Humanitarna pomoč EU za izobraževanje: z njo se pomaga otrokom v stiski, vendar bi morala biti dolgoročnejša in doseči več deklet

Povzetek

I

Izobraževanje je prioriteta za milijone otrok na kriznih območjih, ki ne obiskujejo šole. Z njim ne dobijo le priložnosti za učenje, temveč krepijo tudi odpornost. Izobraževanje prispeva k njihovi zaščiti in omogoča, da razvijejo lastnosti, ki jim bodo koristile v prihodnosti.

II

EU prek Generalnega direktorata Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (GD ECHO) osebam, prizadetim v nesrečah, zagotavlja humanitarno pomoč, ki temelji na potrebah. Njen cilj je upravljanje humanitarnih operacij v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Nadaljnje vodilno načelo je enakost spolov.

III

EU je nedavno povečala pomoč za izobraževanje na 10 % svoje celotne humanitarne pomoči, kar je leta 2019 znašalo 160 milijonov EUR. Namen te pomoči je ponovno vzpostaviti in ohraniti dostop do varnega in kakovostnega izobraževanja v času humanitarnih kriz. Z njo se podpirajo številne vrste dejavnosti, vključno z izgradnjo ali obnovo učilnic, dobavo učnega gradiva in pohištva, usposabljanjem učiteljev in pomočjo otrokom pri vrnitvi v šolo z zagotavljanjem denarnih sredstev za družine in pomočjo otrokom, da nadoknadijo zaostanek v programih pospešenega izobraževanja.

IV

Glavni namen revizije je bil oceniti, ali se je s humanitarno pomočjo EU za izobraževanje uspešno pomagalo otrokom in ali se je pomoč zagotavljala učinkovito. V revizijo so bili zajeti projekti v Jordaniji in Ugandi v obdobju 2017–2019. Namen poročila je prispevati k izboljšanju upravljanja Komisije na področju, na katerem se je financiranje v zadnjih letih stalno povečevalo.

V

Sodišče je ugotovilo, da so bili projekti relevantni in dobro usklajevani, Komisija pa je obravnavala probleme, ki jih je odkrila med obiski za spremljanje. S projekti je bila dosežena večina načrtovanih rezultatov. Vendar so se v okviru projektov le malo uporabljala ustrezna navodila programa okrepljene zmogljivosti odzivanja GD ECHO, s katerim se partnerjem zagotavljajo finančna sredstva za oblikovanje metodologij in smernic za povečanje uspešnosti humanitarnih ukrepov.

VI

Sodišče je ugotovilo tudi, da projekti niso bili dovolj usmerjeni v dekleta, čeprav so ta bolj prikrajšana, npr. zaradi tveganja otroških porok. Poleg tega pri več projektih v vzorcu ni bil dosežen ciljni delež deklet.

VII

Večina projektov v vzorcu Sodišča je prvotno trajala 10 do 12 mesecev. To ni bilo dovolj dolgo, da bi se z njimi obravnavale izobraževalne potrebe otrok v dolgotrajnih krizah, in nekateri projekti so bili podaljšani. Zaradi kratkega trajanja se je povečalo tudi upravno breme za izvajalske partnerje, zaradi česar je bilo zagotavljanje pomoči manj učinkovito.

VIII

Komisija ni zadostno analizirala projektnih stroškov, da bi lahko ugotovila priložnosti za večjo stroškovno učinkovitost. Stroškov dejavnosti ali deleža blaga in storitev, ki so jih prejeli upravičenci, ni primerjala s podobnimi projekti ali s predhodnimi fazami istega projekta. To je veljalo ne le pri izboru predlogov projektov, temveč tudi pri spremljanju izvajanja projektov.

IX

Ko so bili projekti zaključeni, jih je večina še naprej koristila otrokom. Vendar je GD ECHO storil malo, da bi zmanjšal odvisnost upravičencev od denarne pomoči v projektih Gotovina za izobraževanje (cash-for-education), ki so bili zajeti v vzorec Sodišča. Za mnoge od teh projektov je bilo potrebno ponovno financiranje, ker niso bili povezani s programi dolgoročnejše pomoči in ker se z njimi ni veliko prispevalo k usmerjanju upravičencev k rešitvam za preživljanje.

X

Na podlagi teh zaključkov Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• bolj izkoristi rezultate projektov okrepljene zmogljivosti odzivanja,
• zagotovi več podpore za dekleta,
• zagotovi dolgoročnejše financiranje za izobraževanje v dolgotrajnih krizah,
• izboljša analizo stroškov pri izboru in spremljanju izobraževalnih projektov,
• poveča trajnostnost projektov Gotovina za izobraževanje.

Uvod

Izobraževanje je prioriteta za milijone otrok na kriznih območjih, ki se ne šolajo

01

Po ocenah 64 milijonov otrok v državah v razvoju ne obiskuje osnovne šole¹. Polovica teh otrok, ki se ne šolajo, živi na območjih, ki so bili prizadeti v konfliktih. Dekleta so na splošno bolj prikrajšana, saj je zanje v državah, ki so bile prizadete v konfliktih, verjetnost, da se ne bodo šolale, večja².

02

Povprečna humanitarna kriza zdaj traja več kot devet let. Skoraj tri četrtine ljudi, ki so leta 2018 prejemali humanitarno pomoč, so bile v državah, ki so pod vplivom krize že najmanj sedem let³.

03

Z izobraževanjem v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah se ne zagotavljajo le priložnosti za učenje, temveč se povečuje tudi odpornost otrok. Z njim se lahko zagotovijo tudi takojšnja fizična zaščita ter znanje in spretnosti, s katerimi se rešujejo življenja⁴. Eden od glavnih razlogov za zgodnje zagotavljanje organiziranih izobraževalnih dejavnosti v izrednih razmerah je zmanjšanje psihosocialnega vpliva travme na otroke. Motnje in negotovost, ki so značilne v begunskih razmerah, lahko poslabšajo telesni, intelektualni, psihološki, kulturni in socialni razvoj otrok. Z izobraževanjem v izrednih razmerah se lahko nudita otrokom upanje za prihodnost ter občutek normalnosti in varnosti ter zagotovi pridobivanje osnovnih spretnosti⁴.

04

Otroci, ki so bili prizadeti v krizah, poudarjajo pomen izobraževanja⁵. Tudi starši in vodje skupnosti, ki so bili prizadeti v konfliktih, menijo, da je izobraževanje otrok ena od njihovih najpomembnejših prioritet, pri čemer ga včasih izberejo pred drugimi osnovnimi storitvami^6 7.

Komisija je nedavno povečala pomoč za izobraževanje na 10 % svoje celotne humanitarne pomoči

05

EU prek Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (GD ECHO) zagotavlja humanitarno pomoč osebam, prizadetim v nesrečah⁸. GD ECHO običajno ne posreduje neposredno na terenu. Ukrepe humanitarne pomoči, ki jih financira, izvajajo partnerske organizacije, kot so humanitarne nevladne organizacije, mednarodne organizacije in agencije Združenih narodov za pomoč. GD ECHO ostaja odgovoren za strategijo in izvajanje humanitarne pomoči Evropske unije. Financira ukrepe, ki jih predlagajo partnerji, in spremlja njihovo izvajanje.

06

Na podlagi uredbe o humanitarni pomoči in finančne uredbe se zahteva, da Komisija upravlja humanitarne operacije v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Enakost spolov je nadaljnje vodilno načelo v zvezi s humanitarno pomočjo EU⁹.

07

EU je svoj okvir politike za izobraževanje v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah določila v sporočilu, objavljenem maja 2018¹⁰. Države članice EU so ta okvir podprle v sklepih Sveta z dne 26. novembra 2018. Okvir se je osredotočal na štiri strateške prioritete (glej sliko 1). Pred tem se je podpora usmerjala na podlagi sporočila iz leta 2008, ki je vsebovalo argumente za vključitev izobraževanja v humanitarno pomoč¹¹.

08

Komisija podpira številne vrste izobraževalnih dejavnosti. Med njimi so: gradnja ali obnova učilnic, bivalnih prostorov za osebje in latrin; dobava učnega gradiva in pohištva; usposabljanje učiteljev; zagotavljanje pospešenega izobraževanja za pomoč otrokom pri vrnitvi v šolo; krepitev ozaveščenosti staršev o pomembnosti izobraževanja; zagotavljanje denarnih sredstev za družine, da bi otroci lahko hodili v šolo; zagotavljanje psihosocialne podpore za otroke.

09

GD ECHO želi s financiranjem programa okrepljene zmogljivosti odzivanja omogočiti, da bi lahko humanitarni sektor uspešneje zagotavljal pomoč. Iz tega programa okrepljene zmogljivosti odzivanja se zagotavlja financiranje pobud, s katerimi se uvajajo in razvijajo novi načini dela (na primer metodologije in smernice).

10

GD ECHO dodeljuje sredstva za krize na podlagi kvalitativne ocene potreb. Pri dodeljevanju sredstev se upoštevajo tudi dejavniki, kot so raven prejšnjih dodelitev, število partnerjev, prisotnih na terenu, dostop do upravičencev in usklajevanje med humanitarnimi partnerji. Upošteva se tudi zaveza iz sporočila, objavljenega maja 2018, da se bo za izobraževanje namenilo 10 % proračuna EU za humanitarno pomoč.

11

GD ECHO je začel povečevati sredstva za izobraževanje že leta 2016, ko se je poraba v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 51 milijonov EUR (glej sliko 2). V skladu s sporočilom iz leta 2018 je GD ECHO še naprej dodeljeval znatno več sredstev za izobraževanje, tako da so ta v letu 2019 dosegla 10 % proračuna EU za humanitarno pomoč.

12

Deset največjih prejemnikov nujne pomoči EU za izobraževanje v obdobju 2017–2019 je prejelo skupaj 188 milijonov EUR. Štirje največji prejemniki so bili: Turčija (84 milijonov EUR), Jordanija (18 milijonov EUR), Sirija (16 milijonov EUR) in Uganda (16 milijonov EUR).

Obseg revizije in revizijski pristop

13

V tej reviziji je Sodišče preučilo, kako je Komisija upravljala povečano raven svoje podpore za izobraževanje v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah. Leta 2019 je pomoč Komisije za izobraževanje dosegla ciljno vrednost 10 % celotne humanitarne pomoči EU. Cilj revizije Sodišča je bil zagotoviti, da se je ta nova raven financiranja uporabljala uspešno in učinkovito, ter pripraviti priporočila za izboljšave na podlagi revizijskih ugotovitev.

14

Pri reviziji sta bili ocenjeni uspešnost in učinkovitost pomoči EU za izobraževanje v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah. Sodišče je postavilo naslednji vprašanji:

• Ali je bila humanitarna pomoč EU uspešna pri pomoči otrokom?
• Ali je Komisija učinkovito zagotavljala svojo pomoč?

15

V reviziji sta bili zajeti dve državi, Jordanija in Uganda, kar je Sodišču omogočilo preučitev odziva GD ECHO na dolgotrajni krizi v dveh različnih kontekstih. Prevzete obveznosti EU za financiranje izobraževanja v izrednih razmerah v obdobju 2017–2019 so znašale 18 milijonov EUR za Jordanijo in 16 milijonov EUR za Ugando (glej odstavek 12). Turčija, ki je največja prejemnica sredstev EU za izobraževanje v izrednih razmerah, ni bila vključena v obseg revizije Sodišča, saj so bili zadevni odhodki že vključeni v revizijo Sodišča, opravljeno leta 2018¹².

16

Sodišče je preučilo sedem projektov v Jordaniji in štiri projekte v Ugandi, ki so se začeli v letih 2017, 2018 in 2019 (glej Prilogo I). Ti državi je izbralo na podlagi zneska finančnih sredstev EU, zagotovljenih za izobraževanje v izrednih razmerah v obdobju 2017–2019. Dodatna merila so vključevala: potrebo po zajetju različnih izvajalskih partnerjev in možnost vzorčenja tako zaključenih kot tekočih projektov.

17

Sodišče je revizijo izvedlo med novembrom 2019 in junijem 2020. Zaradi pandemije COVID-19 revizorji niso mogli obiskati projektov na terenu. Razgovori z uslužbenci Komisije v Bruslju so bili opravljeni pred uvedbo omejitve potovanj. Sodišče je nato organiziralo videokonference z uslužbenci Komisije in izvajalskimi partnerji na njihovih sedežih ter na terenu v Jordaniji in Ugandi. Opažanja in zaključki Sodišča zato temeljijo na opravljenem pregledu dokumentacije (na primer: predlogi projektov, poročila o spremljanju in kazalniki rezultatov) ter na korespondenci s Komisijo in izvajalskimi partnerji. 

Opažanja

S humanitarno pomočjo EU za izobraževanje se je pomagalo otrokom v stiski, vendar se je z njo doseglo manj deklet kot fantov

18

Za uspešno pomoč otrokom bi morala Komisija¹³:

• pomoč usmeriti tja, kjer je relevantna in najbolj potrebna,
• sodelovati s partnerji in drugimi humanitarnimi organizacijami na terenu,
• spremljati projekte in odpravljati morebitne ovire za doseganje rezultatov,
• zagotoviti, da projekti dosežejo načrtovane izložke in izide, ter uporabiti rezultate projektov okrepljene zmogljivosti odzivanja,
• pri ocenjevanju potreb upoštevati vprašanja enakosti spolov, tako da bi ciljni delež deklet, ki naj bi pomoč prejele in jo tudi prejmejo, odražal večjo prikrajšanost, s katero se srečujejo dekleta.

19

Sodišče je zato preučilo, ali so bili projekti skladni z okvirom politike Komisije in ali so bili usmerjeni na otroke v stiski. Preverilo je, ali je Komisija sodelovala z drugimi deležniki, da bi čim bolj izkoristila komplementarnost, in ali je pri spremljanju projektov ugotovila ključne probleme, pri katerih so potrebni popravni ukrepi. Sodišče je ocenilo, ali so projekti dosegli načrtovane izložke in izide ter ali so se pri njih uporabljala navodila, ki izhajajo iz pobud, financiranih iz programa okrepljene zmogljivosti odzivanja GD ECHO. Preučilo je tudi, ali se je s projekti zagotovila zadostna podpora dekletom.

20

Na sliki 3 so povzete ugotovitve, ki jih je Sodišče pridobilo pri preučitvi vzorčenih projektov med potekom revizije glede njihove relevantnosti, usklajevanja, spremljanja, rezultatov in podpore za dekleta.

Projekti so bili relevantni

21

Sodišče je ugotovilo, da so bili vsi projekti v vzorcu skladni z ustreznim okvirom politike. V Prilogi I so naštete različne dejavnosti, ki so se izvajale v okviru projektov. Vendar je GD ECHO znatno povečal obseg in raven svoje podpore za izobraževanje (glej sliko 2), še preden je leta 2018 oblikoval okvir politike. To je prispevalo k pomanjkanju kontinuitete pri financiranju, ki ga je Komisija zagotovila za en projekt v vzorcu Sodišča. S projektom št. 9 se je v Ugandi v letih 2017 in 2018 podpiral razvoj v zgodnjem otroštvu, ki pa ni bil del nacionalnega načrta odzivanja na področju izobraževanja. GD ECHO je podporo ukinil po objavi sporočila maja 2018, v katerem so se bolj poudarjali osnovnošolsko izobraževanje in programi pospešenega izobraževanja.

22

Sodišče je v zvezi z vzorcem projektov ugotovilo, da so Komisija in njeni partnerji opravili ocene potreb tako, da so uporabili participativni pristop, ki je zajemal lokalne prebivalce. Na primer, z učitelji, starši in otroki so potekale razprave v fokusnih skupinah za seznanitev s specifičnimi izzivi, s katerimi se ti srečujejo, in njihovimi stališči o ustreznih vsebinah projektov. Te informacije so bile nato uporabljene pri načrtovanju projekta.

23

Pri oceni potreb so bila upoštevana tudi vprašanja zaščite otrok. Na primer: projekt št. 4 v Jordaniji je vključeval storitev spremstva na poti v šolo, saj je bilo pri razpravi v fokusni skupini poudarjeno, da je varnost na poti v šolo eden od razlogov za odsotnost. S projektom št. 2 je bilo uvedeno usposabljanje učiteljev za obravnavanje ustrahovanja, potem ko je bilo pri razpravi v fokusni skupini ugotovljeno, da je to problem.

Projekti so bili dobro usklajeni

24

Hitro povečanje finančnih sredstev GD ECHO za izobraževanje z 12 milijonov EUR leta 2015 na 166 milijonov EUR leta 2019 je pomenilo, da je bilo dobro usklajevanje še posebej pomembno za zagotavljanje komplementarnosti in preprečevanje podvajanja. Izvajalski partnerji GD ECHO so sodelovali v grozdih ali delovnih skupinah izobraževalnega sektorja v Jordaniji in Ugandi. Njihov cilj je bil zagotoviti dobro usklajevanje med vsemi akterji na področju izobraževanja v izrednih razmerah (glej okvir 1).

25

Čeprav je usklajevanje na splošno potekalo dobro, je Sodišče odkrilo nekaj primerov pomanjkanja komplementarnosti:

1. pri projektu št. 8 v Ugandi je bila stopnja vpisa v program pospešenega izobraževanja nižja od pričakovane, delno zaradi tega, ker so druge organizacije povečevale obseg svojih programov pospešenega izobraževanja. Generalni direktorat Evropske komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) je, na primer, prav tako financiral pospešeno izobraževanje prek nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko. Ker so centri za programe pospešenega izobraževanja prejeli več pomoči kot osnovne šole, so se pojavile napetosti. Razlike v podpori so bile tako velike, da je bilo v študiji o možnostih prehoda za učence programov pospešenega izobraževanja v Ugandi ugotovljeno, da nobeden od anketiranih otrok ni želel preiti v uradno običajno osnovno šolo,
2. v Ugandi ni bilo komplementarnosti med osnovno šolo, ki je prejemala podporo v okviru vzorčenega projekta št. 8, in bližnjim projektom za vodo, sanitarno oskrbo in higieno, ki ga ni financiral GD ECHO. Zato šola sprva ni bila priključena na vodni vir, ki ga je zagotovil partner iz projekta za vodo, sanitarno oskrbo in higieno.

GD ECHO je spremljal projekte in obravnaval probleme, ki jih je odkril

26

Uradniki GD ECHO na terenu opravljajo obiske za spremljanje projektov. O rezultatih teh obiskov, vključno z morebitnimi ugotovljenimi problemi, poročajo svojim partnerjem zaradi izvedbe popravnih ukrepov. Na primer:

1. GD ECHO je pri spremljanju projekta št. 8 na osnovni šoli v Ugandi poudaril pomanjkanje usklajevanja s partnerji iz projekta za vodo, sanitarno oskrbo in higieno (glej odstavek 25). Po obisku za spremljanje, ki je bil izveden osem mesecev po začetku projekta, je bil problem obravnavan in šola je bila priključena na oskrbo z vodo.
2. GD ECHO je pri spremljanju projekta v zvezi z razvojem v zgodnjem otroštvu v Ugandi (projekt št. 9) ugotovil, da so morali starši svojim otrokom kupiti halje za slovesno podelitev diplome, da so lahko prejeli potrebno potrdilo za vpis otroka v osnovno šolo. Po obisku za spremljanje je bila ta praksa ukinjena, saj ugandski izobraževalni organi za vstop v osnovno šolo dejansko niso zahtevali potrdila.

27

Vendar GD ECHO partnerjev ni sistematično pisno obveščal o ugotovitvah, pridobljenih ob obiskih za spremljanje. Na primer: GD ECHO je oktobra 2018 opravil obisk za spremljanje projekta v Jordaniji (projekt št. 5). Svoje ugotovitve je partnerju namesto pisno sporočil ustno in vključil zahtevo po proizvodih za komuniciranje v pisni obliki ali obliki videa. Partner je zahtevek napačno razumel in je komunikacijsko gradivo pripravil šele sedem mesecev pozneje, v drugi fazi projekta (projekt št. 6). Sodišče je odkrilo tudi nekatere slabosti v zvezi s stroški spremljanja (glej odstavek 57) in deležem deklet, ki so prejele pomoč, v primerjavi s ciljno vrednostjo (glej odstavek 38).

S projekti so bili doseženi načrtovani rezultati

28 GD ECHO za merjenje rezultatov projektov uporablja dve vrsti kazalnikov. S kazalniki rezultatov se merijo izložki projekta (tj. proizvodi in storitve, ki se jih je s projektom zagotovilo, kot so zgrajene učilnice, izvedeni tečaji usposabljanja ali dobavljena oprema). S kazalniki posebnih ciljev se merijo izidi (tj. izboljšanje položaja upravičencev, kot so dostop do priložnosti za učenje, več znanja ali povečan občutek blaginje). 29

V vzorcu Sodišča je bilo šest zaključenih projektov (glej Prilogo I), ki so imeli skupaj 30 kazalnikov rezultatov. Pri 27 od teh kazalnikov (90 %) je bilo s projekti doseženih 100 % ali več ciljnih izložkov (glej sliko 4).

30

Sodišče je odkrilo primer, pri katerem je izložek presegel ciljno vrednost, vendar ni bil uporabljen, kot je bilo predvideno. Pri projektu št. 10 v Ugandi so bile zgrajene učilnice za osnovne šole na dveh lokacijah: Bidibidi, obstoječe naselje, in Omugo, v katerega je bilo pričakovati velik pritok beguncev. Vendar predvidenih  40 000 beguncev v Omugo ni prispelo in ob koncu projekta marca 2018 so od petih tam zgrajenih šol, kakor načrtovano, delovale le tri. Od preostalih dveh šol je ena ostala prazna do novega šolskega leta 2019, druga pa se je uporabljala kot srednja šola v okviru projekta, financiranega iz sklada Izobraževanje ne sme čakati (Education Cannot Wait).

31

Merjenje izložkov je razmeroma enostavno (npr. število zgrajenih učilnic ali število učiteljev, ki so opravili usposabljanje), merjenje sprememb v življenju upravičencev, tj. izid projekta, pa je zahtevnejše. Kljub temu je Sodišče v vzorčenih projektih odkrilo nekaj dobrih primerov, kako je bilo to opravljeno (glej okvir 2).

32

Zaključeni projekti v vzorcu Sodišča so imeli 11 kazalnikov posebnih ciljev. Z njimi so se merili izidi, kot so: odstotek šoloobveznih otrok, ki imajo stalen dostop do kakovostnih in varnih učnih priložnosti (projekti št. 1, 2, 10 in 11), ali odstotek invalidnih otrok, katerih psihosocialno počutje se je zaradi ukrepov v okviru projekta vidno izboljšalo (projekt št. 5). Pri devetih od teh kazalnikov (82 %) je bilo s projekti doseženih 100 % ali več ciljnih izložkov (glej sliko 5).

33

Krepitev sistemov in partnerstev je bila ena od štirih strateških prioritet Komisije v okviru politike za leto 2018 (glej odstavek 07). Iz programa okrepljene zmogljivosti odzivanja GD ECHO sta bila v letih 2018 in 2019 financirana dva projekta, ki se nanašata na izobraževanje v dolgotrajnih krizah:

1. projekt Skupaj izboljšajmo učna okolja (Improving Learning Environments Together) (0,6 milijona EUR), ki je bil namenjen reševanju izzivov na področju merjenja kakovosti izobraževanja v izrednih razmerah. V okviru projekta je bila oblikovana metoda za poučitev ljudi, kako zbirati podatke, jih analizirati in uporabiti za izboljšanje delovanja šol. Poročilo s pregledom rezultatov projekta je bilo objavljeno maja 2018;
2. projekt Krepitev usklajevanja pri izobraževanju v izrednih razmerah (Strengthening Coordination in Education in Emergencies) (1 milijon EUR), katerega cilj je bil izboljšati razumevanje pomoči z denarjem ali boni, da bi se omogočila bolj sistematična uporaba denarja v izobraževanju. Kot rezultat projekta so bile februarja 2019 objavljene smernice, v katerih so opisani ključni elementi, ki jih je treba upoštevati v različnih fazah projektov denarne pomoči.

34

Rezultati analize Sodišča so predstavljeni v tabeli 2. Sodišče je ugotovilo, da je GD ECHO, kljub temu da je bila to strateška prioriteta, le malo uporabljal rezultate projektov okrepljene zmogljivosti odzivanja:

1. projekt Skupaj izboljšajmo učna okolja je bil v celoti relevanten za pet projektov, delno pa za dva. Cilj teh projektov je bilo zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja, projekti pa so se izvajali v času, ko so bili rezultati projekta Skupaj izboljšajmo učna okolja že na voljo. Vendar so bili za merjenje kakovosti le pri enem projektu dejansko uporabljeni rezultati projekta Skupaj izboljšajmo učna okolja (projekt št. 8);
2. smernice programa okrepljene zmogljivosti odzivanja o denarni pomoči so bile relevantne in na voljo za štiri projekte iz vzorca Sodišča. Pri nobenem od teh projektov se ni izrecno sklicevalo na te smernice, vendar je bil v praksi uporabljen podoben pristop, kot je v njih opisan (projekti št. 3, 6, 7 in 8).

S projekti se je doseglo manj deklet kot fantov

35

V okviru politike GD ECHO je poudarjen nesorazmeren učinek izrednih razmer in dolgotrajnih kriz na izobraževanje deklet. To je bilo potrjeno v analizi potreb nekaterih projektov, zajetih v vzorec Sodišča. Na primer:

1. s projektom št. 6 v Jordaniji so se podpirali invalidni otroci in ugotovljeno je bilo, da se zlasti dekleta srečujejo z ovirami pri dostopu do izobraževanja (npr. zaradi stigmatizacije, nadlegovanja in slabega ravnanja učiteljev z njimi);
2. pri ocenah potreb za tri projekte denarne pomoči v Jordaniji (projekti št. 1–3) se je pokazalo tveganje, da dekleta opustijo šolanje zaradi otroške poroke, ki se uporablja kot način shajanja v krizi in pusti v življenju deklet nepopravljive posledice;
3. z analizo potreb za projekt v Ugandi v letu 2018 se je pokazalo, da je bila zastopanost deklet in fantov v zgodnjih letih osnovne šole enaka, vendar je sčasoma opustilo šolanje več deklet (projekt št. 8);
4. pri ocenjevanju predloga projekta v begunskih taboriščih v Jordaniji je GD ECHO pripomnil, da obstaja tveganje, da dekleta opustijo šolanje in se jim naložijo gospodinjska dela ter da so izpostavljene nasilju in otroškim porokam (projekt št. 4).

36

V okviru projektov so se izvajale nekatere dejavnosti, s katerimi so se posebej obravnavale ženske in dekleta in ki so bile usmerjene v ovire, s katerimi se srečujejo ranljive skupine, kot so matere, ki so še otroci (glej okvir 3).

37

Vendar ciljni delež deklet, na katere so bili usmerjeni nekateri projekti iz vzorca Sodišča, ni odražal večje prikrajšanosti, s katero se srečujejo dekleta (glej odstavek 35). Na primer: otroške poroke je težko razveljaviti, zato so preventivni ukrepi še posebej pomembni. Kljub temu je bil cilj osmih od enajstih projektov v vzorcu Sodišča podpreti 50 % deklet. Z enim od preostalih treh projektov se je želelo podpreti 60 % deklet zaradi njihovega ranljivejšega položaja (projekt št. 4). Ciljna vrednost glede doseganja deklet preostalih dveh projektov v vzorcu Sodišča je bila še nižja. Ciljna vrednost glede doseganja deklet enega izmed projektov v Jordaniji je bila le 40 % deklet (projekt št. 3), nekega drugega projekta v Ugandi pa 44 % deklet (projekt št. 11). Ciljna vrednost v višini 40 % pri projektu št. 3 je bila nižja od ciljne vrednosti 50 % v prejšnjih dveh fazah (projekta št. 1 in 2). Ciljna vrednost 40 % ni bila v skladu z zavezami GD ECHO na tem področju niti z oceno potreb v izvedbi partnerja, ki je priporočil več podpore ranljivim dekletom, zlasti tistim, ki jim grozi otroška poroka.

38

Čeprav so bile določene ciljne vrednosti za delež deklet, te niso bile vključene v uradne kazalnike projektov (glej odstavek 29). Poleg tega pri več ukrepih, ki jih je financiral GD ECHO, te ciljne vrednosti niso bile dosežene. Na sliki 6 je prikazan ciljni odstotek deklet za projekte v vzorcu Sodišča v primerjavi z dejansko doseženim odstotkom. Pri projektu št. 1, na primer, bi se lahko podprlo dodatnih 132 deklet, če bi bila ciljna vrednost izpolnjena.

39

GD ECHO ima orodje, označevalec za politiko enakosti spolov in starosti, s katerim oceni, kako dobro so v humanitarne ukrepe vključeni vidiki enakosti spolov. Namen označevalca je izboljšati kakovost ukrepov humanitarne pomoči. GD ECHO ukrepu v fazi zasnove ter fazah vmesnega in končnega poročila podeli oceno 0, 1 ali 2, odvisno od tega, koliko od štirih meril, povezanih s spolom, ukrep izpolnjuje. Štiri merila so: analiza potreb in poročanje glede na spol; izogibanje negativnim učinkom na spolne skupine in njihovo blaženje; sodelovanje spolnih skupin pri zasnovi/izvajanju; prilagoditev ukrepa potrebam spolne skupine.

40

Čeprav več vzorčenih projektov ni bilo usmerjenih na dovolj deklet ali se jih z njimi ni doseglo, to ni vplivalo na njihovo oceno, saj delež pomoči glede na spol ni bil posebno merilo. GD ECHO je podelil najvišjo oceno 2 sedmim od enajstih projektov, zajetih v vzorcu Sodišča. Najvišje število točk se lahko uporabi le, če se pri projektu izpolnjujejo vsa štiri merila (glej tabelo 3). Tudi kadar je GD ECHO podelil nižjo oceno, se to ni nanašalo na ciljno ali doseženo vrednost deleža deklet. GD ECHO ni sistematično spremljal deleža spolov. Zato se na podlagi označevalca za politiko enakosti spolov in starosti niso sprejeli potrebni popravni ukrepi, kadar projekti niso imeli določenih dovolj velikih ciljnih vrednosti glede deleža deklet ali te niso bile dosežene.

Projekti so bili preveč kratkoročni, kar je prispevalo k nekaterim neučinkovitostim

41

Za učinkovito zagotavljanje humanitarne pomoči za izobraževanje v dolgotrajnih krizah naj Komisija¹⁴:

• zagotovi kratkoročno in dolgoročno podporo otrokom v skladu s svojo zavezo glede večletnega financiranja iz velikega dogovora, sklenjenega leta 2016,
• doseže največjo možno stroškovno učinkovitost pri uporabi sredstev za humanitarno pomoč,
• načrtuje trajnostnost rezultatov po zaključku zagotavljanja humanitarne pomoči, na primer s spodbujanjem samozadostnosti in podpiranjem možnosti za preživljanje.

42

Zato je Sodišče ocenilo, ali je Komisija izvajala večletno financiranje in ali so bili projekti dovolj dolgi, da so se z njimi obravnavale potrebe po izobraževanju v dolgotrajnih krizah. Sodišče je analiziralo, kako je Komisija dosegla stroškovno učinkovitost in zagotovila, da so bili stroški projektov razumni. Kadar je bilo to ustrezno, je primerjalo stroške podobnih dejavnosti pri različnih projektih iz svojega vzorca. Preučilo je tudi, ali so se s projekti tudi po njihovem zaključku zagotavljale koristi otrokom, ali se je zaradi njih zmanjšala odvisnost upravičencev od denarne pomoči in ali so bili projekti povezani z dolgoročnejšo razvojno pomočjo.

43

Na sliki 7 so povzete ugotovitve, ki jih je Sodišče pridobilo pri preučitvi vzorčenih projektov glede njihovega trajanja, stroškovne analize in trajnostnosti.

Večina projektov v vzorcu Sodišča je trajala 10–12 mesecev, kar ni zadostovalo za obravnavo dolgoročnejših izobraževalnih potreb v dolgotrajnih krizah

44

Kljub svoji zavezanosti k večletnemu humanitarnemu financiranju in temu, da so potrebe po izobraževanju v dolgotrajni krizi pogosto srednje- do dolgoročne, Komisija regijam in državam dodeljuje sredstva letno na podlagi letnega sklepa na svetovni ravni (Worldwide Decision). V skladu s takim sklepom, sprejetim leta 2019, je bilo skupaj dodeljene 1,5 milijarde EUR, kar je vključevalo:

1. 260 milijonov EUR za sirsko krizo (Sirija, Libanon, Jordanija in Egipt), od tega 16,5 milijona EUR (6 %) za izobraževanje;
2. 113 milijonov EUR za Afriški rog (Džibuti, Etiopija, Kenija, Somalija in Uganda), od tega 22,5 milijona EUR (20 %) za izobraževanje.

45

V letnih načrtih izvajanja humanitarne pomoči je nato opredeljen odziv GD ECHO na določeno krizo ali v zvezi z regijo. Na primer, za sirsko krizo in Afriški rog so na voljo letni načrti izvajanja humanitarne pomoči.

46

Orodja GD ECHO so zasnovana za odzivanje na krize. GD ECHO lahko na podlagi enega načrta izvajanja humanitarne pomoči financira projekte izobraževanja v izrednih razmerah največ 24 mesecev. Isti projekt lahko po 24 mesecih še naprej financira iz naslednjega načrta izvajanja humanitarne pomoči, vendar se lahko ta odločitev sprejme šele pozneje in ne ob prvotni izbiri projekta. S tem ciklom načrtovanja programov se zagotavlja fleksibilnost za odzivanje na izredne razmere, vendar se tako tudi omejuje število dolgoročnih projektov, ki se financirajo.

47

V uredbi o humanitarni pomoči¹⁵ ni določene omejitve glede trajanja financiranja GD ECHO. Omejitve, določene v sklepu na svetovni ravni ali načrtih izvajanja humanitarne pomoči, so sprejete na podlagi internega odločanja (glej sliko 8). Z regulativnega vidika bi GD ECHO na podlagi enega načrta izvajanja humanitarne pomoči lahko financiral daljše projekte izobraževanja v izrednih razmerah.

48

V vzorcu Sodišča je bilo 11 projektov, sedem v Jordaniji in štirje v Ugandi. Prvotno načrtovano trajanje devetih od 11 projektov je bilo 12 mesecev ali manj. Povprečno prvotno načrtovano trajanje projektov v obeh državah je znašalo 13 mesecev. V Ugandi se je po podaljšanju projektov povečalo na 21 mesecev (glej sliko 9). Krize v obeh državah so dolgotrajne. Sirska kriza se je začela leta 2012, v Ugando pa od leta 2016 prihaja veliko število beguncev. Projekti, ki jih je revidiralo Sodišče, so potekali od leta 2017 do leta 2019.

49

Praksa enoletnega financiranja projektov ni v skladu z zavezo iz t. i. velikega dogovora, da se bo okrepilo večletno načrtovanje. Poleg tega je zaveza GD ECHO, da bo 10 % humanitarne pomoči namenil izobraževanju (glej odstavek 10), pomenila, da je dolgoročno financiranje na voljo. Z enoletnimi projekti ni mogoče izpolniti večletnih izobraževalnih potreb otrok v dolgotrajnih krizah. To dokazuje dejstvo, da je GD ECHO več teh projektov financiral še v nadaljnjih letih. V nedavnem vrednotenju humanitarne pomoči EU je bilo ugotovljeno, da je letni cikel financiranja GD ECHO pomenil visoke stroške upravljanja, in priporočeno, naj GD ECHO izvaja večletno načrtovanje programov, kadar je to mogoče¹⁶.

50

Z enoletnim financiranjem ukrepov se poveča upravno breme za DG ECHO in zlasti za izvajalskega partnerja. GD ECHO mora oceniti več predlogov, partner pa mora pripraviti predloge in poslati prijavo v odobritev ministrstvu za izobraževanje (glej tabelo 4). Z enoletnimi projekti se preprečijo daljše pogodbe za zaposlene in poveča se njihova fluktuacija¹⁷. Z večletnim humanitarnim financiranjem se lahko zmanjšajo stroški upravljanja¹⁸. Poleg tega morajo partnerji v Jordaniji za vsak projekt ministrstvo za šolstvo zaprositi za odobritev. Ta postopek lahko traja tri do pet mesecev, kar lahko pomembno vpliva na 12-mesečni projekt.

51

Nadaljnja slabost kratkoročnega financiranja je krajši čas, ki je na voljo za zagotovitev kakovostnega odziva. Manj časa je na voljo za obravnavo vprašanj, povezanih s spolom, in za doseganje bolj trajnostnih rešitev. V poročilu o velikem dogovoru iz leta 2019 (The Grand Bargain: Three years on: Multi-year humanitarian financing) je bilo ugotovljeno, da se z večletnim financiranjem ni le zmanjšalo upravno breme humanitarne pomoči, temveč sta se izboljšali tudi njena učinkovitost in uspešnost. Vsi izvajalski partnerji projektov iz vzorca Sodišča so navedli, da bi se s trajanjem projektov, ki bi bilo daljše kot eno leto, bolje zadostilo izobraževalnim potrebam otrok v dolgotrajnih krizah. V zvezi z Jordanijo in Ugando so se zavzemali za projekte, ki bi trajali od dveh do pet let, da bi se omogočilo boljše načrtovanje, kar bi privedlo do kakovostnejšega odziva.

GD ECHO ni zadosti analiziral stroškov projektov

52

Za izbor projektov GD ECHO določi splošna načela v načrtih izvajanja humanitarne pomoči (glej odstavek 45). Z njimi se partnerjem zagotavljajo informacije o znesku razpoložljivih finančnih sredstev GD ECHO, vrsti ukrepa, ki ga bo financiral GD ECHO, in o tem, kako bo GD ECHO ocenil predloge partnerjev. Partnerji oblikujejo svoje projekte v skladu s splošnimi načeli iz načrta izvajanja humanitarne pomoči in jih GD ECHO predlagajo v financiranje.

53

S standardnim preverjanjem primernosti partnerjev in upravičenosti stroškov, ki ga opravi GD ECHO, se lahko do neke mere zagotovi, da so stroški razumni. GD ECHO pred podpisom okvirnega sporazuma o partnerstvu opravi predhodno oceno primernosti partnerja. Partnerji morajo to oceno tehnične in logistične zmogljivosti uspešno opraviti. Čeprav se s tem pridobi določeno zagotovilo o postopkih partnerjev, pa to ni jamstvo, da so stroški v njihovih predlogih projektov konkurenčni. GD ECHO prav tako sistematično preverja upravičenost stroškov projekta, kar lahko privede do prihrankov pri stroških. V Ugandi, na primer, se je tako iz proračuna projekta črtalo vozilo Land Cruiser v vrednosti  37 000 EUR (projekt št. 10).

54

GD ECHO v določenem obsegu opravi tudi analizo stroškovne učinkovitosti, da bi pridobil zagotovilo o konkurenčnosti in razumnosti predlaganih stroškov. Projekt št. 7 v vzorcu Sodišča, ki se je izvajal v Jordaniji, je bil dober primer, kako se lahko z analizo stroškov prispeva k stroškovni učinkovitosti. GD ECHO je menil, da so stroški na upravičenca v predlogu projekta previsoki (2 700 EUR na otroka). Znesek je bil znižan na 1 700 EUR na otroka, s čimer se je izboljšala učinkovitost projekta. S to vrsto analize stroškov se lahko tudi zmanjša tveganje goljufij, saj lahko nenavadna stroškovna razmerja ali neobičajne spremembe v določenem obdobju nakazujejo nezakonite dejavnosti.

55

Vendar je Sodišče pri 11 revidiranih projektih ugotovilo slabosti v zvezi z analizo stroškov. GD ECHO analize stroškov predlogov projektov ni izvajal dosledno. Opravljena analiza stroškov je bila omejena, GD ECHO pa je ni uporabljal dovolj, da bi z njo povečal učinkovitost projektov (glej okvir 4).

56

GD ECHO je od decembra 2018 pri izboru predlogov projektov njihovo stroškovno učinkovitost ocenjeval kot „slabo”, „srednjo” ali „dobro”. Vendar ni bilo smernic o ocenjevalnih merilih ali vrsti analize stroškov, ki je potrebna za izvedbo ocene. Revizijski vzorec Sodišča je zajemal tri projekte iz leta 2019 (projekti št. 3, 6 in 7), vse v Jordaniji, pri katerih je GD ECHO uporabil ta pristop. Ocena GD ECHO glede stroškovne učinkovitosti je bila pri vseh treh projektih „srednja”. Vendar tudi v primeru projekta št. 7, za katerega je GD ECHO menil, da je predrag (glej odstavek 54), ni bilo primerjave s stroški na enoto pri drugih podobnih projektih.

57

Ne le pri načrtovanju projektov, temveč tudi med njihovim izvajanjem se lahko s primerjavo stroškov s podobnim projektom pripomore k opredelitvi možnosti za boljšo stroškovno učinkovitost. Vendar GD ECHO pri spremljanju projektov ni analiziral njihovih stroškov.

58

Sodišče je opredelilo dve vrsti analiz, ki bi jih GD ECHO lahko izvedel pri načrtovanju in izvajanju projektov zaradi opredelitve možnosti za povečanje njihove stroškovne učinkovitosti:

1. primerjava stroškov dejavnosti z dejavnostmi v podobnem projektu ali prejšnjih fazah istega projekta (glej okvir 5);
2. primerjava deleža blaga in storitev, ki so jih prejeli upravičenci, z deležem v podobnih projektih ali prejšnjih fazah istega projekta (glej Box 6).

Številne dejavnosti so po zaključku projektov še naprej koristile otrokom, vendar se je s projekti denarne pomoči le malo prispevalo k zmanjšanju odvisnosti upravičencev

59

V okviru projektov so bile izvedene številne dejavnosti, ki so tudi po zaključku projektov še naprej koristile otrokom, med drugim:

1. podpora za formalno izobraževanje ali izvajanje pospešenega izobraževanja;
2. usposabljanje učiteljev na področju vključujočega izobraževanja, pospešenega izobraževanja, psihosocialnih spretnosti ali življenjskih veščin zaradi krepitve njihovega znanja in izboljšanja izobraževalnega okolja;
3. gradnja šol, učnih centrov, latrin ali nastanitev za učitelje;
4. dobava opreme invalidnim otrokom;
5. dobava šolskih torb in uniform;
6. psihosocialna podpora za izboljšanje psihosocialnega počutja;
7. ozaveščanje in razvoj zmogljivosti za različne deležnike, da bi se ustvarilo bolj omogočitveno in spodbudno izobraževalno okolje;
8. oblikovanje nacionalne politike za vključujoče izobraževanje in spodbujanje njenega sprejetja v šolskem sistemu.

60

Mnoge od teh dejavnosti so običajno povezane z razvojno pomočjo. Tako sta tudi GD DEVCO in nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko zgradila učilnice in zagotovila usposabljanje učiteljev za programe pospešenega izobraževanja v Ugandi. Vendar so njuni projekti trajali štiri leta, projekti GD ECHO pa so bili krajši in jih je bilo treba podaljšati, da bi se z njimi doseglo zastavljene cilje.

61

V nekaj primerih je bila humanitarna pomoč EU neposredno povezana z razvojno pomočjo EU. Na primer: v okviru projektov GD ECHO so bile zgrajene šole v Ugandi, nato pa so se s projekti, financiranimi iz sklada Izobraževanje ne sme čakati, izplačevale plače učiteljev in se je dobavilo pohištvo. Nekateri učenci programov pospešenega izobraževanja, ki so bili upravičenci projekta v Ugandi s financiranjem GD ECHO (projekt št. 8), so se nato udeležili poklicnega usposabljanja, ki ga je financiral nujni skrbniški sklad EU za Afriko.

62

Vendar GD ECHO nekaj priložnosti za nadaljnjo krepitev povezanosti z razvojno pomočjo ni izkoristil:

1. eden od partnerjev je zagotavljal pospešeno učenje (financirano iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko) in psihosocialno podporo za osnovnošolce (ki jo je financiral GD ECHO) na nekaterih istih lokacijah. Ukrepe za preživljanje, s katerimi je upravičencem zagotavljal sredstva za preživljanje in ki so se financirali iz nujnega skrbniškega sklada EU, pa je izvajal na drugih območjih v naseljih, pri čemer je izpustil priložnost, da bi se v praksi uresničila povezava med humanitarno/razvojno pomočjo, t. i. „pristop nexus”, za katerega si prizadeva EU. V končnem poročilu GD ECHO za ta projekt je navedeno, da bi se v okviru projekta morale vzpostaviti strateške povezave z dolgoročnejšimi razvojnimi pobudami (kot je program nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), da bi se povečala njegova učinkovitost (projekt št. 11);
2. GD ECHO je v analizi končnega poročila za enega od projektov v Ugandi navedel, da partner ni dovolj izkoristil priložnosti, da bi ukrep povezal z dolgoročnejšimi razvojnimi ukrepi (projekt št. 10);
3. GD ECHO je v oceni predloga za enega od projektov, izvedenih leta 2018 v Jordaniji, zapisal, da se s projektom niso dovolj podpirale dolgoročne strategije za zmanjšanje potreb po humanitarni pomoči. Edini predlog je bil, naj drugi donatorji financirajo dejavnosti, kar se ni zgodilo (projekt št. 5);
4. v poročilih GD ECHO o spremljanju drugega projekta v Jordaniji je bilo ugotovljeno, da se v okviru projekta niso dovolj izkoristile priložnosti za podporo dolgoročnim strategijam za zmanjšanje potreb po humanitarni pomoči in ranljivosti, ki jih povzročajo (zlasti v taborišču Azraq) (projekt št. 4);
5. s študijo se je sledilo napredku  2 971 učencev po njihovi udeležbi v programu pospešenega izobraževanja v Ugandi leta 2018. Ugotovljeno je bilo, da se jih  2 015 (68 %) ni šolalo nikjer. Samo 956 (32 %) jih je uspešno prešlo v osnovnošolsko, srednješolsko ali poklicno izobraževanje. V poročilu je bilo poudarjeno, da je potrebnih več naložb in podpore, da bi se otrokom pomagalo pri prehodu na možnosti šolanja po koncu programa pospešenega izobraževanja (projekt št. 8).

63

V načrtih izvajanja humanitarne pomoči se poziva, naj bodo ukrepi povezani z dolgoročnejšimi programi zaradi večje trajnostnosti. Na primer: v tehnični prilogi načrta izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji za leto 2018 se je zahtevalo, naj se z izobraževalnimi ukrepi zagotovi kontinuiteta učenja na podlagi ustreznega načrtovanja, vključno z izhodnimi strategijami in prehodom na razvojno pomoč. Vendar je GD ECHO storil le malo, da bi zmanjšal odvisnost upravičencev od denarne pomoči, ki je bila ena od glavnih dejavnosti v petih projektih v vzorcu Sodišča (štirje v Jordaniji in eden v Ugandi, glej Prilogo I). Cilj denarne pomoči je bil otrokom omogočiti dostop do izobraževanja. Vendar so bila po koncu projektov še vedno potrebna denarna sredstva, da bi lahko otroci še naprej obiskovali šolo. Na primer: s projekti št. 1, 2 in 3 v vzorcu Sodišča se je v letih 2017, 2018 in 2019 podpiralo istih 700 otrok v Jordaniji. Tudi  1 290 upravičencev projekta št. 7 v Jordaniji se je podpiralo že v pretekli fazi.

64

Eden od razlogov za to, da je bilo za te projekte potrebno ponovno financiranje, je bil ta, da ti projekti niso imeli strategij izhoda, ki bi bile povezane z bolj trajnostnimi programi. S projekti se ni veliko prispevalo k usmerjanju upravičencev k rešitvam za preživljanje, da bi se zmanjšala njihova odvisnost od denarne pomoči. GD ECHO je v svoji oceni končnega poročila za projekt št. 2 v Jordaniji leta 2018 ugotovil, da partner še vedno ni omenil morebitne strategije izhoda iz programov denarne pomoči, od katere so bile odvisne najranljivejše družine, kot so gospodinjstva, ki jih vodijo ženske. GD ECHO je v oceni predloga za projekt št. 3 v letu 2019, ki ga je pripravil isti partner kot projekt št. 2, ugotovil, da partner ni prikazal dovolj možnosti za prehod na razvojne ukrepe v prihodnosti.

65

Dva projekta denarne pomoči v letu 2019 sta imela ciljni vrednosti glede prehoda upravičencev na rešitve za preživljanje. Pri projektu št. 3 v Jordaniji je bila določena ciljna vrednost, da se bo do konca projekta 8 % upravičencev preusmerilo k bolj trajnostnim rešitvam za preživljanje, tako da ne bodo več potrebovali denarne pomoči. Ciljna vrednost projekta št. 7 v Jordaniji je bila 5 % (65 od  1 290 upravičencev). Ti ciljni vrednosti sta bili skromni in sta pomenili, da bo več kot 90 % upravičencev v obeh projektih ostalo odvisnih od denarne pomoči. GD ECHO je pri spremljanju projekta št. 7 v Jordaniji ugotovil, da so nekateri otroci kljub prejemanju denarne pomoči še naprej delali, saj njihove družine niso imele možnosti za preživljanje in finančnih virov. Pri ostalih treh projektih denarne pomoči (projekti št. 1, 2 in 8) niso bile določene ciljne vrednosti glede rešitev za preživljanje.

66

Z enim od meril označevalca GD ECHO za ocenjevanje odpornosti se ocenjuje, ali se pri projektih izkoriščajo priložnosti za podporo dolgoročnim strategijam za zmanjšanje potreb po humanitarni pomoči. GD ECHO je ugotovil, da pri večini projektov to merilo ni bilo zadostno izpolnjeno, zaradi česar je končni rezultat za ta označevalec znašal 1. GD ECHO je najvišjo oceno 2 dodelil le redkim projektom (glej tabelo 5).

Zaključki in priporočila

67

S pomočjo EU se je v splošnem pomagalo otrokom v stiski, s projekti pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Vendar se s projekti ni doseglo dovolj deklet. Poleg tega je bila večina projektov v vzorcu Sodišča prekratkih glede na izobraževalne potrebe otrok, kar je zmanjšalo učinkovitost. Ugotovitve iz preučitve 11 projektov, ki jo je izvedlo Sodišče, so povzete v Prilogi II.

68

Projekti so bili relevantni in dobro usklajevani, Komisija pa je obravnavala probleme, ki jih je odkrila med obiski za spremljanje. S projekti je bila dosežena večina načrtovanih rezultatov. Vendar je Komisija le malo uporabljala rezultate svojih projektov v okviru programa okrepljene zmogljivosti odzivanja. Poleg tega Komisija pomoči ni usmerila na dovolj deklet, čeprav so te bolj prikrajšane. Prav tako pri več projektih, zajetih v vzorcu Sodišča, ni bil dosežen ciljni delež deklet (odstavki 18 do 40).

Priporočilo 1 – Komisija naj bolj uporablja rezultate projektov programa okrepljene zmogljivosti odzivanja

Komisija naj bolj sistematično uporablja navodila, relevantna za humanitarno pomoč za izobraževanje, ki so bila pridobljena pri pobudah, financiranih s sredstvi programa okrepljene zmogljivosti odzivanja.

Časovni okvir: projekti, financirani od januarja 2022.

Priporočilo 2 – Komisija naj zagotovi več podpore za dekleta v izobraževalnih projektih

Komisija naj zagotovi več podpore za dekleta tako, da:

1. v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči obvesti partnerje, da bo dajala prednost financiranju projektov, katerih cilj je doseči vsaj 50 % deklet, razen v primeru utemeljitve na podlagi okoliščin;
2. vključi standardni kazalnik glede deleža deklet v projektu;
3. med obiski za spremljanje sistematično spremlja delež spolov in upoštevanje vidika spola pri izobraževalnih projektih, ki jih financira EU, ter sprejme potrebne ukrepe za boljšo obravnavo potreb deklet.

Časovni okvir: projekti, financirani od januarja 2022.

69

Večina projektov v vzorcu Sodišča je prvotno trajala 10–12 mesecev, kar ni zadostovalo za obravnavo izobraževalnih potreb otrok v dolgotrajnih krizah. Zaradi kratkega trajanja se je povečalo tudi upravno breme za izvajalske partnerje, zaradi česar je bilo zagotavljanje pomoči manj učinkovito (odstavki 41 do 51).

Priporočilo 3 – Komisija naj zagotovi dolgoročnejše financiranje izobraževanja v dolgotrajnih krizah

Za učinkovito izpolnitev izobraževalnih potreb otrok v dolgotrajnih krizah naj Komisija:

1. podpira izobraževalne projekte vsaj dve leti, razen kadar je krajše trajanje utemeljeno na podlagi potreb ali okoliščin;
2. opredeli trajanje teh projektov na začetku ukrepa, da bi tako omogočila uresničitev koristi dolgoročnejšega financiranja.

Časovni okvir: projekti, financirani od januarja 2022.

70

Komisija ni zadostno analizirala projektnih stroškov, da bi lahko ugotovila priložnosti za večjo stroškovno učinkovitost. Stroškov dejavnosti ali deleža blaga in storitev, ki so jih prejeli upravičenci, ni primerjala s podobnimi projekti ali s predhodnimi fazami istega projekta. To je veljalo ne le pri izboru predlogov projektov, temveč tudi pri spremljanju izvajanja projektov (odstavki 52 do 58).

Priporočilo 4 – Komisija naj izboljša analizo stroškov pri izboru in spremljanju izobraževalnih projektov

Pri analizi proračunov predlaganih projektov ali dejanskih stroškov naj Komisija:

1. sistematično primerja stroške glavnih dejavnosti s tistimi v podobnem projektu ali prejšnjih fazah istega projekta;
2. primerja delež blaga, vključno z denarno pomočjo, in storitev, ki so jih prejeli upravičenci, z deležem v podobnih projektih ali prejšnjih fazah istega projekta;
3. uporabi rezultate te analize stroškov pri izboru projektov in spremembi njihovih proračunov zaradi izboljšanja učinkovitosti ali zavrnitve neučinkovitih predlogov.

Časovni okvir: projekti, financirani od januarja 2022.

71

Ko so bili projekti zaključeni, jih je večina še naprej koristila otrokom. Vendar pa je Komisija storila le malo, da bi zmanjšala odvisnost upravičencev od denarne pomoči v okviru vzorčenih projektov denarne pomoči za izobraževanje. Za mnoge od teh projektov je bilo potrebno ponovno financiranje, saj niso bili povezani s programi dolgoročnejše pomoči in ker se z njimi ni veliko prispevalo k usmerjanju družin upravičencev k rešitvam za preživljanje (odstavki 59 do 66).

Priporočilo 5 – Komisija naj izboljša trajnostnost projektov denarne pomoči za izobraževanje v dolgotrajnih krizah

Komisija naj pri financiranju projektov denarne pomoči za izobraževanje v dolgotrajnih krizah okrepi povezave z dolgoročnejšimi razvojnimi programi in usmeri več družin upravičencev k rešitvam za preživljanje.

Časovni okvir: projekti, financirani od januarja 2022.

To poročilo je sprejel senat III, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Bettina JAKOBSEN, v Luxembourgu na zasedanju 8. decembra 2020.

Prilogi

Priloga I – Projektne dejavnosti

Številka projekta	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
Država	Jordanija	Jordanija	Jordanija	Jordanija	Jordanija	Jordanija	Jordanija	Uganda	Uganda	Uganda	Uganda
Vrsta partnerja	mednarodna NVO	mednarodna NVO	mednarodna NVO	NVO	mednarodna NVO	mednarodna NVO	mednarodna NVO	mednarodna NVO	OZN	NVO	NVO
Status	zaključen	zaključen	poteka*	poteka**	zaključen	poteka*	poteka*	poteka*	zaključen	zaključen	zaključen
Financiranje GD ECHO za izobraževanje (v milijonih EUR)	1,7	2,4	1,0	2,0	1,2	1,0	2,3	10,0	1,3	1,5	0,4
Elementi za podporo formalnemu izobraževanju	X	X	X	X	X	X	X	X		X	X
Neformalno izobraževanje (popravni pouk / program pospešenega izobraževanja)	X	X		X				X	X	X	X
Gradnja / obnova		X						X	X	X
Otroška oprema in gradivo					X	X		X		X	X
Denarna pomoč za izobraževanje	X	X	X				X	X
Pomoč za pot v šolo (denarna pomoč, storitev spremljanja na poti v šolo)				X	X	X
Psihosocialna podpora za otroke	X	X		X				X		X	X
Usposabljanje za učitelje / učiteljsko osebje	X	X		X	X	X		X		X	X
Pedagoški pripomočki / oprema				X	X	X		X		X
Ozaveščanje / krepitev zmogljivosti (skupnosti) / spodbujanje politike / zastopanje interesov		X	X		X	X		X	X	X	X

* Projekt je 31. 5. 2020 še potekal ali končno poročilo dotlej še ni bilo na voljo.
** Končno poročilo na voljo 31. 8. 2020.

Priloga II – Povzetek ugotovitev za projekte v vzorcu Sodišča

Glosar

Izobraževanje ne sme čakati (Education Cannot Wait): svetovni sklad, v okviru katerega države in deležniki na področju mednarodne humanitarne in razvojne pomoči sodelujejo pri hitrem odzivanju na izobraževalne potrebe otrok in mladih, ki so jih prizadele krize.

Pospešeno izobraževanje: zagotavljanje izobraževanja v krajšem časovnem okviru za otroke in mlade, ki so zaradi revščine, marginalizacije, konflikta ali krize zamudili del svojega izobraževanja.

Veliki dogovor: sporazum med največjimi donatorji humanitarne pomoči in organizacijami za humanitarno pomoč, namenjen obravnavanju pomanjkanja zaupanja v ta sektor ter povečanju uspešnosti in učinkovitosti njihovega dela.

Kratice in okrajšave

GD DEVCO: Generalni direktorat Evropske komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj

GD ECHO: Generalni direktorat Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči

UNHCR: Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče te revizijske naloge izbere in oblikuje tako, da se doseže čim večji učinek z upoštevanjem tveganja za smotrnost poslovanja ali skladnost na ravni prihodkov ali odhodkov, prihodnje dogodke in politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat III – zunanji ukrepi, varnost in pravica –, ki mu predseduje članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Hannu Takkula, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Turo Hentilä, atašejka v njegovem kabinetu Nita Tennilä, vodilna upravna uslužbenca Sabine Hiernaux-Fritsch in Alejandro Ballester Gallardo, vodji naloge Helka Nykänen in Mark Marshall ter revizorka Eva Coria.

Končne opombe

¹ Statistični inštitut Unesca, podatki za leto 2017, http://uis.unesco.org/en/news/new-education-data-sdg-4-and-more#slideoutmenu.

² COM(2018) 304 final z dne 18. maja 2018 – Sporočilo Komisije o izobraževanju v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah.

³ Global humanitarian overview 2019, United Nations coordinated support to people affected by disaster and conflict, str. 4.

⁴ Dokument GD ECHO o politiki št. 10 (marec 2019) z naslovom Education in Emergencies.

⁵ Save the Children (2015), What children tell us they want in times of emergency and crisis? 16 študij osmih organizacij, v katerih je bilo zajetih 17 različnih izrednih razmer in so bila prikazana mnenja  8 749 otrok. Save the Children/Norwegian Refugee Council (2014), Hear it from the children/why education in emergencies is critical.

⁶ Save the Children/Norwegian Refugee Council (2014), Hear it from the children/why education in emergencies is critical.

⁷ COM(2008) 55 konč. z dne 5. februarja 2008 – Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU in s tem povezan delovni dokument služb Komisije – Children in Emergency and Crisis situations (SEC(2008) 135).

⁸ Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996.

⁹ Delovni dokument služb Komisije z naslovom Gender in Humanitarian Aid, SWD (2013) 290 final.

¹⁰ COM(2018) 304 final.

¹¹ COM(2008) 55 final in SEC(2008) 136.

¹² Posebno poročilo št. 27/2018 – Instrument za begunce v Turčiji.

¹³ Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, okvir politike EU za izobraževanje v izrednih razmerah (COM(2018) 304 final, COM(2008) 55 final in SEC(2008) 136) in Evropsko soglasje o humanitarni pomoči (UL C 25 z dne 30.1.2008).

¹⁴ T.i. veliki dogovor, finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije (2017), člen 30, in finančna uredba (2018), člen 33, JOIN (2017) 21 final z dne 7.6.2017 – Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU.

¹⁵ Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

¹⁶ Comprehensive evaluation of European Union humanitarian aid, 2012–2016, končno poročilo, ki ga je pripravila družba International Development Consulting (ICF).

¹⁷ International rescue committee: The Grand Bargain: Three years on: Multi-year humanitarian financing.

¹⁸ SWD(2019)3 final z dne 10.1.2019, Comprehensive Evaluation of EU Humanitarian Aid, 2012–2016, in FAO Report 2017, http://www.fao.org/3/a-i8040e.pdf, str. 15.

¹⁹ „Education in Emergencies Project Mapping Report“ (Poročilo o pregledu projektov za izobraževanje v izrednih razmerah), maj 2020, na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/eie_mapping_report.pdf.

²⁰ Inštitut za čezmorski razvoj, „A common platform for education in emergencies and protracted crises: Evidence paper“ (Skupna platforma za izobraževanje v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah: dokument z dokazi), 2016, ODI, London.

²¹ GD ECHO, „Thematic Policy Document no 10. Education in Emergencies in EU-funded Humanitarian Aid Operations“ (Tematski dokument o politiki št. 10: Izobraževanje v izrednih razmerah v operacijah humanitarne pomoči, ki jih financira EU), julij 2019, https://ec.europa.eu/echo/files/news/eie_in_humanitarian_assistance.pdf.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	12.11.2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	13.10.2020
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	8.12.2020
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	14.1.2021

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

PDF	ISBN 978-92-847-5595-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/520023	QJ-AB-21-002-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-5569-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/092	QJ-AB-21-002-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.