• zaključke/poročila o vrednotenjih, preglede.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad predloži svoje letno poročilo o dejavnostih, vse zaključke/poročila o svojih revizijah in vrednotenjih ter poročila o izvajanju priporočil revizij javnih financ parlamentu.

Vsa svoja revizijska poročila, poročila o vrednotenjih in zaključke ter svoje letno poročilo o dejavnostih objavi na svojem spletišču. Podatki o rezultatih revizij javnih financ, spremljanju proračunske politike in revizijah naložb Evropske unije so na voljo javnosti tudi na portalu odprtih podatkov Litve.

Rezultati spremljanja izvajanja priporočil v zvezi z javno revizijo (status izvajanja priporočil, odgovorni subjekti in spremembe, do katerih je prišlo po izvedbi priporočil) se stalno posodabljajo in objavijo kot odprti podatki na spletišču urada ter na litovskem portalu odprtih podatkov.

Urad svoje dejavnosti izvaja v skladu z načeli neodvisnosti, transparentnosti, zakonitosti in strokovnosti.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje s parlamentom, ministrstvom za finance, litovsko revizijsko zbornico in združenjem notranjih revizorjev ter združenjem občinskih revizorjev zaradi izmenjave izkušenj in priprave skupnih standardov.

Urad ima sklenjene sporazume o sodelovanju z Banko Litve, vrhovno komisijo za uradniško etiko, državnim davčnim inšpektoratom, svetom za konkurenco, ministrstvom za socialno varnost in delo, ministrstvom za finance, generalnim javnim tožilstvom, uradom za javno naročanje, posebno preiskovalno službo, službo za preiskave finančnih kaznivih dejanj, državno agencijo za podatke, mestnimi občinami Vilnius, Kaunas in Klaipėda, ekonomsko fakulteto in fakulteto za poslovno upravljanje univerze v Vilni, univerzo Vytautas Magnus, univerzo Mykolas Romeris, združenjem občinskih revizorjev, litovsko revizijsko zbornico in združenjem notranjih revizorjev.

Za zagotovitev kakovost revizij Urada se izvajajo redni medsebojni strokovni pregledi.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Računsko sodišče Luksemburga kontrolira finančno poslovodenje državnih instrumentov, uprav in služb. Sodišče ima pristojnost preučiti tudi druge javne organe, če zanje ne velja drug sistem revizije računovodskih izkazov, ki bi ga predpisovala zakonodaja. Sodišče lahko revidira uporabo javnih sredstev, odobrenih za specifičen namen pravnim subjektom v javnem sektorju ter posameznikom in pravnim subjektom v zasebnem sektorju, in sicer preverja, ali je bila uporaba teh javnih sredstev skladna z njihovim načrtovanim namenom.

Pri opravljanju svojega dela ima sodišče pravico dostopa do vseh dokumentov, za katere meni, da so potrebni. Poleg revizijskega dela se lahko s sodiščem posvetuje parlament zaradi izdaje mnenja o osnutku zakonodaje.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Člen 119 ustave Velikega vojvodstva Luksemburg (1. julij 2023),
• zakon o računskem sodišču (8. junij 1999), kakor je bil spremenjen.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• instrumente, uprave in javne službe,
• ministrstva,
• vladne agencije,
• druge javne organe in
• dele javnih in zasebnih subjektov, ki se financirajo z javnimi nepovratnimi sredstvi, ter
• politične stranke.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je neodvisna institucija.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Razmerje s parlamentom (Chambre des Députés) je posvetovalno. Sodišče vsa svoja poročila predloži parlamentu. Poleg tega se je s sodiščem mogoče posvetovati med pripravo zakonodaje. Parlament lahko sodišče tudi zaprosi za izvedbo revizije v zvezi z določeno temo.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče upravlja kolegij, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije svetniki.

MANDAT

6 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane kolegija sodišča imenuje veliki vojvoda na predlog parlamenta, ki pripravi seznam kandidatov.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče sprejema odločitve v kolegiju z večino glasov. Predsednik predseduje zasedanjem in ima v primeru neodločenega izida odločilni glas.

Sodišče je organizirano v revizijski in upravni odsek. Revizijski odsek sestavljajo štiri revizijski oddelki, vsakega od njih pa vodi član.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 30 (2024)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 66,7 %; ♀ 33,3 %

PRORAČUN

• 5,295 milijona EUR (2024)
• V državnem proračunu se predvidi rezervacija za delovanje sodišča na podlagi njegovih ocen.

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče samostojno odloča o svojem letnem delovnem programu. Postopek načrtovanja določi kolegij sodišča, ki svoj delovni program sprejme ob koncu predhodnega leta.

Parlament lahko sodišče zaprosi za izvedbo revizij na določenih področjih.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja.

Med revizijskim postopkom predloži ugotovitve revidiranim subjektom, ki lahko v določenem časovnem obdobju predložijo svoje pripombe, preden se poročila predstavijo parlamentu.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavi:

• splošno poročilo o državnih računih,
• posebna poročila o specifičnih področjih finančnega poslovodenja, pripravljena na lastno pobudo sodišča ali na zahtevo Parlamenta, in
• mnenja o osnutkih zakonodaje in upravljanju proračuna.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče svoja letna poročila in posebna poročila predloži parlamentu in jih objavi na svojem spletišču.

— SODELOVANJE

Sodišče tesno sodeluje z revidiranci in ustreznimi ministrstvi.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

Madžarski državni urad za revizijo je vrhovni organ za revizijo računovodskih izkazov, revizijo smotrnosti poslovanja in revizijo skladnosti, ki deluje v okviru državnega zbora, kateremu tudi poroča. Ima splošno pooblastilo za revidiranje javnih sredstev ter upravljanja premoženja centralne in lokalne države, in sicer neodvisno od drugih organizacij.

Urad je odgovoren za revidiranje izvrševanja državnega proračuna, finančnega poslovodenja javnih sredstev, porabe javnih sredstev in upravljanja državnega premoženja. Svoje revizije izvaja v skladu z merili zakonitosti, primernosti in uspešnosti. Urad lahko na podlagi svojih ugotovitev pri pristojnem organu uvede postopek proti revidiranim subjektom in odgovornim posameznikom. Poročil urada ter njegovih ugotovitev in zaključkov ni mogoče izpodbijati na sodiščih ali pred drugimi organi.

Urad na podlagi svojih revizijskih izkušenj podpira državni zbor, njegove odbore in delo revidirancev tako, da jim predloži svoje ugotovitve, predloge, svetovalna mnenja in priporočila, zanje pa izvaja tudi analize in študije.

KLJUČNA ZAKONODAJA GLEDE POLOŽAJA URADA

• Madžarska ustava,
• zakon LXVI iz leta 2011 o državnem uradu za revizijo.

SUBJEKTI IN PODROČJA, KI JIH URAD REVIDIRA

• Organi, ki upravljajo postavke državnega proračuna, proračunski organi v okviru teh proračunskih postavk, organi lokalne države, manjšinske samouprave in njihova združenja,
• ekonomske organizacije (institucije), ki se financirajo iz državnega proračuna,
• lokalna država, nacionalne in lokalne manjšinske samouprave, javne fundacije, javni organi, javne dobrodelne organizacije, ekonomske organizacije, združenja, fundacije in drugi subjekti, ki so upravičeni do javnega financiranja,
• ekonomske organizacije, ki so delno ali v celoti v lasti države ali organov lokalne države,
• upravljanje sredstev ekonomskih organizacij, ki so delno ali v celoti v lasti organov centralne ali lokalne države,
• javna naročila, financirana iz podsistemov javnih financ, in pogodbe v zvezi s sredstvi, ki so v lasti teh podsistemov,
• skladnost z računovodskimi pravili, ki se uporabljajo za javne finance, delovanje sistema notranjih kontrol za javne finance,
• razrešnica v zvezi z izvrševanjem državnega proračuna,
• pobiranje davkov in druge dejavnosti državnega in lokalnih davčnih organov ter carinske uprave, s katerimi se ustvarjajo prihodki,
• poslovodenje madžarske centralne banke, njene neprimarne dejavnosti in njena skladnost z zakonodajo in predpisi,
• poslovodenje političnih strank,
• uporaba finančnega prispevka, ki ga državni zbor izplača političnim skupinam ali strankam,
• izvrševanje podpore, plačane cerkvenim združenjem, cerkvenim pravnim subjektom, organizacijam s področja primarnega in sekundarnega izobraževanja, visokošolskega izobraževanja, zdravja, dobrodelnosti, socialnega varstva, zaščite družin, otrok in mladostnikov ter kulturnih in športnih dejavnosti (z izjemo verskih dejavnosti),
• podatki v zvezi z uporabo specifičnih proračunov za poslovanje nacionalnih varnostnih služb,
• združenja in fundacije, ki izvajajo dejavnosti s potencialnim vplivom na javno življenje.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Upravna organizacija brez uradnih pooblastil, za katere poslovanje je odgovoren izključno njen predsednik.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad izvaja svoje naloge pod okriljem državnega zbora. Predsednik urada v letnem poročilu državnemu zboru posreduje informacije o revizijskih dejavnostih, delovanju in upravljanju urada v predhodnem letu ter o ukrepih, ki so bili sprejeti v okviru spremljanja izvajanja revizijskih ugotovitev.

Urad ima svojo neodvisno postavko v strukturi državnega proračuna, pravice organa, ki jo upravlja, pa izvršuje njegov predsednik.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Predsednik urada je član fiskalnega sveta. Urad podpira delo tega sveta tako, da izvaja analize in študije, ki jih da na voljo svetu.

Urad izvaja revizijske dejavnosti na podlagi letnega revizijskega načrta, ki ga odobri predsednik. Predsednik urada obvesti državni zbor o delovnem načrtu urada in morebitnih spremembah tega načrta. Na podlagi sklepa predsednika lahko urad opravi revizije, ki niso navedene v načrtu revizij. Državni zbor se o teh revizijah obvesti prek letnega poročila urada.

Urad je dolžan izvesti revizije na podlagi sklepa državnega zbora. Poleg tega pa lahko izvaja revizije na zahtevo vlade, organizacije NATO, Evropske unije ali katere koli mednarodne organizacije, katere članica je Madžarska, pa tudi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenil parlament ali vlada, ali na podlagi posamezne odločitve predsednika.

— ORGANIZACIJA

VODJA

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Za delovanje urada je odgovoren izključno predsednik, njegovi najvišji uradniki pa so predsednik in podpredsedniki. Predsednika izvoli državni zbor za obdobje 12 let, podpredsednike pa za enako obdobje imenuje predsednik. Revizijske dejavnosti izvajajo revizijski direktorati, ki so pristojni za javne finance na državni in lokalni ravni, subjekte zunaj sektorja država, ki prejmejo javna sredstva, upravljanje javnih sredstev in revizije smotrnosti poslovanja. Revizijske direktorate vodijo direktorji, revizijsko delo pa operativno usmerjajo vodje revizij pod vodstvom direktorjev.

Revizijske dejavnosti v direktoratih temeljijo na strateških in metodoloških funkcijah ter funkcijah ocenjevanja tveganja in zagotavljanja kakovosti pod vodstvom direktorja za usklajevanje. Poleg revizij opravlja analitične funkcije urada centralna analitična enota, kot je določeno v zakonodaji. Delovanje urada podpirajo tudi drugi oddelki: pravni, finančni, IT, upravni, kadrovski in mednarodni oddelek ter oddelek za komuniciranje.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 523,81 ekvivalenta polnega delovnega časa (29. februarja 2024) (74,25 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 38,53 %; ♀ 61,47 %. Povprečna starost: 47,76 leta

PRORAČUN

• 15,3 milijarde HUF (2024) (40,3 milijona EUR)
• Načrtovanje proračuna: urad sam pripravi svoj proračun, ki ga mora predložiti državnemu zboru, ne da bi ga vlada spremenila, kot del predloga akta o državnem proračunu
• < 0,04 % skupnih odhodkov sektorja država, 0,02 % BDP

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

• Urad izvaja revizijske dejavnosti na podlagi letnega revizijskega načrta, ki ga odobri predsednik in je v skladu s pravili in standardi revidiranja. Na podlagi sklepa predsednika lahko urad opravi revizije, ki niso navedene v načrtu revizij.
• Pogostost revizij je določena z zakonom, če pa statutarnih določb ni, jo določi predsednik.
• Urad ima sistem za izbiro področij in subjektov za revizijo ter za zagotavljanje utemeljitve zanje, s poudarkom na dodani vrednosti.
• Urad izvaja revizije na podlagi sklepa državnega zbora. V skladu z zakonom o revizijskem uradu lahko revizije na zahtevo izvedejo tudi drugi subjekti.

— REVIZIJSKE METODE

Urad pripravi svoja pravila in standarde revidiranja v okviru mednarodnih revizijskih standardov INTOSAI, ki jih prilagodi nacionalnim pravnim in revizijskim okvirom, hkrati pa zagotavlja, da se stalno pregledujejo in prilagajajo glede na spreminjajoče se okolje.

Letni načrt revizij urada je javno dostopen na njegovem spletišču (www.asz.hu). Revidiranci so o ciljih revizije, revizijskih metodah, ki so bile uporabljene, in merilih, na katerih temeljijo ugotovitve urada, obveščeni z objavljenimi revizijskimi dokumenti in programom revizije, ki se jim pošlje. Urad med svojimi revizijami oceni informacije, ki jih je predložil revidirani subjekt, in revidirane podatke na podlagi revizijskih meril, določenih v revizijskem programu.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• mnenje o predlogu akta o državnem proračunu,
• poročilo o izvrševanju državnega proračuna,
• revizijska poročila (pri čemer poskrbi za varstvo zaupnih podatkov),
• letne informacije o svojih dejavnostih in delovanju institucije,
• pravno nezavezujoča priporočila,
• nekatere izmed svojih analiz.

Pravna obveznost urada je podpirati delo fiskalnega odbora s svojimi analizami. Da bi to obveznost izpolnil, opravi več analiz v zvezi s stanjem proračuna in nekaterimi zadevami v zvezi s fiskalno politiko.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Da bi urad kar najbolj izkoristil svoje delovne in strokovne izkušnje, namenja posebno pozornost odprtemu in razumljivemu komuniciranju z revidiranci in o svojem delu javnosti in državnemu zboru poroča na razumljiv in dostopen način. Urad ima spletišče v madžarščini in angleščini, preko katerega javnost obvešča o svojih dejavnostih in na katerem izpolnjuje svojo zakonsko obveznost javnega objavljanja. Urad na spletišču objavi vsa svoja poročila in analize, pri čemer o prioritetnih revizijah poroča v obliki obvestil s povzetki. Spletišče vsebuje tudi informacije o regulativnem okolju, ki odločilno vpliva na njegove dejavnosti, organizacijo in delovanje institucije, ter strokovne revizijske standarde. Za zagotovitev skladnosti z zakonodajo so za revidirance na spletišču objavljene tudi smernice, priročniki in samoocenjevalni testi.

— SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

Urad zagotavlja stalen strokovni razvoj s sodelovanjem z zunanjimi partnerskimi organizacijami in vključitvijo njihovega strokovnega znanja in izkušenj, s čimer povečuje kakovost in verodostojnost svojega dela. Da bi svoje naloge lahko opravljal bolj učinkovito in uspešno, sklepa sporazume o sodelovanju s strokovnimi partnerji in se povezuje z nacionalnimi revizijskimi organi.

Urad sodeluje pri domačih in mednarodnih strokovnih dogodkih ter tesno spremlja razvoj na področju mednarodnih strokovnih revizijskih standardov in aktualnih vprašanj, o katerih se razpravlja na mednarodnih forumih, da bi nadalje razvijal svoje revizijske dejavnosti in metodologijo, pa tudi delovanje svoje organizacije.

Urad sodeluje pri mednarodnih dejavnostih, da bi okrepil svojo vlogo v mednarodni revizijski skupnosti. Urad se povezuje zlasti z organizacijami INTOSAI, EUROSAI, EURORAI, institucijami in drugimi organizacijami Evropske unije, Mednarodnim revizijskim odborom za NATO in vrhovnimi revizijskimi institucijami držav višegrajskega sodelovanja, da bi okrepil mednarodno sodelovanje in stalno izboljševal svoja revizijska pravila in revizijske metode.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nacionalni revizijski urad Malte (The National Audit Office of Malta) je nacionalna revizijska institucija, odgovorna za zunanjo revizijo centralne in lokalne države. Njegova obvezna funkcija je izvajanje revizij računovodskih izkazov in revizij skladnosti centralne države.

Poleg tega lahko izvaja revizije vseh zadev, ki se nanašajo na javne finance, premoženje ali sredstva, ki jih upravljajo ali so pod nadzorom državnih služb ali uradov.

Urad lahko revidira tudi zaključne račune in/ali dejavnosti javnih organov ali teles, ki upravljajo, hranijo ali uporabljajo sredstva, ki so neposredno ali posredno last države. Revidira lahko tudi poslovanje družb ali drugih subjektov, v katerih ima država večinski delež.

V skladu z zakonodajo o uradu je ta pooblaščen za izvajanje revizij smotrnosti poslovanja, s katerimi se oceni gospodarnost, učinkovitost in uspešnost programov, funkcij, pobud ali drugih dejavnosti javnega sektorja.

Prav tako je odgovoren za revizijo lokalne države, za katero imenuje zasebne revizorje, ki revidirajo lokalne svete, pri čemer jim zagotavlja tehnično in upravno podporo.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne za opravljanje njegovega dela.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Malteška ustava: člen 108 (1964),
• zakon o generalnem državnem revizorju in državnem revizijskem uradu (1997),
• poslovnik št. 120 predstavniškega doma (1995),
• zakon o lokalni državi (1995).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• ministrstva: 21 (obvezno),
• vse vladne službe in urade (obvezno),
• lokalno državo (obvezno v skladu z zakonom o lokalni državi), kot je navedeno v točki „Pristojnost“ zgoraj,
• javne organe ali telesa, ki upravljajo, hranijo ali uporabljajo sredstva, ki so neposredno ali posredno last države (ni obvezno, razen če tako izrecno ne določa ustrezna zakonodaja),
• druge organe, ki hranijo ali uporabljajo državna sredstva (ni obvezno, razen če tako izrecno ne določa ustrezna zakonodaja),
• družbe ali druge subjekte, v katerih ima država večinski delež (ni obvezno).

Opomba: Urad je v prvi vrsti zadolžen za izvajanje revizij računovodskih izkazov in revizij skladnosti centralne države, lahko pa izvaja tudi vse vrste revizij centralne in lokalne države ter drugih organov, ki hranijo ali upravljajo javna sredstva. Vendar pa javne subjekte in druge subjekte, ki ne sodijo v centralno državo, revidirajo revizorji zasebnega sektorja.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, neodvisen od vlade, ki ga vodi generalni državni revizor.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je zunanji revizor države. Pri izvajanju svojih revizij je popolnoma neodvisen. Generalni državni revizor ne sme biti pod nikogaršnjim vplivom ali nadzorom.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Generalni državni revizor je neposredno odgovoren predsedniku predstavniškega doma.

Odbor za javne finance parlamenta in minister, pristojen za finance, lahko zaprosita urad, naj opravi preiskavo o katerikoli zadevi, ki spada v njegovo pristojnost. Kar zadeva zakonodajo o lokalni državi, lahko minister, pristojen za lokalno upravo, generalnega državnega revizorja zaprosi, naj opravi preiskavo lokalnih svetov.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Čeprav ni uradnega upravnega organa, generalnemu državnemu revizorju pomagajo namestnik generalnega državnega revizorja in trije pomočniki generalnega državnega revizorja.

NAČIN IZBORA

Generalnega državnega revizorja in njegovega namestnika imenuje predsednik, kot je navedeno zgoraj.

Pomočniki generalnega državnega revizorja se imenujejo na podlagi internega in/ali eksternega razpisa za zbiranje prijav. Razgovore s kandidati za to mesto opravi interni odbor (v katerem je tudi en član, ki je povsem neodvisen od urada) in o tem pripravi poročilo. Generalni državni revizor imenuje uspešnega kandidata na priporočilo tega odbora.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je organizacijsko razdeljen na štiri oddelke, od katerih prve tri vodijo pomočniki generalnega državnega revizorja. To so:

• oddelek za revizije računovodskih izkazov in revizije skladnosti, ki je odgovoren za analizo državnega finančnega poročila, za revizijo več državnih ministrstev in služb, lokalne države in več nevladnih organizacij,
• oddelek za revizijo smotrnosti poslovanja, ki je odgovoren za revizije smotrnosti poslovanja/stroškovne učinkovitosti,
• oddelek za posebne revizije in preiskave, ki je odgovoren za preiskovalna poročila, ki jih običajno zahteva odbor za javne finance ali minister, pristojen za finance,
• oddelek za IKT, ki je odgovoren za revizije IT in zagotavljanje podpore IT drugim revizijskim oddelkom urada pri njihovih revizijah.

Poleg oddelkov za revizijo obstajata finančni in upravni oddelek, ki ga vodi direktor in je pristojen za zadeve, povezane s financami, upravljanjem in človeškimi viri.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 58 ekvivalentov polnega delovnega časa (decembra 2023) (78 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 41 %; ♀ 59 %. Povprečna starost: 46

PRORAČUN

• 4,2 milijona EUR (2023)
• Urad se v celoti financira iz splošnega proračuna Malte.
• Približno 0,06 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad prosto izbira revizijske subjekte. Odbor za javne finance in ministrstvo, pristojno za finance, lahko urad pozoveta, naj izvede preiskave v zvezi z javnimi sredstvi. Urad tako zahtevo sicer običajno izpolni, vendar tega ni dolžan storiti.

Urad pripravi svoje letne revizijske načrte tako, da najprej sestavi seznam načrtovanih revizij za posamezno leto, ki jih odobrita generalni državni revizor in njegov namestnik.

Pri izbiri revizijskih področij, ki so vključena v letni program revizij, urad upošteva različna merila, kot so opažena tveganja v zvezi z zadevo, aktualnost teme, socialna in finančna pomembnost ali obseg parlamentarnega, vladnega, medijskega ali javnega interesa. Nedavno je uvedel tudi sistem ocenjevanja tveganj za vladna ministrstva, ki ga trenutno nadalje razvija, da bi zajemal družbe, javne agencije in druge elemente tveganja. Ta praksa naj bi privedla do bolj uravnoteženega spektra revizij.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti, revizije smotrnosti poslovanja, preiskovalne revizije in revizije IT.

Poročila o računovodskih izkazih ter poročila o skladnosti se objavijo vsako leto, najpozneje dvanajst mesecev po koncu proračunskega leta (31. decembra). Druga poročila se objavijo, ko so zaključena.

Poleg tega urad vsako leto proti koncu leta objavi povzetek ugotovitev revizijskih poročil revizorjev lokalne države (z naslovom Poročilo generalnega državnega revizorja o delu lokalne države).

Urad opravlja revizije v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi, ima pa tudi lastne revizijske priročnike za revizije računovodskih izkazov, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja.

Pri svojem delu kot vodilo za revizije smotrnosti poslovanja upošteva pristop analize vprašanj in oblikovanja zaključkov (Issue Analysis and Drawing Conclusions (IADC)) ter tako vprašanja analizira in oblikuje zaključke.

Urad ima tudi svoj kodeks poklicnega ravnanja, ki ga morajo zaposleni upoštevati.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• letno poročilo o državnih računovodskih izkazih,
• letno poročilo o delovanju lokalne države;
• letna poročila o revizijah za spremljanje izvajanja priporočil,
• letno poročilo in poročilo o zaključnem računu urada ter
• samostojna poročila o revizijah smotrnosti poslovanja, preiskovalna poročila in druge vrste revizijskih poročil, ki niso navedene zgoraj.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad predloži vse svoje revizije in druga poročila predsedniku predstavniškega doma. Vsaka publikacija vsebuje povzetek s kratko sintezo poročila, spremlja pa jo tudi sporočilo za javnost, ki vsebuje pomembne točke iz zadevnega poročila. Urad vsa svoja poročila po predložitvi predsedniku predstavniškega doma objavi na svojem spletišču in strani Facebook.

— SODELOVANJE

Urad vzdržuje tesne dvostranske odnose s številnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU. Je član organizacij INTOSAI in EUROSAI, Kontaktnega odbora Evropske unije ter tudi mreže generalnih državnih revizorjev Commonwealtha (Commonwealth Auditors General network).

Urad dejavno sodeluje tudi v številnih mednarodnih mrežah, zlasti v okviru delovne skupine EUROSAI za IT in delovne skupine EUROSAI za okoljsko revidiranje.

Sodeluje tudi z Univerzo na Malti in je v vlogi opazovalca član številnih vladnih odborov.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nemška VRI (Bundesrechnungshof, BRH) revidira vse zvezne prihodke in odhodke ter to, ali sta finančno poslovodenje in upravljanje proračuna dobra in pravilna. To vključuje rezervne sklade in odhodke za obveščevalno službo.

Ima neomejeno pravico dostopa do vseh organov in vseh informacij, ki jih potrebuje za svoje revizijsko delo, vključno z nezveznimi subjekti, ki prejemajo zvezna sredstva ali pobirajo prihodke zvezne vlade.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava (člen 114, odstavek 2) (1949),
• zvezni proračunski zakonik (člen 88 in naslednji) (1969),
• zakon o proračunskih načelih (člen 53 in naslednji) (1969),
• zakon o zveznem računskem sodišču.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Bundesrechnungshof ima dostop do katere koli institucije ali organa, ki upravlja zvezna sredstva, npr. do:

• ministrstev in njihovih podrejenih organov,
• državnih agencij,
• institucij za socialno varnost,
• javnih podjetij,
• prejemnikov zveznih nepovratnih sredstev in
• administrativnih enot ustavnih organov.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Bundesrechnungshof je vrhovni zvezni organ na enaki ravni kot zvezna ministrstva.

Je popolnoma neodvisen in niti izvršna niti zakonodajna veja oblasti nima pristojnosti, da bi mu dajala navodila ali dodeljevala specifično revizijsko delo. Vendar pa lahko parlament nanj naslovi prošnje za izvedbo nekaterih revizij.

Predsednik BRH je po uradni dolžnosti zvezni komisar za smotrnost poslovanja. V tej vlogi pripravlja priporočila, poročila in mnenja, da bi se izboljšala učinkovitost zvezne administracije. Poleg tega lahko parlamentu svetuje pri pripravi zakonodaje.

RAZMERJE DO PARLAMENTA IN VLADE

Bundesrechnungshof s svojim revizijskim in svetovalnim delom zagotavlja podporo za oba domova parlamenta in zvezno vlado. Parlament uporabi letno poročilo BRH kot podlago za podelitev razrešnice zvezni vladi.

BRH poroča tako izvršilni kot tudi zakonodajni veji zvezne vlade, ki jima lahko pred sprejetjem končne odločitve tudi svetuje.

Sodeluje tudi pri pogajanjih o proračunu med zveznim ministrstvom za finance in vladnimi službami ter lahko da pripombe na vsak oddelek proračuna. Poleg tega svetuje tudi pri izvrševanju proračuna.

REVIZIJSKO DELO

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Odločitve Bundesrechnungshofa običajno sprejme kolegijski organ. Tega vedno sestavljata vodja oddelka in vodja s področja revizij (t.i. kolegij dveh). V nekaterih primerih je vanj vključen tudi predsednik ali podpredsednik (t.i. kolegij treh). Člani BRH so pravno neodvisni.

Nekatere vrste odločitev, npr. o vključitvi opažanj v letno poročilo, sprejema senat, ki je vrhovni organ odločanja v BRH.

MANDAT

Vodje oddelkov so javni uslužbenci. Njihov mandat je omejen z zakonsko določeno upokojitveno starostjo za javne uslužbence, ki je sedaj 67 let.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Bundesrechnungshof je sestavljen iz 10 oddelkov. Ima 9 revizijskih oddelkov z 48 revizijskimi enotami in urad predsednika, ki je pristojen za naloge upravljanja.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Skupaj: 1 050 (december 2024) (od katerih jih 80 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 57 %; ♀ 43 %. Povprečna starost: > 51

PRORAČUN

• 192 milijonov EUR (2024)
• 0,04 % skupnega zveznega proračuna

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Predsednik, podpredsednik, senat in vsi kolegijski organi sodelujejo pri strateškem načrtovanju in načrtovanju dela Bundesrechnungshofa.

Revizijske enote BRH redno izvajajo analizo tveganja in naloge svojega revizijskega področja. Ta je podlaga za srednjeročni načrt revizij in revizijsko strategijo za naslednjih tri do pet let.

Enote usklajeno načrtujejo svoje revizijske naloge v letnih načrtih revizij, ti načrti pa so podlaga za splošni načrt revizij BRH.

BRH se lahko prosto odloča o prošnjah parlamenta ali parlamentarnih odborov za izvedbo revizije.

— REVIZIJSKE METODE

Bundesrechnungshof opravlja revizije smotrnosti poslovanja, skladnosti in računovodskih izkazov, in sicer naknadno ali v realnem času, poleg tega pa daje proaktivne nasvete. Neodvisno določa časovni razpored in vrsto svojega revizijskega dela, poleg tega pa lahko opravlja delo na terenu.

Revizije smotrnosti poslovanja so ključna naloga, običajno pa v celoviti reviziji vključujejo tudi elemente revizij skladnosti in računovodskih izkazov. BRH kot dodatno strateško revizijsko merilo uporablja trajnostnost.

Delo BRH vključuje tudi naslednje vrste revizij:

• selektivne revizije, ki vključujejo poglobljeno preučevanje za zbiranje dokazov o specifičnem vprašanju določenega vidika operacije ali transakcije vlade,
• horizontalne revizije, ki obravnavajo specifično zadevo v reprezentativnem vzorcu vladnih organov za pripravo revizijskih ugotovitev o opredeljenem področju vladnih operacij in transakcij,
• raziskovalne študije, ki so orodje za pridobivanje vpogleda v specifična problematična področja, postopke ali razvoj dogodkov. Njihov namen ni zagotavljanje končne ocene vladnih operacij in transakcij, vendar so primerna možnost za pripravo novih revizijskih nalog,
• revizije za spremljanje izvajanja priporočil, s katerimi se ugotavlja, ali so pristojni organi ukrepali na podlagi predhodnih revizijskih ugotovitev BRH ali resolucij parlamenta,
• revizije upravljanja, s katerimi se pridobi celovit pregled proračuna in finančnega poslovodenja revidiranega organa,
• revizije v realnem času, ki BRH omogočajo preučitev mnogih posameznih odločitev v okviru velikih programov, in sicer ločeno in v vsaki fazi projekta. Ta pristop ji omogoča zgodnje ugotavljanje pomanjkljivosti in pravočasno obveščanje organov odločanja.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Bundesrechnungshof objavlja:

• pisma poslovodstvu z revizijskimi ugotovitvami, ki jih pošlje revidiranim organom, da predložijo pripombe,
• letno poročilo, sestavljeno iz glavnega (I) in dodatnega zvezka (II), zvezek I se objavi vsako leto jeseni, zvezek II pa spomladi naslednje leto: skupaj tvorita posodobljeno osnovo za parlamentarni postopek podelitve razrešnice,
• svetovalna poročila,
• poročila za posebne namene.

BRH kadar koli obvesti oba domova parlamenta in zvezno vlado o posameznih temah specifičnega interesa zanju.

Poleg tega predsednik kot zvezni komisar za smotrnost poslovanja objavlja smernice o dobrih praksah za zunanji finančni nadzor in strokovna mnenja.

BRH svoja priporočila za izboljšave vključuje v svoja pisma poslovodstvu in poročila ter daje pripombe o aktualnih vprašanjih, kot so osnutki zakonodaje in veliki projekti javnega naročanja, ali zagotavlja strokovno mnenje.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Bundesrechnungshof svoje letno poročilo predstavi javnosti, svoje delo (vključno z opažanji, posebnimi poročili in končnimi revizijskimi dopisi) pa objavlja na svojem spletišču.

Tam so objavljeni tudi izložki predsednika v njegovi vlogi zveznega komisarja za smotrnost poslovanja.

— SODELOVANJE

Ker je Nemčija zvezna država, regionalne revizijske institucije in občinski revizijski uradi revidirajo druge ravni upravljanja. Ker pa so finančni sistemi zvezne vlade in šestnajstih zveznih dežel med seboj zelo povezani, Bundesrechnungshof in neodvisne regionalne revizijske institucije dežel tesno sodelujejo.

To sodelovanje se osredotoča predvsem na programe, ki jih skupaj financirajo zvezna vlada in zvezne dežele, ali na odgovornosti, ki jih je centralna država prenesla na dežele.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Nizozemsko računsko sodišče preverja, ali centralna država porablja davkoplačevalski denar smiselno, gospodarno in preudarno. Njegova statutarna naloga je revidirati prihodke in odhodke države, o čemer enkrat letno poroča parlamentu na t. i. dan odgovornosti (tretjo sredo v maju). Mnenje sodišča omogoča parlamentu, da se odloči, ali bo vladi podelil razrešnico. Poleg tega sodišče poroča parlamentu o posameznih revizijah, kar poslancem omogoča, da ugotovijo, ali je politika zadevnega ministra uspešna.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Členi 76, 77 in 78 nizozemske ustave (1814),
• zakon o državnih računih (2016).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• 23 oddelkov državnega proračuna, zlasti ministrstva in državne sklade,
• več kot 100 (skupin) pravnih subjektov z zakonsko določenimi obveznostmi.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Kolegijska struktura brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je zunanji revizor centralne države. Je neodvisen organ in ima ustavni status t. i. visokega državnega sveta, tj. vrsta nacionalnega javnega organa, ustanovljena za zaščito demokratične pravne države.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Delovni odnosi med sodiščem in nizozemskim parlamentom temeljijo na sodelovanju. Na institucionalni ravni ima odbor redne sestanke s stalnim odborom parlamenta za finance. Poleg tega njihovi uslužbenci vzdržujejo vsakodnevne stike.

Sodišče svoje revizijske ugotovitve, ki so predvsem v obliki poročil in dopisov, objavi tako, da jih pošlje parlamentu. Pred objavo poročila se lahko parlament seznani z njegovo vsebino brez navzočnosti drugih. Če parlament to stori, dobi tudi pristojni minister možnost seznanitve z vsebino poročila brez navzočnosti drugih.

Parlament občasno povabi sodišče na parlamentarne predstavitve zaradi njegovega specifičnega strokovnega znanja.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče vodi odbor, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana. Člani odbora vse odločitve sprejemajo soglasno.

Vsak član upravnega odbora je poročevalec za del nalog sodišča, predsednik pa nadzoruje organizacijo kot celoto.

Sodišče ima tudi dva zunanja, izredna člana odbora, ki sta lahko pozvana k sodelovanju pri določenih dejavnostih; na primer za nadzor revizij, izvedbo zunanjih dejavnosti ali kot namestnika članov odbora.

MANDAT

Vsi člani odbora sodišča so imenovani doživljenjsko do zakonsko določene upokojitvene starosti 70 let.

NAČIN IZBORA

Člane odbora imenuje vodja države. Odločitev o imenovanju skupaj sprejmeta odbor in parlament.

Odbor z odprtim postopkom zaposlovanja izbere vsaj štiri kandidate. Seznam kandidatov se pošlje nizozemskemu parlamentu, ki pa ga ta seznam ne zavezuje. Parlament nato pošlje seznam treh kandidatov vodji države, ki imenuje kandidata z največjo podporo parlamenta.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Odbor sodišča je del organizacijske sheme, ki jo vodi generalni sekretar, ki je imenovan v skladu z zakonom in zapriseže pred vodjo države. Sodišče ima vodstveno ekipo, ki jo vodi generalni sekretar in jo sestavlja šest direktorjev iz revizije in eden iz podpornih storitev. Vodstvena ekipa je odgovorna za kakovost organizacije in revizij.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 280 ekvivalentov polnega delovnega časa (februar 2024) (62,5 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 49 %; ♀ 51 %. Povprečna starost: 45,3

PRORAČUN

• 44,3 milijonov EUR (2024)
• 0,01 % skupnih odhodkov sektorja država (2024)

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Čeprav se sodišče samo odloča, katere revizije bo izvajajo, pa ga lahko k izvedbi revizij pozovejo tudi parlament, ministri in državni sekretarji.

Sodišče ima tekoči program revizij, ki se pregleda večkrat letno v skladu z izidi sej strateškega dialoga. Del revizijskih zmogljivosti sodišča je dodeljen večletnim programom revizij, ki so osredotočeni na teme, ki se štejejo kot teme velikega finančnega in socialnega pomena.

Sodišče revidira predvsem področja, na katerih lahko zagotovi dodano vrednost zaradi svojih specifičnih pooblastil (kot je pravica dostopa do zaupnih informacij), neodvisnosti in nepristranskosti ali pa zato, ker revizij na zadevnih področjih ne more opraviti nobena druga organizacija.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja.

Preizkuša nove revizijske metode in tehnike, pa tudi nove oblike publikacij.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

• letno poročilo.
• revizijska poročila.
• posebej osredotočena poročila,
• dopise o proračunu.
• spletne dosjeje in
• povzetke podatkov.

Sodišče svoje revizijske zaključke ter pridobljene izkušnje predloži vladi, parlamentu in odgovornim za upravljanje subjektov, ki jih revidira.

Sodišče omeji svoje publikacije v obdobjih pred splošnimi volitvami, med njimi in po njih, vse do imenovanja novega kabineta.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče svoja poročila objavlja na svojem spletišču, informacije o njihovi objavi pa v družbenih medijih.

Vsako tretjo sredo v maju (na t. i. dan odgovornosti) sodišče izreče neodvisno mnenje o zaključnih računih centralne države ter o operativnem upravljanju, finančnem poslovodenju in kakovosti informacij o politikah, ki jih ministri predložijo parlamentu.

— SODELOVANJE

Sodišče dejavno sodeluje in deli znanje z revizijskimi institucijami Kraljevine Nizozemske. Te obsegajo vse od lokalnih revizijskih uradov in revizijskih odborov do revizijskih institucij karibskega dela Nizozemske.

Poleg tega sodišče dejavno prispeva k mednarodni revizijski skupnosti. Ima bogate izkušnje pri krepitvi institucionalnega razvoja s projekti krepitve zmogljivosti z vrhovnimi revizijskimi institucijami v tujini. Prav tako sodeluje in si izmenjuje specifično strokovno znanje in izkušnje s sestrskimi institucijami, je pa tudi institucionalni član organizacij INTOSAI in EUROSAI, Kontaktnega odbora EU in zveze Global Audit Leadership Forum.

Primeri tesnega sodelovanja so skupne ali vzporedne revizije sodišča in drugih vrhovnih revizijskih institucij.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Vrhovni revizijski urad (Najwyższa Izba Kontroli) revidira dejavnosti organov državne uprave, centralne banke Poljske, državnih pravnih oseb in drugih državnih organizacijskih enot glede zakonitosti, gospodarnosti, učinkovitosti in skrbnosti. Urad lahko revidira dejavnosti organov, pravnih oseb in drugih organizacijskih enot lokalne države glede zakonitosti, gospodarnosti in skrbnosti.

V zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo lahko revidira tudi dejavnosti drugih organizacijskih enot in gospodarskih subjektov v obsegu, v katerem uporabljajo državno ali javno premoženje ali sredstva, ter v zvezi s tem, ali izpolnjujejo svoje finančne obveznosti do države.

Urad ima pravico dostopa do vseh informacij, ki jih potrebuje, njegovi zaposleni pa imajo prost dostop do prostorov revidiranih organov in pravico do preučitve ustreznih dokumentov in drugega gradiva. Urad ima pravico zaslišati priče iz revidiranih ali drugih organov, od njih prejeti dokazila, zahtevati ustne ali pisne obrazložitve uslužbencev v revidiranih organih, zaprositi za pomoč izvedence in strokovnjake ter sodelovati na sejah vodstva revidirancev.

KLJUČNA ZAKONODAJA

Ustava Republike Poljske z dne 2 aprila 1997.

Spremenjeni zakon o vrhovnem revizijskem uradu (zakon o vrhovnem revizijskem uradu) z dne 23. decembra 1994.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad med drugim revidira:

• proračunske enote (npr. ministrstva in državne agencije),
• usmerjene državne sklade,
• izvajalske agencije in druge državne pravne subjekte iz sektorja javnih financ,
• državne banke, vključno s centralno banko Poljske,
• organe lokalne samouprave,
• druge subjekte, ki izvršujejo javne odhodke, vključno z enotami nejavnega finančnega sektorja.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Revizijski urad, ki ga vodi predsednik in ki deluje po načelu kolegija, kar pomeni, da je vzpostavljen poseben organ, imenovan svet urada, ki sodeluje pri procesu odobritve in sprejemanja najpomembnejših dokumentov.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je vrhovni državni revizijski organ, ki je neodvisen od vlade, vendar podrejen spodnjemu domu parlamenta (Sejm).

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad poroča spodnjemu domu parlamenta in sodeluje s skoraj vsemi njegovimi odbori, ki pregledujejo večino revizijskih poročil urada glede na svoje področje delovanja. Odbor spodnjega doma parlamenta za državno revizijo prav tako pregleduje revizijska poročila urada ter predloži mnenja o proračunu urada in predloge za morebitna področja, ki bi jih urad lahko revidiral, ki jih predložijo drugi odbori spodnjega doma parlamenta (40–60 letno). Urad odbor za državno revizijo obvešča tudi o svojem letnem delovnem načrtu.

Spodnji dom parlamenta pregleda glavna poročila urada: letno poročilo o dejavnostih in analizo izvrševanja državnega proračuna ter smernic monetarne politike.

Spodnji dom parlamenta in njegovi organi lahko uradu odredijo izvedbo revizij, vendar so takšni primeri redki (1–3 letno).

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Upravni organ urada je sestavljen iz predsednika in sveta. To je kolegijski organ, ki ga sestavlja 19 članov: predsednik, podpredsedniki, generalni direktor in 14 članov urada (sedem akademskih delavcev s področja prava ali ekonomije, ki so neodvisni od urada, in sedem direktorjev organizacijskih revizijskih enot ali svetovalcev predsednika urada).

MANDAT

Predsednik, podpredsedniki in generalni direktor so v svetu urada ves čas svojega mandata, drugi člani pa so vanj imenovani za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

14 članov sveta urada imenuje predsednik spodnjega doma parlamenta na zahtevo predsednika urada po pridobitvi mnenja odbora spodnjega doma parlamenta za državno revizijo.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad je organizacijsko razdeljen v revizijske enote (na 14 oddelkov in 16 regionalnih podružnic) ter upravne in podporne oddelke (štiri). Operativna ozemlja posameznih regionalnih podružnic, ki imajo enak status kot revizijski oddelki, ustrezajo upravni razdelitvi Poljske (regijam).

Revizije, ki jih opravijo revizijski oddelki in regionalne podružnice, nadzoruje predsednik urada ali eden od podpredsednikov.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 1 587 ekvivalentov polnega delovnega časa (2022) (71 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 52 %; ♀ 48 %. Povprečna starost: nad 41 (revizorji)

PRORAČUN

• Proračun urada: 332 milijona PLN / približno 71 milijonov EUR (decembra 2022)
• Dodelitev sredstev: svet urada sprejme predlog proračuna urada. Minister za finance ga vključi v predlog državnega proračuna, o katerem nato razpravlja parlament, ki ga odobri.
• Okoli 0,06 % celotnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad načrtuje svoje revizije na podlagi štiriletne strategije, ki vključuje razvojne načrte, poslanstvo, cilje in strateške pobude ter načine za njihovo izvajanje in spremljanje njihovega napredka, kot tudi na podlagi triletne strategije o revizijskih dejavnostih in letnega delovnega načrta. Revizija izvrševanja državnega proračuna kot primarna, ustavna in zakonska naloga urada ima prednost pri načrtovanju revizij.

Delovni načrt je rezultat večstopenjskega procesa načrtovanja, ki traja več mesecev. Osnutek delovnega načrta pripravi skupina za načrtovanje na podlagi izbranih revizijskih tem, ki jih predlagajo organizacijske revizijske enote. Člani skupine na sestankih s predstavniki vseh organizacijskih revizijskih enot razpravljajo o njihovih predlogih. Poleg tega organizirajo več internih razprav o revizijskih temah, ki jih predložijo direktorji organizacijskih revizijskih enot, svetovalci predsednika urada in drugi revizorji. Osnutek delovnega načrta se nato posreduje usmerjevalnemu odboru, ki ima pravico, da ga spremeni. Usmerjevalni odbor je pristojen tudi za tehnične in organizacijske ureditve v zvezi z letnim načrtom revizij.

Urad spremlja zakonodajne spremembe, analizira statistične podatke, vladne načrte in programe ter preučuje objave v medijih in pritožbe državljanov. To spremljanje je pomembno pri letnem in dolgoročnem načrtovanju. Na tej podlagi lahko urad pripravi delovni načrt in opredeli revizijske prioritete.

Pred izbiro področij, ki se predlagajo za revizijo, se opravi celostna analiza tveganja, ki med drugim temelji na poročilih in publikacijah mednarodnih institucij, kot so OECD, Svetovna banka, Svet EU ali Evropsko računsko sodišče, nacionalnih strateških dokumentih, finančnih načrtih javnega sektorja, statističnih podatkih, pritožbah, ki jih je prejel urad, rezultatih javnomnenjskih raziskav in medijskih poročilih.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvaja revizije računovodskih izkazov, revizije pravilnosti in revizije smotrnosti poslovanja (načrtovane in ad hoc revizije) ter integrirane revizije, ki zajemajo vsa tri področja.

Urad uporablja revizijske standarde, ki temeljijo na poljski zakonodaji, revizijskih standardih INTOSAI, evropskih izvedbenih smernicah za revizijske standarde INTOSAI, standardih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC) in na lastnih dolgoletnih izkušnjah.

V metodoloških smernicah (revizijski priročnik), ki temeljijo na teh standardih, so opisana podrobna navodila za izvedbo revizij.

Etični kodeks urada je skladen z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavlja:

• analize izvrševanja državnega proračuna in smernic monetarne politike (letno poročilo),
• mnenja v zvezi s podelitvijo razrešnice svetu ministrov,
• porevizijske ugotovitve (poročila po reviziji posameznega subjekta),
• zbirna poročila o vseh načrtovanih revizijah in določenih večjih ad hoc revizijah (informacije o rezultatih revizij),
• letna poročila o dejavnostih,
• analize o tem, kako se uporabljajo revizijske ugotovitve v zvezi s sprejemanjem in izvrševanjem zakonodaje,
• letni delovni načrti.

Urad prav tako pripravlja:

• predloge o zakonodajnih spremembah (predlogi de lege ferenda),
• analize zahtevkov in pritožb državljanov.

spremljanje izvajanja revizijskih rezultatov:

• Urad obvesti revidirane subjekte o svojih ugotovitvah in priporočilih ter sistematično preverja, ali se ti izvajajo. Rezultati teh pregledov se predstavijo v poročilih o spremljanju izvajanja priporočil.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

OBJAVA REVIZIJSKIH REZULTATOV

Urad objavlja revizijska poročila, z njimi povezane dokumente in informacije o trenutnih dejavnostih na svojem spletišču (www.nik.gov.pl) ter v biltenu o javnih informacijah (https://bip.nik.gov.pl/).

MEDIJSKA POKRITOST

Urad že leta izvaja aktivno informacijsko politiko, da bi javnost čim bolj objektivno in temeljito informiral o svojih revizijah in dejavnostih.

STIK Z DRŽAVLJANI

Urad ima pravno obveznost zagotavljati informacije o svojem delovanju, dejavnostih, proizvodih itd., državljanom pa nudi tudi možnost vložitve zahtevkov, na primer za revizije. Na spletni strani urada so objavljena vsa revizijska poročila (razen zaupnih). Urad objavlja tudi dvomesečno revijo o javni reviziji.

— SODELOVANJE

Urad tesno sodeluje z drugimi – nacionalnimi ali lokalnimi – nadzornimi, revizijskimi in inšpekcijskimi organi (ti uradu predložijo rezultate svojih revizij, nekatere revizije pa pod njegovim vodstvom izvajajo skupaj).

Urad prav tako redno sodeluje z univerzami in raziskovalnimi ustanovami in sistematično naroča svetovalne storitve zunanjih strokovnjakov, vključno z ustanavljanjem skupin strokovnjakov.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

V skladu z ustavo in zakonodajo računsko sodišče (Tribunal de Contas de Portugal):

• nadzira zakonitost in pravilnost javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter javnega dolga,
• izda mnenje o zaključnem računu državnega proračuna in zaključnih računih proračunov avtonomnih regij ter bo od leta 2023 potrjevalo zaključne račune državnega proračuna,
• ocenjuje javnofinančno poslovodenje in
• uveljavlja finančne obveznosti.

Sodišče ima pravico dostopa do vseh informacij, za katere meni, da so potrebne, revidiranci pa mu jih morajo predložiti.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava Portugalske republike (1976): členi 107, 209(c), 214 in 216,
• zakon o organizaciji in delovanju računskega sodišča: zakon št. 98/97 z dne 26. avgusta 1997,
• zakon o proračunskem okviru: zakon št. 151/2015 z dne 11. septembra 2015, člen 66(6).

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• državo in njene različne službe,
• avtonomni regiji Azorov in Madeire in njune različne službe,
• lokalne organe in njihova združenja ali zveze, vključno z metropolitanskimi območji,
• javne zavode,
• institucije za socialno varnost,
• javna združenja, združenja javnih subjektov ali združenja mešanih javnih in zasebnih subjektov, ki jih večinoma financirajo ali upravljajo javni subjekti,
• podjetja v državni lasti,
• regionalne družbe,
• medobčinska in občinska podjetja,
• vse subjekte, ki porabljajo javna sredstva, bodisi ker prejemajo nepovratne sredstva bodisi ker so v delni lasti države,
• podjetja s koncesijami za upravljanje podjetij v državni lasti ali podjetja z deležem javnega kapitala ali mešana zasebna in javna podjetja, ki so pod nadzorom javnega sektorja, podjetja s koncesijami ali tista, ki upravljajo javne storitve, in podjetja s koncesijami za javne gradnje ter
• druge subjekte, ki porabljajo javna sredstva ali jih upravljajo.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Model kolegijskega sodišča z revizijskimi in sodnimi funkcijami, ki ga sestavljajo predsednik in 18 članov (sodniki z enakim statusom, kot ga imajo sodniki vrhovnega sodišča).

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je v skladu z ustavo vrhovno sodišče in kot tako suveren organ, enakovreden predsedniku republike, parlamentu, vladi in drugim sodiščem. Je neodvisna vrhovna revizijska institucija, pristojna za zunanjo kontrolo/revizijo računovodskih izkazov, ki preverja, kako vlada izvršuje državni proračun.

Članov sodišča, ki so sodniki, ni mogoče odstaviti, prav tako pa ne morejo biti odgovorni za svoje odločitve, razen v nekaterih izrednih primerih, ki jih določa zakonodaja.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče je neodvisno od vseh drugih institucij. Vendar so z zakonodajo določeni postopki sodelovanja, ki med drugim vključujejo:

• parlament in vlada lahko sodišče zaprosita za izvedbo revizij v specifičnih subjektih ali finančnih subjektih, vendar zahtevani ukrep za sodišče ni obvezen,
• parlament lahko zahteva, da se mu pošljejo obstoječa poročila,
• parlament lahko sodišče zaprosi za informacije, ki jih je to prejelo med izvajanjem revizij,
• revizijska poročila in letno poročilo sodišča se načeloma objavijo in pošljejo parlamentu in drugim deležnikom.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče deluje po načelu samouprave.

Predsednik je vodja institucije.

Sodišče ima pravico določiti svoj proračun in je finančno neodvisno pri njegovem upravljanju. Proračun odobri parlament.

Plenarna skupščina sodišča, ki jo sestavljajo predsednik in vsi člani, je organ odločanja, kar zadeva predlog letnega proračuna in strateški načrt sodišča.

MANDAT

Člani se imenujejo doživljenjsko.

NAČIN IZBORA

Člane izbere izbirna komisija na podlagi javnega natečaja.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je organizacijsko razdeljeno v tri senate in dva regionalna senata (za Azore in Madeiro). Revizijski senati imajo revizijske in upravne oddelke.

Sodišče ima tudi oddelek za notranjo revizijo, za katerega je neposredno odgovoren predsednik sodišča, in komisijo za revizijske standarde.

Člani sodišča so dodeljeni različnim senatom v skladu z merili, povezanimi z njihovo izobrazbo in poklicno potjo.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 577 (december 2023)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 29,8 %; ♀ 70,2 %. Povprečna starost: 52
• Delež uslužbencev, ki delajo na področju revizije: 57,8 %.

PRORAČUN

• Sodišče se financira iz splošnega proračuna države in iz lastnih sredstev (provizije, ki se zaračunajo revidirancem)
• Skupni proračun (2024): 29,9 milijona EUR
• 0,026 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče ob sodelovanju z več deležniki vsaka tri leta potrdi strateški načrt. Rezultat tega sodelovanja sta analiza SWOT (ključnih slabosti, prednosti, priložnosti, izzivov in groženj) in analiza tveganja, v kateri so opredeljeni cilji in prioritete.

Sodišče za isto strateško obdobje potrdi tudi triletni revizijski program, na podlagi katerega se pripravi srednjeročni operativni načrt, ki zajema letne načrte za zadevno obdobje.

Popolnoma neodvisno odobri tudi podroben letni delovni program.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja vse vrste revizij.

Metode in metodologije, ki jih uporablja sodišče, so določene v njegovih revizijskih priročnikih, v katerih so upoštevani mednarodni revizijski standardi (ISSAI) in mednarodno priznane najboljše prakse.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja vsa svoja poročila in sklepe, zlasti:

• mnenja o državnih zaključnih računih in zaključnih računih avtonomnih regij,
• revizijska poročila in
• letno poročilo o dejavnostih.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče objavlja poročila, sklepe, zadevne dokumente ter obvestila o dejavnostih in prireditvah na svojem spletišču.

Poleg tega se lahko odloči, da bo svoja poročila objavilo v portugalskem uradnem listu in o njih obveščalo v medijih. Sodišče za stik z javnostjo uporablja tudi družbene medije.

— SODELOVANJE

Sodišče je član upravnega odbora organizacije INTOSAI, član organizacije EUROSAI in organizacije vrhovnih revizijskih institucij portugalsko govorečih držav (OICS/CPLP) ter pridruženi član organizacije OLACEFS (organizacija latinskoameriških in karibskih vrhovnih revizijskih institucij). Poleg tega opravlja funkcijo podpredsednika mreže EUROSAI za etiko, ki je nadomestila projektno skupino za revizijo in etiko ter ji predseduje hrvaška vrhovna revizijska institucija. Sodišče sodeluje tudi v projektih za krepitev zmogljivosti vrhovnih revizijskih institucij, zlasti v portugalsko govorečih državah, ter deluje kot zunanji revizor za EMBL (Evropski laboratorij za molekularno biologijo), CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave), INL (Mednarodni iberijski nanotehnološki laboratorij) in je član revizijskega odbora organizacije EUROCONTROL.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Romunsko računsko sodišče opravlja revizije pridobivanja, upravljanja in uporabe finančnih sredstev države in javnega sektorja. Deluje samostojno, kot je določeno v ustavi, in je član mednarodnih organizacij vrhovnih revizijskih institucij.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava Romunije (iz leta 1991, spremenjena leta 2003),
• zakon št. 94/1992 o organizaciji in delovanju računskega sodišča, kakor je bil naknadno ponovno objavljen s spremembami in dopolnitvami.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• javne organe in institucije,
• upravne in območne enote (okrožne svete, župane mest, mesta in občine),
• centralno banko Romunije,
• javna podjetja,
• komercialna podjetja, v katerih imajo država, lokalnih in regionalni organi, javne institucije ali avtonomne uprave, posamezno ali skupaj, večinski delež,
• zavode za socialno zavarovanje, ki upravljajo javna sredstva, premoženje ali sklade,
• pravne osebe, ki prejmejo državna jamstva za posojila, subvencije ali drugo državno finančno pomoč javnih uprav centralne in lokalne države ali drugih javnih institucij.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Institucija z upravljanjem po načelu kolegija brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je neodvisna javna institucija, ki je odgovorna le parlamentu.

Sodišče kot romunska vrhovna revizijska institucija revidira pridobivanje, upravljanje in uporabo finančnih virov sektorja države in javnega sektorja.

Sodišče na zahtevo parlamenta odobri predlog državnega proračuna in osnutke zakonodaje na področju javnih financ in računovodstva ter osnutke, ki bi imeli za posledico manj prihodkov ali več odhodkov, kot je predvideno v zakonu o proračunu. Odobri tudi ustanovitev specializiranih organov v pristojnosti vlade ali ministrstev, ki jih ti predlagajo.

Sodne spore, ki izhajajo iz dejavnosti romunskega računskega sodišča, rešujejo sodišča.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče parlamentu predloži letno poročilo o letnem zaključnem računu, iz katerega je razvidna uporaba javnih proračunov. Poročilo vključuje revizijske zaključke in priporočila.

Parlament je edini organ, ki lahko sodišče zaprosi za izvedbo revizij javnega sektorja.

Sodišče je edini organ, ki revidira izvrševanje posameznih proračunov obeh domov parlamenta in vlade.

Sodišče pripravi in odobri svoj proračun ter ga pošlje vladi za vključitev v predlog državnega proračuna, ki se predloži parlamentu v odobritev. Vendar imata vlada in parlament v skladu z letnim postopkom odobritve proračuna možnost, da posredujeta v zvezi s proračunom, ki ga sprejme plenum sodišča.

Porabo proračuna sodišča preverja posebni parlamentarni odbor.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče vodi plenum 18 članov, t. i. računskih sodnikov, ki jih imenuje parlament v skladu z ustavo ter zakonom o organizaciji in delovanju institucije.

Za izvršno upravljanje sodišča je odgovoren predsednik, pri čemer mu pomagata podpredsednika, ki ju izmed računskih sodnikov imenuje parlament.

MANDAT

Vsaka tri leta se zamenja tretjina plenuma.

9 let brez možnosti podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Člane sodišča imenuje parlament za omejeno obdobje devetih let. Svoje naloge opravljajo neodvisno, razreši pa jih lahko le parlament, in sicer pod pogoji, določenimi v zakonu o organizaciji in delovanju institucije. Računski sodniki so državni dostojanstveniki, za katere veljajo enake pravne omejitve kot za sodnike. Zato člani sodišča v času svojega mandata ne smejo biti člani političnih strank ali sodelovati pri javnih političnih dejavnostih.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sodišče je organizirano centralno v 12 revizijskih oddelkov (od katerih je eden pristojen za revizije smotrnosti poslovanja), generalni direktorat za usklajevanje in metodologijo, generalni direktorat za pravni e zadeve, generalni direktorat za kontrolo javnih naročil in generalni sekretariat, katerega naloga je zagotavljati podporo za specifična področja dela institucije. Na regionalni ravni je sestavljeno iz 42 okrožnih računskih zbornic in računske zbornice mesta Bukarešte. Na regionalni ravni je sestavljeno iz 42 okrožnih računskih zbornic in računske zbornice mesta Bukarešte. V okviru sodišča deluje tudi operativno neodvisen revizijski organ, ki je zadolžen za revizijo sredstev EU, ki jih je prejela Romunija.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 1 966 delovnih mesti, namenjenimi izključno za opravljanje revizijskih dejavnosti in dejavnosti kontroliranja (82,25 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 37,14 %; ♀ 62,86 %. Povprečna starost: 49 let in 2 meseca

PRORAČUN

• Sodišče se financira iz državnega proračuna.
• 105,5 milijonov EUR (2024), vključno z upravnimi odhodki
• Približno 0,13 % skupne porabe državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče samostojno odloča o svojih delovnih programih.

Načrtovanje poteka na letni in večletni ravni. Delovne programe odobri plenum.

Večletni delovni programi zajemajo obdobje treh let.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče opravlja:

• revizije računovodskih izkazov zaključnega računa o izvrševanju proračuna,
• revizije smotrnosti poslovanja subjektov ter smotrnosti izvajanja projektov, procesov ali operacij, ki vključujejo javno porabo,
• revizije skladnosti.

Revizije se izvajajo v skladu s standardi INTOSAI ter na podlagi pravnih pravil, priročnikov in smernic, pripravljenih za specifične dejavnosti, ter drugih notranjih pravil.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče parlamentu predloži letno javno poročilo o reviziji zaključnega računa o upravljanju konsolidiranega splošnega proračuna za preteklo proračunsko leto.

Letno javno poročilo je najpomembnejši in najvidnejši dokument, ki ga objavi sodišče. Vsebuje povzetek glavnih revizijskih ugotovitev, zaključkov in priporočil institucije.

Sodišče pripravlja tudi letno poročilo o dejavnostih z informacijami o svoji strategiji, mandatu, pristojnostih, poslanstvu in odnosih z različnimi deležniki. To poročilo vsebuje tudi podatke in informacije za zadevno leto o organizaciji sodišča, njegovem delu, usposabljanju uslužbencev, časovnem razporedu strokovnih dejavnosti, rezultatih, mednarodni dejavnosti ter človeških in finančnih virih.

Sodišče enkrat letno na posvetovalne lokalne organe naslovi poročila o lokalnih javnih financah. Ta poročila so rezultat revizij zaključnih računov proračunov lokalnih in regionalnih organov, ki so jih opravile okrožne računske zbornice.

Sodišče pripravlja samoiniciativna revizijska poročila na ključnih področjih javnega interesa, ki jih pošlje parlamentu in drugim deležnikom.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Poročila in druge publikacije sodišča so na voljo v elektronski obliki na uradnem spletišču institucije (www.curteadeconturi.ro), povzetki letnega javnega poročila in letnega poročila o dejavnostih, objavljeni na spletišču, pa so na voljo tudi v angleščini.

Letno poročilo sodišča je objavljeno v delu a III-a uradnega lista Romunije.

— SODELOVANJE

Sodišče na mednarodni ravni sodeluje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami z izmenjavo izkušenj, sodelovanjem na konferencah, seminarjih in v delovnih skupinah ter z objavljanjem relevantnih študij v mednarodnih revijah.

Sodeluje tudi pri skupnih revizijah in revizijah, ki se izvajajo v sodelovanju z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, in sicer na področjih, kot so okoljska revizija, revizija zbiranja odpadkov in revizija občin.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Vrhovni revizijski urad Republike Slovaške republike revidira upravljanje sredstev in lastnine države, lokalnih organov in Evropske unije. Prav tako revidira državne prihodke in zagotavlja pravilno pobiranje carin in davkov.

Urad ima pri opravljanju revizij pravico dostopa do vseh prostorov in dokumentov, za katere meni, da so potrebni za opravljanje njegovega dela.

Poleg lastnih revizijskih dejavnosti urad na zahtevo centralne banke Slovaške sodeluje v postopku predlaganja neodvisnega zunanjega revizorja za revizijo zaključnega računa centralne banke Slovaške.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Členi 60 do 63 ustave Republike Slovaške (1992),
• zakon št. 39/1993 o Vrhovnem revizijskem uradu Republike Slovaške.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad revidira:

• vladne organe,
• ministrstva: 14,
• upravne organe centralne države,
• javne institucije,
• pravne subjekte, ki so jih ustanovili organi centralne države ali druge agencije državne uprave,
• organe lokalne države in višje teritorialne enote, organizacije, ki se financirajo iz njihovih proračunov, in pravne subjekte, vključene v te organe,
• državne enote za posebne namene,
• fizične osebe in pravne subjekte, ki prejemajo nacionalna, javna, evropska in druga tuja sredstva.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Struktura westminstrskega tipa (monokratska struktura) brez funkcije sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Vrhovni revizijski urad je neodvisen državni organ.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Urad predloži letno zbirno poročilo o rezultatih vseh revizij parlamentu. Pristojnim odborom parlamenta predloži tudi popolna revizijska poročila.

Na podlagi resolucije parlamenta se uradu lahko naloži, da v okviru svojih pristojnosti izvede specifično revizijo, ki jo je dolžan opraviti.

Prav tako izreka mnenja o predlogih državnega proračuna in končnih državnih računih Republike Slovaške ter jih predloži parlamentu.

Predsednika in dva podpredsednika urada izvoli in odpokliče parlament.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Urad vodi predsednik kot statutarni organ, pri tem pa mu pomagata dva podpredsednika.

MANDAT

Mandat podpredsednikov traja sedem let in se lahko enkrat podaljša.

NAČIN IZBORA

Podpredsednika izvolijo člani parlamenta s tajnim glasovanjem.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Sedež urada v Bratislavi sestavljajo revizijski oddelek, oddelek za analize in inovacije ter urad predsednika, ki zagotavljata podporne storitve. Obstaja tudi sedem regionalnih podružnic v regionalnih središčih, ki revidirajo samoupravne regionalne, okrožne in okrajne občinske enote.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 298 (2023) (75 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 35 %; ♀ 65 %. Povprečna starost: 48

PRORAČUN

• 14,4 milijona EUR (2024)
• 0,04 % skupnih odhodkov sektorja država

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad svoje revizijsko delo načrtuje v letnih revizijskih načrtih, ki jih odobri svetovalni odbor na podlagi triletnega okvirnega načrta.

Seznam revizij se pripravi v glavnem na podlagi analize tveganj, strateških ciljev urada in predlogov javnosti.

— REVIZIJSKE METODE

Vrhovni revizijski urad izvaja tri vrste revizij:

• revizije računovodskih izkazov,
• revizije skladnosti in
• revizije smotrnosti poslovanja.

Urad na podlagi rezultatov revizije pošlje osnutek poročila revidirancu, ki lahko nato izrazi mnenje, ki se v obliki aneksa vključi v končno poročilo.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• letno poročilo,
• poročila o revizijah računovodskih izkazov,
• poročila o revizijah skladnosti,
• poročila o revizijah smotrnosti poslovanja in
• zbirno poročilo o rezultatih vseh revizij.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad pošlje vsako svoje revizijsko poročilo revidirancu in parlamentu ter njegovim ustreznim odborom. O pomembnih ugotovitvah obvesti predsednika republike, predsednika vlade in predsednika parlamenta.

Poleg tega povzetek končnega poročila objavi na svojem spletišču.

— SODELOVANJE

Urad sodeluje s številnimi institucijami na nacionalni in mednarodni ravni.

Njegovi nacionalni partnerji so univerze, javni organi, kot so urad generalnega državnega tožilca, revizijska zbornica, protimonopolni urad Republike Slovaške in urad za javno naročanje.

Cilj dejavnosti nacionalnega in mednarodnega sodelovanja urada je prispevati k razvoju metodologij in kakovosti dela ter s tem tudi k izboljšanemu izvajanju njegovega mandata na Slovaškem.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Računsko sodišče Republike Slovenije spremlja državne račune, državni proračun in vse javnofinančne prihodke in odhodke.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Ustava Republike Slovenije: člena 150 in 151 Uradni list RS št. 33/91 I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a)
• Zakon o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12).

Aktov, s katerimi sodišče izvršuje svojo pristojnost, ni mogoče izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.

Mnenje o poslovanju, ki ga poda sodišče, mora spoštovati vsak državni organ, lokalni organ in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• pravne osebe javnega prava ali njihove enote,
• pravne osebe zasebnega prava, če:
  • so prejele pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti,
  • izvajajo javno službo ali zagotavljajo javne dobrine na podlagi koncesije,
  • so gospodarske družbe, banke ali zavarovalnice, v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež,
• fizične osebe, če:
  • so prejele pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti ali
  • izvajajo javno službo ali zagotavljajo javne dobrine na podlagi koncesije.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Predsednik sodišča zastopa in predstavlja sodišče, je njegov predstojnik in generalni državni revizor. Sodišče revidira naslednje ravni javne uprave: centralno in lokalno raven, državna podjetja in javne organe, občine ter druge upravičence do javnih sredstev.Sodišče nima sodnih pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je pri opravljanju svojih nalog neodvisno in vezano na ustavo in zakone.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Sodišče pošlje vsa svoja revizijska poročila državnemu zboru, prav tako pa mu vsako leto predloži poročilo o delu.

V okviru, določenem z zakonom, sodišče samostojno odloča, katere revizije bo v danem obdobju izvedlo.

Sodišče pri določanju revizij, ki jih bo opravilo v določenem koledarskem letu, upošteva predloge poslancev in delovnih teles državnega zbora, vlade, ministrstev, organov lokalnih skupnosti in javnosti. Obravnavati mora vsaj pet predlogov državnega zbora, od katerih vsaj dva prihajata od opozicijskih poslancev, dva pa od delovnih teles državnega zbora.

Državni zbor izbere zunanjega revizorja, ki revidira računovodske izkaze sodišča.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče vodi predsednik. Člani sodišča so predsednik in dva namestnika predsednika.

TRAJANJE MANDATA

9 let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Namestnika predsednika sodišča imenuje državni zbor z absolutno večino na predlog predsednika republike.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Predsednik je generalni državni revizor, ki zastopa sodišče in je odgovoren za njegovo delovanje. Prvi namestnik predsednika prevzame odgovornost v odsotnosti predsednika, skupaj z drugim namestnikom predsednika pa s pooblastilom predsednika opravljata naloge generalnega državnega revizorja. Oddelke, ki so organizacijsko razdeljeni po področjih dejavnosti javnega sektorja, vodijo vrhovni državni revizorji.

Senat, ki ga sestavljajo predsednik in oba namestnika, med drugim sprejme poslovnik sodišča v dogovoru z državnim zborom.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 123,75 ekvivalentov polnega delovnega časa (na dan 31. decembra 2023) (70,0 % v reviziji)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 24,0 %; ♀ 76,0 %. Povprečna starost: 49,2 leta

PRORAČUN

• Proračun sodišča (2023): 8 295 400 EUR (2022)
• 0,051 % celotnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Predsednik pred koncem tekočega koledarskega leta določi program za izvajanje revizijske pristojnosti sodišča v naslednjem koledarskem letu. Program se med letom lahko spremeni ali dopolni, pri čemer ostane zaupen do konca koledarskega leta, na katerega se nanaša.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče izvaja različne vrste revizij:

• revizije smotrnosti poslovanja o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij revidirancev pri doseganju zastavljenih ciljev in programov. Ti se izberejo na podlagi meril, kot so njihov potencialni prispevek k boljšemu finančnemu poslovodenju, javni interes, tveganje slabe smotrnosti poslovanja in nepravilnosti, ter
• revizije računovodskih izkazov in revizije skladnosti o zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij (izjava o zanesljivosti) ter ocene skladnosti sistemov in transakcij na specifičnih področjih proračuna s pravili in predpisi, ki jih urejajo.

Revizije so pogosto kombinacija teh dveh vrst revizij.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče objavlja:

• revizijska poročila,
• porevizijska poročila (poročila o spremljanju izvajanja priporočil),
• poročilo o delu (letno poročilo o dejavnostih),
• mnenja in
• izbrane odgovore na zaprosila za stališča.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Sodišče zagotavlja javnost svojega dela:

• s poročilom o delu, ki ga predloži državnemu zboru,
• s tiskovnimi konferencami in drugimi načini obveščanja medijev,
• z objavljanjem revizijskih poročil v elektronskih publikacijah,
• z rednimi spletnimi objavami o poteku dela,
• z izdajanjem sporočili za javnost,
• z objavljanjem pomembnejših mnenj o vprašanjih iz svoje pristojnosti.

Sodišče svoje poročilo o delu predloži predsedniku državnega zbora. O poročilu nato razpravlja komisija za nadzor javnih financ na seji, odprti za novinarje in druge predstavnike medijev.

Vsa revizijska in porevizijska poročila so objavljena na spletišču sodišča dan po tem, ko so bila uradno zaključena in predložena revidirancem in državnemu zboru.

— SODELOVANJE

Sodišče se osredotoča predvsem na zagotavljanje objektivnih in zanesljivih informacij o porabi javnih sredstev, da bi pripomoglo k boljšemu upravljanju in izvajanju javnih služb. Zato sodeluje z različnimi organi javnega sektorja in je delovno tesno povezano z državnim zborom in njegovimi odbori. Sodišče pogosto sodeluje na dogodkih, ki jih organizirajo poklicna združenja ali javni organi, da bi spodbujalo dobro upravljanje in delilo svoje ugotovitve s širšim občinstvom.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Računsko sodišče (Tribunal de Cuentas) izvaja zunanje, stalne in naknadne revizije finančnih in gospodarskih dejavnosti v javnem sektorju ter revidira letne zaključne račune političnih strank, ki prejemajo subvencije za operativne stroške, in volilne procese (revizijska funkcija). Poleg tega ocenjuje računovodsko odgovornost tistih, ki upravljajo javna sredstva in premoženje (funkcija sodne pristojnosti), ter ima funkcijo sankcioniranja političnih strank in omejeno svetovalno funkcijo.

Njegova pristojnost obsega nacionalno ozemlje Španije.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Španska ustava (1978), razdelka 136 in 153 d,
• 2/1982 temeljni zakon o računskem sodišču,
• 7/1988 zakon o delovanju računskega sodišča,
• 8/2007 temeljni zakon o financiranju političnih strank,
• 5/1985 temeljni zakon o splošnem volilnem sistemu.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Sodišče revidira:

• državni javni sektor, vključno s:
  • splošno državno upravo (med drugim 22 ministrstev in kabinet vlade),
  • državnimi institucijami javnega sektorja, ki jih sestavlja 449 subjektov:
  • 215 organov javne uprave (47,88 %),
  • 199 javnih podjetij (44,32 %),
  • 35 javnih fundacij (7,80 %),
• regionalni javni sektor: 17 avtonomnih regij in dve avtonomni mesti, ki jih sestavlja približno 1 304 subjektov:
  • 430 organov javne uprave (32,98 %),
  • 483 javnih podjetij (37,04 %),
  • 391 javnih fundacij (29,98 %),
• lokalni javni sektor, ki zajema 12 988 subjektov,
• politične stranke: stranke, zastopane v parlamentu (ki jih je 11), in druge (59 registriranih strank).

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Sodišče s funkcijo sodne pristojnosti.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Sodišče je vrhovna revizijska institucija v Španiji. Odgovorno je za revizijo zaključnih računov ter finančnega in gospodarskega poslovodenja države in javnega sektorja, letnih zaključnih računov političnih strank, ki prejemajo subvencije za operativne stroške, ter zaključnih računov volilnih procesov.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

RAZMERJE DO ŠPANSKEGA PARLAMENTA

Sodišče je, brez poseganja v njegove neodvisne nadzorne in sodne pristojnosti, neposredno odgovorno parlamentu. Na podlagi prenosa pooblastil opravlja funkcijo preučitve in preverjanja splošnega zaključnega računa države. Parlament lahko sodišču predlaga izvedbo revizij.

Sodišče je v stalnem stiku s parlamentom prek skupnega odbora kongresa in senata za sodelovanje s sodiščem.

Revizijski program sodišča odobri plenum, nato pa se pošlje Skupnemu odboru za sodelovanje s sodiščem.

Rezultati revizij (vključeni v poročila, memorandume, predloge in obvestila, ki jih odobri plenum sodišča) se pošljejo španskemu parlamentu. Skupni odbor kongresa in senata za sodelovanje s sodiščem na zasedanju s predsednikom sodišča razpravlja o vseh poročilih, memorandumih, predlogih in obvestilih ter sprejema ustrezne odločitve.

Sodišče lahko parlament opozori na nesodelovanje tistih, ki bi morali sodelovati (brez poseganja v druge ukrepe, predvidene v zakonodaji).

RAZMERJE DO VLADE

Sodišče je neodvisno pri opravljanju svojih pristojnosti.

Ko je revizijsko poročilo sodišča odobreno, se posreduje nacionalni vladi, svetom avtonomnih regij ali plenarnim zasedanjem lokalnih organov, kakor je ustrezno.

— ORGANIZACIJA

VODJA

UPRAVNI ORGAN

Sodišče upravlja plenum, ki je kolegijski organ, sestavljen iz 12 svetnikov (od katerih je eden predsednik) in generalnega tožilca sodišča.

Poleg tega ima sodišče upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik sodišča in vodje oddelkov sodišča za revizijo in pregon. Odgovoren je za odnose s parlamentom, kadrovske zadeve in načrtovanje dela. Izvaja disciplinske pristojnosti v primerih hudih kršitev ter pripravlja in predlaga točke dnevnega reda plenuma.

MANDAT

Svetniki: devet let z možnostjo podaljšanja. Imajo status sodnikov, so neodvisni in jih ni mogoče odstaviti.

Generalni tožilec: pet let z možnostjo podaljšanja.

NAČIN IZBORA

Svetnike imenuje španski parlament (šest kongres in šest senat s tripetinsko večino v posameznem domu parlamenta). Generalnega tožilca imenuje vlada.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Oddelek sodišča za revizijo sestavlja osem enot: pet sektorskih enot (ki zajemajo finančne in gospodarske dejavnosti v javnem sektorju), dve območni enoti (ena revidira finančne in gospodarske dejavnosti avtonomnih regij in avtonomnih mest, druga pa pokrajinske in občinske subjekte) in oddelek, ki revidira politične stranke.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 749 ekvivalentov polnega delovnega časa (februar 2024) (okoli 56 % v reviziji in 13 % za pravosodne naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 38 %; ♀ 62 %. Povprečna starost: 53,98

PRORAČUN

• 78 milijonov EUR (2023), ki so del splošnega državnega proračuna
• Dodelitev: približno 87 % za plače uslužbencev
• 0,02 % skupnega državnega proračuna

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Sodišče načrtuje svoje revizijsko delo v okviru letnega programa na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja. Letni revizijski program odobri plenum sodišča, ki ga posreduje skupnemu odboru kongresa in senata španskega parlamenta, ki je odgovoren za odnose s sodiščem.

Program vsebuje revizije, ki jih je treba izvesti na podlagi pravnega mandata sodišča, lastne pobude sodišča za revizije in revizije, ki jih predlaga španski parlament (in zakonodajne skupščine avtonomnih regij, če revizije spadajo na področje njihove pristojnosti). Plenum lahko med letom doda, spremeni, začasno prekine ali prekliče revizijske naloge.

Letni program se objavi na spletišču sodišča.

— REVIZIJSKE METODE

Sodišče opravlja:

• revizije skladnosti, s katerimi preverja, ali je ekonomsko in finančno upravljanje revidiranega subjekta, dejavnosti ali programa skladno z veljavnimi zakonskimi in regulativnimi določbami,
• revizije računovodskih izkazov za pripravo mnenja o zanesljivosti informacij, predloženih v računovodskih izkazih subjekta, kar zadeva njihovo ustreznost v skladu z veljavnimi načeli, merili in računovodskimi standardi, in
• revizije smotrnosti poslovanja, katerih cilj je zagotoviti oceno operacij, sistemov upravljanja in postopkov revidiranega subjekta, programa ali dejavnosti, v celoti ali delno, kar zadeva njegovo ekonomsko in finančno utemeljitev, ter oceno upoštevanja načel dobrega poslovodenja.

Kadar so združene različne vrste revizij, so lahko to:

• revizije pravilnosti, ki se osredotočajo na cilje skladnosti in revidiranje računovodskih izkazov, ali
• celovite revizije, ki zajemajo vse zgoraj navedene vrste revizij.

Sodišče izvaja tudi revizije za spremljanje izvajanja priporočil, ki so usmerjene izključno v preverjanje stopnje skladnosti s priporočili, ki jih je Sodišče izreklo v svojih preteklih revizijskih poročilih.

Poleg tega sodišče izvaja tudi horizontalne revizije, pri katerih revidira več subjektov iz istega javnega podsektorja ali iz različnih podsektorjev s skupnimi značilnostmi ter enakimi cilji in časovnim razponom.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Sodišče pripravi naslednja poročila in izdelke, ki jih mora odobriti plenum:

• posebna poročila, ki vsebujejo rezultate, sklepe in priporočila posameznih revizij,
• letni memorandum o smotrnosti poslovanja, ki vsebuje povzetek revizijskih in sodnih dejavnosti sodišča, izvedenih med letom, in glavne rezultate,
• končno izjavo o splošnih državnih računih, ki vsebuje mnenje o finančnem poslovodenju države in njenem javnem sektorju,
• letno revizijsko poročilo o regionalnem javnem sektorju,
• letno revizijsko poročilo o lokalnem javnem sektorju,
• predloge, v katerih sodišče predlaga ukrepe, ki bi po njegovem mnenju lahko izboljšali finančno poslovodenje javnega sektorja,
• obvestila, tj. dokumente, v katerih je analiza specifične zadeve zaradi njenega posebnega pomena ali edinstvenih značilnosti.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Ko rezultate revizij odobri plenum, se objavijo na spletišču sodišča in pošljejo naslednjim naslovnikom:

• španskemu parlamentu,
• zakonodajnim skupščinam avtonomnih regij. ali
• plenarnim zasedanjem lokalnih organov, kadar je to ustrezno.

Po potrebi se pošljejo tudi nacionalni vladi, svetom avtonomnih regij ali plenarnim zasedanjem lokalnih organov.

Po analizi parlamenta se revizijsko poročilo skupaj z resolucijo, ki jo sprejme skupni odbor, objavi v uradnem listu (in, kadar je to ustrezno, v uradnem listu avtonomne regije).

Sodišče na svojem spletišču objavlja tudi sporočila za javnost, da bi omogočilo hiter dostop do najnovejših informacij o svojih poročilih in dokumentih.

Poleg tega se objavlja tudi četrtletni bilten z informacijami o dejavnostih sodišča.

— SODELOVANJE

Sodišče tesno usklajuje svoje dejavnosti z regionalnimi zunanjimi revizijskimi organi, ki so bili ustanovljeni v nekaterih avtonomnih regijah.

 

 

SPLOŠNE INFORMACIJE

— PRAVNA PODLAGA

PRISTOJNOST

Švedski državni revizijski urad je del strukture parlamentarnega nadzora in edini organ, ki lahko revidira vse državne finance. Z revizijo celotne verige izvršilne oblasti zagotavlja, da dobi švedski parlament usklajeno in neodvisno revizijo državnih financ in vladnih dejavnosti.

Poleg tega urad zastopa Švedsko na mednarodni ravni za spodbujanje in krepitev javne revizije, švedski parlament pa ga je pooblastil za sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami v državah v razvoju zaradi krepitve njihovih revizijskih in zmogljivosti.

KLJUČNA ZAKONODAJA

• Švedska ustava iz leta 1809, ki jo je leta 1974 nadomestila nova,
• zakon o reviziji državnih dejavnosti (2002),
• zakon z navodili švedskemu državnemu revizijskemu uradu,
• dodatna podrobna zakonodaja.

REVIDIRANI SUBJEKTI

Urad je pooblaščen, da revidira:

• račune države, vladnih uradov, sodišč in vseh ministrstev ter državnih agencij,
• upravo parlamenta in njegove agencije,
• kraljevo gospodinjstvo in upravo kraljevih parkov Djurgården,
• družbe z omejeno odgovornostjo v državni lastni ali pod njenim vplivom,
• švedske dediščinske skrbniške sklade in fundacije, ki so jih ustanovili ali jih delno ali v celoti upravljajo državni organi,
• družbe z več kot 50-odstotnim državnim lastništvom.

Urad z revizijami računovodskih izkazov preuči:

• vse državne račune, vključno z računi vladnih uradov in vladnih agencij, razen javnih pokojninskih skladov (AP-fonderna),
• upravo parlamenta in varuha človekovih pravic, centralno banko Švedske (Riksbanken) in jubilejno fundacijo centralne banke Švedske (Stiftelsen Riksbankens Jubileumsfond),
• kraljevo gospodinjstvo in upravo kraljevega predela Djurgården.

Urad lahko tudi imenuje revizorje v družbe ali fundacije, v katerih ima država več kot 50-odstotni lastniški delež,

ter sodeluje pri revizijah mednarodnih organizacij, katerih članica je Švedska.

— SESTAVA

VRSTA VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE

Urad, ki ga vodi generalni državni revizor in je neodvisen od vlade.

UMEŠČENOST VRHOVNE REVIZIJSKE INSTITUCIJE V DRŽAVNEM SISTEMU

Urad je neodvisna organizacija v okviru švedskega parlamenta in del strukture parlamentarnega nadzora.

RAZMERJE DO PARLAMENTA / VLADE

Parlament odloča o obsegu in usmeritvi revizijskih dejavnosti urada kot tudi o njegovih letnih nepovratnih sredstvih.

Parlament prav tako ocenjuje učinkovitost samega urada in vsako leto imenuje zunanjega revizorja, ki opravi revizijo urada, ter parlamentarni svet za nadzor in stike (parlamentarni svet švedskega nacionalnega revizijskega urada).

Urad predloži svoja poročila o revizijah računovodskih izkazov vladi, poročila o revizijah smotrnosti poslovanja pa parlamentu, ki jih nato posreduje vladi, ta pa izda pisno mnenje o reviziji. Poročilo o spremljanju izvajanja priporočil se pošlje stalnemu odboru parlamenta za finance.

Če urad ugotovi pomanjkljivosti, o njih poroča in običajno izdaja priporočila. Z zadevnimi subjekti, ki morajo odgovoriti na vprašanja, se urad posvetuje že med procesom revizije. Urad ima pri opravljanju svojega dela pravico dostopa do vseh informacij.

— ORGANIZACIJA

VODJA

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Urad sestavljata oddelek za revizijo smotrnosti poslovanja in oddelek za revizijo računovodskih izkazov.

Štirje drugi oddelki so odgovorni za mednarodne odnose, komunikacijo, pravne zadeve in podporo pri upravljanju.

Urad ima tudi parlamentarni in znanstveni svet ter enoto za notranjo revizijo.

— VIRI

USLUŽBENCI

• Število: 319 ekvivalentov polnega delovnega časa (2024) (od katerih jih 69 % opravlja revizijske naloge)
• Uravnotežena zastopanost spolov: ♂ 39 %; ♀ 61 %. Povprečna starost: 45

PRORAČUN

• 438,4 milijona SEK (39,1 milijona EUR), vključno s 50 milijoni SEK (4,5 milijona EUR) za mednarodno razvojno sodelovanje (v letu 2024)
• Približno 0,03 % celotnega državnega proračuna za leto 2024

REVIZIJSKO DELO

— NAČRTOVANJE REVIZIJSKEGA DELA

Urad v okviru, ki ga v zvezi z obsegom in usmeritvijo revizijskega dela določi parlament, neodvisno odloča o tem, katere teme bo revidiral.

Usmeritev revizij temelji na analizi tveganja pomembno napačnih navedb in relativni finančni velikosti revidiranca. Kadar majhna napačna navedba pomeni tveganje ogrozitve zaupanja v centralno državo, se lahko prav tako šteje za pomembno.

Druga revizijska usmeritev je splošno spodbujanje razvoja, tako da se javne naložbe javnosti dejansko obrestujejo. Pri revizijah smotrnosti poslovanja se upoštevajo dodatna merila, kot so znesek dodane vrednosti, časovni okvir in izvedljivost revizije.

Urad mora poleg svojega načrtovanja vsako leto izvesti tudi revizijo računovodskih izkazov konsolidiranih državnih računov in agencij.

— REVIZIJSKE METODE

Urad izvede letno revizijo računovodskih izkazov, s katero oceni pravilnost računovodskih izkazov, in revizije smotrnosti poslovanja, s katerimi oceni učinkovitost operacij. Urad uporablja mednarodne standarde in interne smernice za revizijske dejavnosti, komuniciranje in etična vprašanja.

Vsa poročila so predmet notranje in zunanje kontrole kakovosti.

IZLOŽKI

— POROČILA IN DRUGE PUBLIKACIJE

Urad objavi:

• letno poročilo,
• letno revizijsko poročilo,
• poročila o revizijah smotrnosti poslovanja,
• revizijska mnenja in poročila o revizijah računovodskih izkazov,
• revizijsko poročilo o pregledu vmesnega poročila (revizijski certifikat),
• letno poročilo o spremljanju izvajanja priporočil.

— DEJAVNOSTI OBVEŠČANJA

Urad vsa svoja poročila objavi na spletišču, o svojem delu pa objavlja tudi redna sporočila za javnost. Urad uporablja različne komunikacijske kanale, vključno z nekaterimi družbenimi mediji.

Prav tako objavlja tudi bilten za zainteresirane državljane in deležnike.

— SODELOVANJE

Urad izvaja različne mednarodne dejavnosti in zastopa Švedsko na mednarodn ravni. Ima pooblastilo parlamenta, da v okviru švedske pomoči podpira razvoj revizijskih organov v drugih državah.

Urad ima posebna proračunska sredstva za mednarodni razvoj, s katerimi prispeva k transparentnosti, demokratičnemu razvoju in krepitvi parlamentarnega nadzora v partnerskih državah. To sodelovanje poteka tako na dvostranski ravni kot tudi v okviru regionalnih projektov. Dejavnosti urada morajo biti osredotočene na povečanje strokovne usposobljenosti partnerja na področju revizije, zmogljivosti posameznika za uporabo njegovih revizijskih znanj in spretnosti ter na povezovanje zmogljivosti uslužbencev z operativno učinkovitostjo. Urad lahko zagotavlja osnovno usposabljanje na področju revizije, nadaljnje usposabljanje na specializiranih področjih, podporo pri zagotavljanju in nadzoru kakovosti ter prispeva h krepitvi zmogljivosti organizacije na področju vodenja, strateškega načrtovanja, komuniciranja in drugih področjih.

 

 

KONTAKT

KONTAKTNI PODATKI EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398 – 1
Poizvedbe: www.eca.europa.eu/sl/contact
Spletišče: eca.europa.eu
       LinkedIn: EUAuditors
       https://x.com/EUAuditors
       Facebook: EUAuditors
       Instagram: #EUAuditors
 Youtube: @EUAuditors

INFORMACIJE O EVROPSKEM RAČUNSKEM SODIŠČU

Spletišče: eca.europa.eu
Portal o transparentnosti: https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/Transparency-portal-home.aspx

STIK Z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU

Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti

Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU

Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.

COPYRIGHT

© Evropska unija, 2024

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2024

HTML

ISBN 978-92-849-2241-3

doi:10.2865/743786

QJ-09-24-318-SL-Q