Letno poročilo Evropskega računskega sodišča o dejavnostih za leto 2020DEJAVNOSTI SODIŠČA V LETU 2020
LETNO POROČILO O DEJAVNOSTIH
EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA
Evropsko računsko sodišče
O Evropskem računskem sodišču
- Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je zunanji revizor Evropske unije.
- Ustanovljeno je bilo z Bruseljsko pogodbo leta 1975, delovati pa je začelo oktobra 1977. Od sklenitve Maastrichtske pogodbe leta 1993 je polnopravna evropska institucija.
- Sedež ima v Luxembourgu.
- Sestavlja ga po en član iz vsake države članice EU, ki ga imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
- Ima približno 900 uslužbencev vseh narodnosti EU.
Delo Evropskega računskega sodišča
- Sodišče zagotavlja, da EU vodi dobre računovodske evidence, da pravilno uporablja svoja finančna pravila ter da njene politike in programi dosegajo svoje zastavljene cilje in so stroškovno učinkoviti.
- S svojim delom prispeva k izboljševanju finančnega poslovodenja EU ter spodbuja odgovornost in transparentnost.
- Opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter svetuje oblikovalcem politik in zakonodajalcema EU.
- Svoja opažanja in priporočila predstavlja Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim vladam in parlamentom ter splošni javnosti.
Predsednikov predgovor
Spoštovani bralci in bralke!
Leto 2020 je bilo za Evropsko unijo in njene države članice zaradi pandemije COVID-19 še posebej težavno.
Hkrati pa je naša Unija v času krize dokazala, da lahko pomembno pripomore k zaščiti varnosti, zdravja in gospodarske blaginje naših državljanov. Sprejete so bile ključne odločitve, ki bodo pomembno vplivale tudi na finance EU. V naslednjih sedmih letih bo Unija lahko porabila 1,8 bilijona EUR. To vključuje 750 milijard EUR za pobudo „Next Generation EU” kot odziv EU na krizo zaradi COVID-19. 27 držav članic se je dogovorilo, da se bo ta začasni program obnove delno financiral z izdajo javnega dolga. Te odločitve so tako res zgodovinski premik na področju financ EU.
V tem kontekstu je Sodišče pripravilo novo strategijo za obdobje 2021–2025. Januarja 2021 smo se dogovorili o treh strateških ciljih, ki bodo služili kot usmeritev pri naših prizadevanjih za revidiranje financ EU v prihodnjih letih, pri uvedbi potrebnih sprememb v našo organizacijo ter pri porabi virov, da bi to storili čim bolj učinkovito in uspešno.
Leto 2020 je bilo polno izzivov tudi za Sodišče kot institucijo. Kljub temu je iz tega poročila o dejavnostih razvidno, da smo se s specifičnimi operativnimi vprašanji, ki so se pojavila zaradi krize zaradi COVID-19, zelo dobro spopadali. Vse leto smo vzdrževali neprekinjeno poslovanje in v nekaj dneh vsem zaposlenim omogočili delo na daljavo.
Kar zadeva revizijsko delo Sodišča v letu 2020, smo prednost namenili letnim poročilom, ki so bila vsa objavljena do uradnih rokov. Sodišče je objavilo tudi 32 posebnih poročil in pregledov z zamudami v mejah sprejemljivega. Izdali smo tudi 11 mnenj, v katerih sta obravnavana predvsem večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in pobuda „Next Generation EU”.
Leto 2020 je bilo tudi zadnje leto strateškega obdobja 2018–2020. To poročilo je zato priložnost za analizo nekaterih dolgoročnih trendov in primerjavo smotrnosti poslovanja Sodišča v zadnjih treh letih z njegovo smotrnostjo poslovanja v preteklem strateškem obdobju (2013–2017).
Prav gotovo bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo še naprej izpolnjevali svojo vlogo neodvisnega zunanjega revizorja EU z izdajo nepristranskih ocen politik in programov EU ter kakovosti finančnega poslovodenja sredstev EU v celotni Uniji in zunaj njenih meja.
Upamo, da vam bodo informacije iz letošnjega poročila o dejavnostih koristile.
Klaus-Heiner Lehne
Predsednik
Dejavnosti Sodišča
Odziv Sodišča na COVID-19
omejitvam zaradi COVID-19
Marca 2020 je EU in njene države članice prizadela pandemija COVID-19. Omejitve, ki so bile naložene državljanom in podjetjem zaradi javnozdravstvene krize, so korenito spremenile naš način življenja in dela. Tako kot vsi se je moralo tudi Sodišče, njegovi člani in uslužbenci, prilagoditi novim razmeram.
Kljub tem težkim okoliščinam je Sodišče storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi še naprej zagotavljalo uspešno javno revidiranje v EU ter pravočasno pripravilo revizijska poročila, mnenja in preglede, hkrati pa zaščitilo zdravje svojih uslužbencev in njihovih družin.
Aktiviran je bil načrt Sodišča za neprekinjeno poslovanje, na podlagi katerega je Sodišče lahko, v skladu z navodili luksemburških organov in skupaj z drugimi institucijami EU s sedežem v Luxembourgu, hitro ukrepalo. Od sredine marca 2020 so vsi uslužbenci Sodišča namreč v samo nekaj dneh prešli na digitalno delo na daljavo. V tem obdobju so bili vsi kritični sistemi informacijske tehnologije še vedno v celoti na voljo.
Sodišče je uvedlo tudi izredni postopek, na podlagi katerega lahko kolegij potrjuje dokumente brez fizičnih sestankov.
Vendar so bile zmogljivosti Sodišča za izvajanje revizij na kraju samem zaradi potovalnih in zdravstvenih omejitev drastično zmanjšane. Sodišče je, kolikor je bilo mogoče, dokaze zbiralo elektronsko in organiziralo sestanke s svojimi revidiranci na daljavo.
Poleg tega je Sodišče v zgodnji fazi pandemije za več tednov začasno prekinilo delo v zvezi z vsemi publikacijami, od aprila 2020 naprej pa je postopoma in manj intenzivno spet začelo izvajati svoje komunikacijske dejavnosti.
za leto 2020 glede na spreminjajoče se
okoliščine zaradi COVID-19
Maja 2020, v zgodnji fazi pandemije, je Sodišče prilagodilo svoj delovni program za leto 2020. Kadar je bilo ustrezno, je spremenilo obseg svojih potekajočih nalog ter prilagodilo pristop in časovnico, da bi upoštevalo spreminjajoče se okoliščine.
Odločilo se je tudi, da bo začelo izvedbo dveh pregledov v zvezi z odzivom EU na krizo zaradi COVID-19.
Decembra 2020 je objavilo prvega od teh pregledov, v katerem je preučilo ukrepe gospodarske politike, ki so bili sprejeti na ravni EU in nacionalnih ravneh za omejevanje in zmanjšanje škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Izpostavljena so bila tveganja, izzivi in priložnosti za prihodnje gospodarsko usklajevanje EU (npr. fiskalna pravila, pravila o državni pomoči) ter novi instrumenti EU za boj proti posledicam krize zaradi COVID-19, kot je pobuda „Next Generation EU”, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost ali podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Drugi pregled, v katerem je obravnavan javnozdravstveni odziv EU na COVID-19, je bil objavljen januarja 2021.
Priprava nove strategije za obdobje 2021–2025
Sodišče že dolgo uporablja večletne strategije, s katerimi zagotavlja dolgoročne usmeritve za svoje revizijsko delo, si prizadeva za pobude za organizacijske spremembe, namenjene stalnemu izboljševanju, ter ostaja na čelu razvoja na področju revidiranja javnega sektorja.
strategije Sodišča za obdobje 2018–2020
Leto 2020 je bilo zadnje leto izvajanja strategije Sodišča za obdobje 2018–2020. V tem triletnem obdobju si je Sodišče prizadevalo doseči tri strateške cilje: izboljšanje dodane vrednosti izjave o zanesljivosti, večja osredotočenost na vidike smotrnosti poslovanja pri ukrepih EU in zagotovitev jasnosti sporočil za bralce publikacij Sodišča.
V primerjavi s prejšnjim strateškim obdobjem 2013–2017 je Sodišče doseglo napredek na več področjih:
- opravi več izbranih revizij in objavi več poročil,
- več virov namenja revizijam smotrnosti poslovanja,
- za zaključek revizij in obdobje, ki sledi do sprejetja poročila, potrebuje manj časa,
- njegova produktivnost se je povečala pri vseh vrstah revizij,
- njegovi institucionalni deležniki se bolj zanimajo za njegovo delo, Sodišče pa svoje delo pogosteje predstavlja Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom,
- poročila Sodišča se znatno več obravnavajo v medijih.
Februarja 2020 je Sodišče objavilo poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu v zvezi s tem, kako je uspelo izvesti svojo strategijo za obdobje 2018–2020.
za obdobje 2021–2025
Leta 2020 je Sodišče začelo pripravljati novo strategijo. To delo je organiziral svetovalni odbor Sodišča za strateške zadeve in perspektivo.
Že od začetka je bil cilj Sodišča pripraviti to novo strategijo na participativen način z dejavnim sodelovanjem vseh članov, vodstvenih delavcev in uslužbencev. Vse leto je bila organizirana vrsta delavnic, spletnih seminarjev in anket, da bi zbrali prispevke in razpravljali o nadaljnjih korakih.
Septembra 2020 je bil na letnem seminarju Sodišča predstavljen prvi osnutek strategije. Končna različica je bila sprejeta januarja 2021.
S to novo strategijo bodo zagotovljene smernice za delo Sodišča v vlogi neodvisnega zunanjega revizorja EU v naslednjih petih letih. Za to obdobje si je Sodišče zastavilo tri nove strateške cilje:
Revizije usmeriti na področja in teme, na katerih lahko Sodišče ustvari največjo dodano vrednost
Ta so:
- gospodarska konkurenčnost Unije,
- odpornost na grožnje za varnost Unije ter spoštovanje evropskih vrednot svobode, demokracije in vladavine prava,
- podnebne spremembe, okolje in naravni viri,
- fiskalne politike in javne finance v Uniji.
Sodišče je proces priprave strategije začelo z določitvijo glavnih vrednot, ki so pomembne za njegovo delo. V okviru tega procesa je posodobilo tudi svojo izjavo o poslanstvu in pripravilo vizijo glede svoje vloge neodvisnega zunanjega revizorja EU.
V strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025 je tudi pregled sredstev, ki mu bodo v pomoč pri doseganju njegovih strateških ciljev.
Revidiranje smotrnosti poslovanja in pravilnosti ukrepov EU
revizije računovodskih izkazov
in revizije skladnosti
Sodišče s svojimi revizijami državljanom EU in oblikovalcem politik zagotavlja neodvisna, objektivna poročila o zadevah, ki so ključne za prihodnost EU, v katerih poudarja to, kar deluje dobro, in obravnava tisto, kar ne.
V revizijah smotrnosti poslovanja, ki jih opravi Sodišče, so obravnavane uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU. Osredotočene so na teme, ki odražajo zadeve, s katerimi se srečuje EU, kot so trajnostna in okolju prijazna raba naravnih virov, rast in vključevanje, izzivi, ki jih prinašajo migracije in svetovni razvoj, enotni trg in bančna unija, z njimi pa se zagotavlja, da je Evropska unija odgovorna in učinkovita. Namen teh revizij je pomagati EU pri boljšem izpolnjevanju njenih ciljev politike.
Revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun EU in proračune evropskih razvojnih skladov zajemajo izjavo Sodišča o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sodišče lahko izvede tudi izbrane revizije skladnosti, da bi preučilo stanje proračunskega računovodstva in finančnega poslovodenja EU ali ocenilo, ali so sistemi upravljanja in kontrol za zbiranje in porabo finančnih sredstev EU v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi pravili. Poleg tega je Sodišče tudi revizor računovodskih izkazov številnih agencij, decentraliziranih organov in skupnih podjetij EU ter evropskih šol.
Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi za revidiranje javnega sektorja.
Delovni program
in obdobje po njem
V programu dela Sodišča za leto 2021 in obdobje po njem, ki je bil objavljen januarja 2021, so ponovno navedene njegove revizijske prioritete za prihodnjih pet let in podrobnosti o 73 posebnih poročilih in pregledih, ki jih namerava objaviti v letih 2021 in 2022.
Sodišče bo eno četrtino svojih revizijskih nalog, ki se bodo pričele leta 2021, namenilo obravnavi odziva EU na pandemijo
Sodišče pripravlja svoj revizijski delovni program neodvisno, vendar ne izolirano. V stiku je s svojimi institucionalnimi deležniki, zlasti z Evropskim parlamentom. Od leta 2015, ko je začelo ta dialog, je število predlogov parlamentarnih odborov nenehno raslo: od 37 predlogov leta 2015 do skupno 158 predlogov za revizije, ki jih je Sodišče prejelo za delovni program za leto 2021 in obdobje po njem. Približno dve tretjini teh predlogov sta bili v celoti ali delno upoštevani pri tekočem ali prihodnjem delu Sodišča, nekateri pa so že bili obravnavani v poročilih, ki jih je Sodišče objavilo nedavno.
Revizijsko delo na terenu
Sodišče večino revizijskega dela opravlja v svojih prostorih v Luxembourgu. Revizorji Sodišča pa izvedejo tudi veliko obiskov na Evropski komisiji, ki je glavni revidiranec Sodišča, ter v drugih institucijah EU, pa tudi agencijah in organih EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organih držav članic, predstavništvih EU v tretjih državah ter mednarodnih organizacijah, ki upravljajo sredstva EU.
Sodišče preverja tudi prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v EU kot tudi izven njenih meja. Pri teh preverjanjih Sodišče pregleda revizijsko sled in pridobi neposredne revizijske dokaze od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU ter zbiranju in izplačevanju sredstev EU, pa tudi od upravičencev, ki ta sredstva prejmejo.
Sodišče si v skladu s ciljem, določenim v finančni uredbi EU, prizadeva, da so izbrane revizije dokončane v 13 mesecih.
zaradi omejitev v zvezi s COVID-19
Revizijske ekipe Sodišča so največkrat sestavljene iz dveh ali treh revizorjev, revizijski obiski pa običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov. Sodišče preglede na kraju samem v EU v splošnem usklajuje skupaj z vrhovnimi revizijskimi institucijami obiskanih držav članic.
Pogostost in intenzivnost revizijskega dela Sodišča v posameznih državah članicah in državah upravičenkah sta odvisni od vrste revizij, ki jih Sodišče izvaja.
Skoraj vse leto 2020 je imelo Sodišče zaradi omejitev potovanj in zdravstvenih ukrepov (zaprtje meja, pravila o karanteni, zahteve glede testiranja itd.) omejene možnosti za opravljanje revizij na terenu.
Zato so revizorji Sodišča v primerjavi s prejšnjimi leti opravili manj revizijskih dni na kraju samem. V državah članicah in zunaj EU so skupaj preživeli 1 190 dni (leta 2019: 3 605, leta 2018: 3 761 dni). Poleg tega so 627 dni porabili za revizije v institucijah EU ter decentraliziranih agencijah in organih po vsej EU, skupnih podjetjih, mednarodnih organizacijah, kot sta Združeni narodi ali OECD, in zasebnih revizijskih podjetjih (leta 2019: 2 504 dni, leta 2018: 2 723 dni).
Po drugi strani pa je Sodišče pogosteje opravljalo revidiranje na daljavo in za komuniciranje z revidiranci uporabljalo videokonference in druge informacijske tehnologije, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.
Poročila Sodišča
Revizijska poročila, pregledi in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Pripomorejo k temu, da Evropski parlament in Svet spremljata in nadzirata doseganje ciljev politik EU ter zahtevata odgovornost – zlasti v okviru letnega postopka za podelitev razrešnice – od odgovornih za upravljanje proračuna EU.
V zadnjih letih se je Sodišče v skladu s svojo strategijo za obdobje 2018–2020 vedno bolj osredotočalo na ocenjevanje smotrnosti ukrepov EU.
Posebna poročila in pregledi
Sodišče je leta 2020 preučilo številne izzive, s katerimi se EU srečuje na različnih področjih svoje porabe, kot so med drugim poraba za podnebne ukrepe, ceste, zastoji v mestih, unija kapitalskih trgov in trgovinska zaščita.
Sodišče v svojih posebnih poročilih preučuje, ali so bili cilji izbranih politik in programov EU doseženi, ali so bili rezultati doseženi uspešno in učinkovito in ali je bila z ukrepi EU zagotovljena dodana vrednost – tj. ali je bilo doseženo več, kot bi se doseglo samo z ukrepi na nacionalni ravni. V teh poročilih tudi daje priporočila, opredeljuje načine za varčevanje sredstev, izboljšanje dela, preprečevanje potrate ali uspešnejše doseganje pričakovanih ciljev politik.
Cilj pregledov Sodišča je zagotoviti opis in analizo okoliščin, pogosto z medsektorskega vidika in na podlagi predhodnega revizijskega dela ali drugih javno dostopnih informacij. Sodišče lahko preglede uporabi tudi za predstavitev svoje analize področij ali vprašanj, ki jih še ni revidiralo, ali za ugotavljanje dejstev o specifičnih temah ali problemih. V nasprotju z revizijami se v pregledih ne obravnavajo evalvacijska vprašanja niti ne dajejo zagotovila.
Na naslednjih straneh je vpogled v delo Sodišča s primeri poročil iz leta 2020, ki zajemajo različna področja.
Trajnostna raba naravnih virov
Ukrepi EU za obravnavo problema plastičnih odpadkov (Pregled št. 4/2020)
Samo za embalažo, kot so lončki za jogurt ali plastenke za vodo, se porabi približno 40 % vse plastike in ta embalaža povzroči 60 % plastičnih odpadkov, ki nastanejo v EU. Je tudi vrsta embalaže z najnižjo stopnjo recikliranja v EU (malo več kot 40 %). Komisija je za obravnavo tega vedno večjega problema odpadkov leta 2018 sprejela strategijo za plastiko in podvojila trenutne ciljne vrednosti recikliranja na 50 % do leta 2025 in celo 55 % do leta 2030. Dosega teh ciljnih vrednosti bi bila bistven napredek k doseganju ciljev EU za krožno gospodarstvo.
V tem pregledu je bil preučen odziv EU na vse večji problem plastičnih odpadkov s poudarkom na odpadni plastični embalaži. Sodišče je poudarilo nekatere vrzeli, tveganja, izzive in priložnosti pristopa, ki ga je zavzela EU pri obravnavi odpadne plastične embalaže.
Zaradi novih, strožjih pravil o poročanju, v skladu s katerimi bo treba predstaviti zanesljivejši prikaz stanja, bo povprečna sporočena stopnja recikliranja plastične embalaže v EU s sedanjih 42 % verjetno upadla na komaj 30 %. Izziv, kako povečati zmogljivosti recikliranja v EU, je še toliko večji, saj so v novi Baselski konvenciji, ki se bo kmalu začela uporabljati, določeni strožji pogoji za pošiljke plastičnih odpadkov v tujino. Od januarja 2021 je prepovedana večina pošiljk plastičnih odpadkov. Skupaj s pomanjkanjem zmogljivosti za obdelavo takih odpadkov v EU to pomeni dodatno tveganje za dosego novih ciljnih vrednosti. Obstajajo tudi tveganja, da se bo zaradi tega povečalo število nezakonitih pošiljk in kaznivih dejanj v zvezi z odpadki, vendar je okvir EU za boj proti temu prešibak.
Namen novih pravil EU je uskladiti in okrepiti sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, tako da se bodo z njimi spodbujale možnosti recikliranja (na primer s sistemi prilagoditve pristojbin ali celo kavcijskimi sistemi) in ne samo lažja embalaža kot trenutno. Zaradi novih pravil Komisije glede zasnove embalaže bi lahko prišlo do boljše zasnove embalaže za možnosti recikliranja, hkrati pa bi se z njimi lahko spodbudila ponovna uporaba.
Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje
Skoraj eden od štirih otrok v EU je izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti. Po najnovejših podatkih Eurostata je takih otrok (mlajši od 18 let) skoraj 23 milijonov. Tveganje revščine ali socialne izključenosti pomeni, da živijo v gospodinjstvih, ki so v vsaj eni od naslednjih treh situacij: tveganje revščine zaradi prenizkih dohodkov, resna materialna prikrajšanost in zelo nizka intenzivnost dela.
V študijah je bilo večkrat poudarjeno, da naložbe z razmeroma nizkimi finančnimi stroški v otroštvu lahko prinesejo koristi za vse življenje. V EU je boj proti revščini otrok v rokah vsake države članice. Vloga Komisije je prek pravnih in finančnih instrumentov dopolnjevati in podpirati nacionalne ukrepe v zvezi z revščino otrok.
Sodišče je ocenilo, ali je Komisija uspešno prispevala k prizadevanjem držav članic za zmanjšanje revščine otrok.
Ugotovilo je, da je bilo skoraj nemogoče oceniti, kako EU prispeva k prizadevanjem držav članic za zmanjšanje revščine otrok. Relevantnost in moč preučenih instrumentov EU sta bili omejeni, saj ti niso bili pravno zavezujoči – z močnejšimi orodji, kot sta evropski semester ali podpora iz skladov EU, pa se je revščina otrok redko posebej obravnavala. Zato je bilo težko določiti, ali ukrepi EU uspešno prispevajo k prizadevanjem za obravnavo tega zaskrbljujočega vprašanja.
Sodišče je priporočilo, naj Komisija v svoj akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic vključi ukrepe in cilje za obravnavo revščine otrok, zagotovi jasne interne smernice za primere, ki bi lahko privedli do morebitnih priporočil za posamezne države, v katerih bi bila neposredno obravnavana revščina otrok, v programskem obdobju 2021–2027 usmerja in spremlja naložbe za obravnavo revščine otrok ter zagotovi, da bo prihodnje evropsko jamstvo za otroke podprto z zadostnimi zanesljivimi dokazi.
Zunanji ukrepi, varnost in pravica
Posebno poročilo št. 14/2020 – Razvojna pomoč EU za Kenijo
Razvojna pomoč EU je namenjena zmanjšanju in v končni fazi izkoreninjenju revščine v državah, ki jo prejemajo, in sicer s spodbujanjem dobrega upravljanja in trajnostne gospodarske rasti.
Obdobje posameznega evropskega razvojnega sklada (ERS) na splošno traja pet do sedem let. V okviru 11. ERS je 75 držav AKP prejelo skupaj 15 milijard EUR. Dodeljevanje je temeljilo na petih kazalnikih: številu prebivalcev, bruto nacionalnem dohodku na prebivalca, indeksu človeških virov, indeksu gospodarske ranljivosti in svetovnih kazalnikih upravljanja. Države z velikim številom prebivalcev, kot je Kenija, so prejele sorazmerno manj sredstev.
ERS je glavni vir financiranja EU za Kenijo. Pomoč, ki jo je država prejela v okviru 11. ERS, je med letoma 2014 in 2020 znašala 435 milijonov EUR, kar je približno 0,6 % njenih prihodkov od davkov.
Sodišče je ocenilo, ali sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) podporo uspešno usmerjali v projekte, s katerimi se je lahko kar največ prispevalo k zmanjševanju revščine v Keniji. Revizorji so se osredotočili na uspešnost razvojne pomoči, ki je bila z ERS zagotovljena Keniji in je glavni vir financiranja EU za to državo. V tem poročilu je bila Kenija uporabljena kot primer za oceno metodologije za dodeljevanje razvojne pomoči EU in za pomoč pri zasnovi novih ukrepov v naslednjem večletnem finančnem okviru. Revizorji so preučili, ali sta Komisija in ESZD uspešno usmerjali ERS, tako da se je z njim lahko kar največ prispevalo k zmanjševanju revščine v Keniji.
Sodišče je ugotovilo, da je bila pomoč razdeljena med mnogo področij in da Komisija ni pojasnila, kako in zakaj se bo s podporo izbranim sektorjem največ pripomoglo k zmanjševanju revščine v Keniji. Čeprav so revidirani projekti na splošno prinesli pričakovane izložke in izide, njihov učinek na splošni razvoj države še ni bil dokazan.
Sodišče je na podlagi svojega dela v zvezi s Kenijo priporočilo ponovni razmislek o pristopu k dodeljevanju pomoči državam AKP. Priporočilo je tudi dajanje prednosti nekaterim sektorjem v Keniji, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost usmerjanju pomoči v doseganje rezultatov.
Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo
Cilj pravil EU o konkurenci je preprečevanje protikonkurenčnega ravnanja družb, npr. skrivnih kartelov ali zlorabe prevladujočega položaja. Komisija lahko družbam, ki kršijo ta pravila, naloži globo. V zadnjih desetih letih je na področju izvrševanja pravil o konkurenci prišlo do znatnih sprememb v dinamiki trga zaradi pojavitve digitalnih trgov, velepodatkov in algoritmov za določanje cen.
Komisija s protimonopolnimi postopki skupaj z nacionalnimi organi za konkurenco izvršuje pravila EU o konkurenci. Odgovorna je tudi za preglede združitev družb, ki so pomembne za notranji trg EU.
Komisija vsako leto pregleda več kot 300 priglasitev združitev in približno 200 protimonopolnih zadev. Od leta 2010 do leta 2019 je naložila globe za kršitve v višini 28,5 milijarde EUR. Zaradi omejenosti virov je od leta 2005 izvedla samo štiri preiskave v sektorjih na lastno pobudo, s pomočjo katerih je lahko odkrila kršitve.
Sodišče je preučilo, kako uspešno je Komisija odkrivala kršitve in izvrševala pravila EU o konkurenci v zvezi z združitvami in protimonopolnimi postopki ter kako je sodelovala z nacionalnimi organi za konkurenco. Revizorji so preučili tudi, kako je Komisija ocenila svoje doseganje smotrnosti in poročala o njej.
Sodišče je ugotovilo, da je Komisija v svojih odločbah obravnavala pomisleke v zvezi s konkurenco. Toda zaradi omejenih virov so bile omejene tudi zmogljivosti za spremljanje trga in za lastno odkrivanje protimonopolnih zadev. Zaradi vse večje količine podatkov, ki jih je treba obdelati, in pojavitve digitalnih trgov so preiskave postale kompleksne, vsi izzivi pa še niso bili obravnavani. Sodelovanje z nacionalnimi organi za konkurenco je bilo dobro, vendar bi bilo nekatere vidike z boljšim usklajevanjem mogoče izboljšati. Poleg tega je treba izboljšati način, na katerega Komisija ocenjuje smotrnost svojih dejavnosti in poroča o njej.
Sodišče je priporočilo, naj Komisija izboljša svojo zmogljivost za odkrivanje kršitev in izvrševanje pravil o konkurenci, tesneje sodeluje z nacionalnimi organi za konkurenco in izboljša poročanje o smotrnosti.
Financiranje in upravljanje Unije
Institucije EU vsako leto za dolgoročno poklicno pot zaposlijo približno 1 000 novih stalnih uslužbencev, ki jih izberejo izmed več kot 50 000 prijavljenih kandidatov na javnih natečajih urada EPSO. Ti natečaji so zelo selektivni: povprečna stopnja uspešnosti je 2 %. Med letoma 2012 in 2018 se je 411 000 kandidatov potegovalo za 7 000 mest na rezervnih seznamih urada EPSO: natečaji za uslužbence splošnega profila privabljajo na desettisoče kandidatov, na končnem rezervnem seznamu je lahko do 200 uspešnih kandidatov. Urad EPSO je svoje postopke skrajšal z 18 na 13 mesecev, še vedno pa presega svoj cilj, ki je deset mesecev. Stroški na uspešnega kandidata so približno 24 000 EUR: struktura stroškov je zasnovana tako, da se kar najbolj zmanjšajo stroški obsežnih natečajev.
Sodišče je ocenilo, ali je urad EPSO med letoma 2012 in 2018 s svojimi postopki uspel pravočasno in stroškovno učinkovito privabiti in izbrati ustrezne potencialne uslužbence za institucije EU.
Ugotovilo je, da izbirni postopek urada EPSO ni bil dobro prilagojen za manjše, usmerjene natečaje, s katerimi bi se lahko k prijavi za mesta v javni upravi EU pritegnili strokovnjaki. Hkrati so revizorji opozorili tudi na več slabosti v izbirnih postopkih za uslužbence splošnega profila, ki jih izvaja urad EPSO.
Sodišče je priporočilo izboljšanje izbirnega postopka, uvedbo novega okvira za izbiranje strokovnjakov in izboljšanje zmogljivosti urada EPSO za prilagajanje hitro spreminjajočemu se okolju.
Letni poročili in specifična letna poročila
V letnih poročilih so v glavnem predstavljeni rezultati izjave Sodišča o zanesljivosti v zvezi s proračunom Evropske unije in proračun evropskih razvojnih skladov (ERS).
Letno delo Sodišča v zvezi revizijo računovodskih izkazov agencij, decentraliziranih organov in skupnih podjetij EU ter evropskih šol je predstavljeno v specifičnih letnih poročilih.
Sodišče objavi tudi poročilo o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz dejavnosti Enotnega odbora za reševanje (SRB).
Letno poročilo o proračunu EU za proračunsko leto 2019
Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, da bi preučilo, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s finančnimi pravili na ravni EU in držav članic.
Poleg tega posebej oceni vsako večje področje proračuna EU po (pod)razdelkih večletnega finančnega okvira. Analizira tudi, zakaj in kje je do napak prišlo, daje priporočila za izboljšave in preučuje, ali in kako so bila njegova predhodna priporočila uresničena v praksi.
To obsežno delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s svojimi pooblastili iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
pozitivno mnenje o zaključnem računu in prihodkih
Sodišče je za proračunsko leto 2019 v zvezi z zaključnim računom in prihodki EU izdalo mnenje brez pridržkov.
negativno mnenje o odhodkih
V letu 2019 je poraba EU znašala 159,1 milijarde EUR, kar je predstavljalo 2,1 % skupne javne porabe držav članic EU in 1 % bruto nacionalnega dohodka EU.
Revizorji Sodišča so preskusili vzorec 747 plačil upravičencem na vseh področjih porabe iz skupne revidirane populacije v vrednosti približno 126 milijard EUR. To pomeni, da je Sodišče ocenilo različne primere, v katerih so bila sredstva EU uporabljena za zagotavljanje podpore ključnim infrastrukturnim projektom, MSP, raziskovalnim organizacijam, kmetom, študentom v državah članicah EU in upravičencem v državah nečlanicah EU.
Sodišče je za proračunsko leto 2019 v zvezi z odhodki EU izdalo negativno mnenje.
leto 2019 je znašala 2,7 %
Sodišče je za proračunsko leto 2019 ocenilo, da je stopnja napake za odhodke kot celoto znašala med 1,8 % in 3,6 %. Sredina tega razpona, t. i. najverjetnejši obseg napake, je znašala 2,7 % (v proračunskem letu 2018: 2,6 %).
Opomba: Sodišče za oceno stopnje napake uporablja standardne statistične tehnike. S 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotavlja, da je stopnja napake za dano populacijo med spodnjo in zgornjo mejo napake (za več podrobnosti glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2019).
je vsebovala pomembno napako
V proračunskem letu 2019 so odhodki z visokim tveganjem predstavljali 53 % revidirane populacije Sodišča, kar je več kot v prejšnjih dveh letih. Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 4,9 % (v proračunskem letu 2018: 4,5 %).
Za porabo EU sta značilni dve vrsti odhodkov, pri katerih obstajata dva različna vzorca tveganja:
- plačila na podlagi pravic z majhnim tveganjem, ki temeljijo na tem, ali upravičenci izpolnjujejo nekatere (manj kompleksne) pogoje, na primer študijske in raziskovalne štipendije (na področju konkurenčnosti), neposredna pomoč za kmete (na področju naravnih virov) ter plače in pokojnine za uslužbence v institucijah EU (na področju uprave),
- povračila stroškov z velikim tveganjem, pri katerih EU povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti (za katere veljajo kompleksnejša pravila). Te zajemajo raziskovalne projekte (konkurenčnost), naložbe v regionalni razvoj in razvoj podeželja (kohezija in naravni viri) ter projekte razvojne pomoči (Evropa v svetu).
v katerem so napake najpogostejše:
Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter
Konkurenčnost za rast in delovna mesta
Za proračunsko leto 2019 je bila Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (pod)razdelek večletnega finančnega okvira, v katerem so bile napake najpogostejše, sledil pa mu je podrazdelek Konkurenčnost za rast in delovna mesta.
Opomba: Ocenjena stopnja napake temelji na količinsko opredeljivih napakah, ki jih je odkrilo Sodišče s svojim delom, zlasti preizkušanjem vzorca transakcij. Za vzorčenje in oceno stopnje napake Sodišče uporablja standardne statistične tehnike (glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2019).
Boj proti goljufijam zoper finančne interese EU
šest primerov suma goljufije
Sodišče je zunanji revizor EU. Njegove revizije niso posebej zasnovane za odkrivanje goljufij. Kljub temu pa revizorji Sodišča redno odkrivajo številne primere, pri katerih Sodišče sumi, da je prišlo do goljufije.
Leta 2020 je Sodišče uradu OLAF poročalo o šestih primerih suma goljufije (v letu 2019: desetih primerih), ki jih je odkrilo med izvajanjem svojega revizijskega dela. V letnem poročilu Sodišča o proračunu EU so dodatne informacije o naravi teh primerov suma goljufije in naknadnih finančnih izterjavah, ki jih je priporočil urad OLAF.
projekt za proračunsko leto 2019
Za proračunsko leto 2019 je Sodišče v okviru pilotnega projekta svoje letno poročilo razdelilo na dva ločena dela. V drugem delu letnega poročila je obravnavana smotrnost izvrševanja programov porabe v proračunu EU.
Sodišče je v okviru svojega letnega poročanja prvič pregledalo letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna, ki je glavno poročilo Komisije o smotrnosti izvrševanja na visoki ravni.
Preučilo je tudi rezultate, dosežene s programi EU v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Njegov namen je bil ugotoviti, koliko ustreznih informacij o smotrnosti je na voljo, in na podlagi teh informacij oceniti, kako dobro so bili programi porabe EU dejansko izvedeni.
Sodišče je tudi spremljalo izvajanje revizijskih priporočil, ki jih je dalo v poročilih, objavljenih leta 2016.
Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih za proračunsko leto 2019
pozitivno mnenje o zaključnih računih in prihodkih,
negativno mnenje o odhodkih
Evropski razvojni skladi (ERS), ki so bili ustanovljeni leta 1959, so glavni instrumenti, s katerimi EU zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje. Njihov namen je odprava revščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja in vključitve afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj v svetovno gospodarstvo. Evropske razvojne sklade financirajo države članice EU, upravljata pa jih Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) zunaj proračuna EU.
Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi za proračunsko leto 2019 izreklo pozitivno mnenje o zaključnih računih evropskih razvojnih skladov in njihovih prihodkih, o njihovih odhodkih pa negativno mnenje.
Specifična letna poročila o agencijah EU
Agencije EU so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni zaradi izvajanja specifičnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki pomagajo institucijam EU pri zasnovi in izvajanju politik. Vseh agencij je 43.
Opomba: v proračunskem letu 2019 Evropsko javno tožilstvo (EJT) in Evropski organ za delo (ELA) še nista bila finančno neodvisna.
za proračunsko leto 2019
V proračunskem letu 2019 je skupni proračun vseh agencij (razen SRB), ki spadajo pod revizijsko pristojnost Sodišča, znašal 3,3 milijarde EUR (v proračunskem letu 2018: 4,2 milijarde EUR), kar ustreza 2,2 % splošnega proračuna EU za leto 2019 (v proračunskem letu 2018: 2,1 %).
V splošnem so bili z revizijo računovodskih izkazov agencij potrjeni pozitivni rezultati, o katerih je Sodišče poročalo v prejšnjih letih. Sodišče je dalo pozitivno mnenje o zaključnih računih, prihodkih in plačilih, povezanih z njimi, za 41 agencij, izvzemši nekatera vprašanja, ki so vplivala na plačila Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropskega azilnega podpornega urada (EASO).
smotrnosti poslovanja agencij EU
Sodišče je leta 2020 prvič preučilo smotrnost poslovanja agencij EU z medsektorskega vidika. Pri reviziji je ugotovilo potrebo po večji fleksibilnosti pri ureditvi, delovanju in morebitnem prenehanju agencij. Zaključilo je tudi, da nekatere agencije zaradi nezadostne podpore držav članic, panog, Evropske komisije ali drugih agencij ne morejo v celoti opravljati svoje vloge.
Specifično letno poročilo o skupnih podjetjih za proračunsko leto 2019
Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva EU s panogami, raziskovalnimi skupinami in državami članicami. Imajo pomembno vlogo pri izvajanju specifičnih vidikov raziskovalne politike EU.
Osem od devetih skupnih podjetij izvaja posebne raziskovalne in inovacijske ukrepe programa Obzorje 2020 na področjih prometa, prometa/energije, zdravja, industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase, elektronskih komponent in sistemov ter digitalnih raziskav. Deveto skupno podjetje, Fuzija za energijo, se financira iz Euratoma in je odgovorno za zagotavljanje prispevka Evrope k mednarodnemu termonuklearnemu poskusnemu reaktorju (ITER).
Sodišče je leta 2020 prvič revidiralo zaključni račun in z njim povezane transakcije Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo, ustanovljenega leta 2018.
za proračunsko leto 2019
Sodišče je za proračunsko leto 2019 izreklo pozitivna mnenja o zaključnih računih, prihodkih in plačilih za vsa skupna podjetja.
Kljub temu je svojemu revizijskemu mnenju o zaključnem računu Skupnega podjetja Fuzija za energijo (F4E) za leto 2019 tako kot v prejšnjih letih dodalo poudarjeno zadevo, s katero je želelo predvsem opozoriti na tveganje nadaljnjih zvišanj stroškov in povečanj zamud pri izvajanju projekta ITER.
Specifični letni poročili o evropskih šolah in pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje
Sodišče letno poroča o pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje, Sveta in Komisije, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nalog v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje. V svojem poročilu za proračunsko leto 2019 je prišlo do zaključka, da sta si Enotni odbor za reševanje in Komisija ustrezno prizadevala razkriti pogojne obveznosti, če sta za to imela razloge.
Sodišče je objavilo tudi letno poročilo o zaključnih računih 13 evropskih šol.
za podelitev razrešnice
Objava letnih poročil Sodišča pomeni tudi začetek postopka za podelitev razrešnice, v okviru katerega se Evropski parlament – na priporočilo Sveta – odloči, ali so Komisija in drugi organi zadovoljivo upravljali proračun EU. Če so ga, jim podeli razrešnico.
Zaradi COVID-19 je bila predstavitev letnih poročil Sodišča za leto 2019 na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta izjemoma preložena na januar 2021.
Mnenja
za obdobje 2021–2027 in pobudo „EU nove generacije”
Eden od načinov, kako Sodišče prispeva k izpopolnjevanju pristopa boljšega pravnega urejanja, ki ga izvaja Komisija, je objavljanje mnenj o predlogih Komisije v zvezi z novo zakonodajo ali zakonodajnimi spremembami. Kadar imajo ti zakonodajni predlogi pomembne finančne posledice, so mnenja Sodišča v skladu s pravom EU obvezna. Za mnenja o drugih specifičnih vprašanjih lahko Sodišče zaprosijo tudi druge institucije. Vsa mnenja Sodišča se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Leta 2020 je Sodišče objavilo 11 takih mnenj. Velika večina se je nanašala bodisi na spremembe obstoječih pravil v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 zaradi odziva EU na izbruh COVID-19 bodisi na zakonodajne predloge za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in pobudo „EU nove generacije”.
Drugi izdelki za komuniciranje
Napovedniki revizij
Napovedniki revizij vsebujejo informacije o potekajočih revizijskih nalogah (v zvezi s smotrnostjo poslovanja). Temeljijo na opravljenem pripravljalnem delu in naj bi se uporabljali kot vir informacij za tiste, ki jih zanimajo politike in/ali programi, ki jih revidira Sodišče.
Leta 2020 je Sodišče objavilo 14 napovednikov revizij (leta 2019: 18).
Revija Journal
V vsaki številki so članki avtorjev iz institucij EU in od drugod o specifičnih temah, večinoma z revizijskega vidika.
Leta 2020 je Sodišče objavilo tri izdaje: o velepodatkih in digitalizaciji, o podnebnih spremembah in revidiranju in o uresničevanju evropske dodane vrednosti.
Konference in spletni seminarji
V letu 2020 je Sodišče organiziralo tudi več konferenc in spletnih seminarjev. Vsi te prireditve so bile organizirane na daljavo in odprte za zainteresirane strani in državljane.
V nadaljevanju sta predstavljena dva primera takih konferenc.
strategijo Kitajske
Junija 2020 je Sodišče gostilo spletni seminar za razpravo o odzivu EU na državno vodeno naložbeno strategijo Kitajske, ki se je navezoval na pregled Sodišča na to temo iz leta 2020. Povabljeni akademski strokovnjaki in strokovnjaki Evropskega računskega sodišča so predstavili svoja stališča o odnosih med EU in Kitajsko, posledicah gospodarskega vzpona Kitajske in odzivu EU na kitajske naložbe.
v javnem sektorju
Septembra 2020 je Sodišče gostilo konferenco o etiki in integriteti v javni upravi. Namen konference je bil spodbuditi razpravo o etičnih politikah institucij EU in njihovi povezanosti z zaupanjem javnosti v EU. V razpravah so sodelovali predstavniki akademskih krogov, vodilnih nevladnih organizacij, Evropskega parlamenta, OECD, EIB, evropskega varuha človekovih pravic in oblikovalci standardov na področju revidiranja. Konferenca se je nanašala na posebno poročilo Sodišča iz leta 2019 z naslovom Etične okvire revidiranih institucij EU bi bilo mogoče še izboljšati.
Inovacije in digitalno revidiranje
Cilj Sodišča je čim bolje izkoristiti sodobno tehnologijo pri revidiranju za zagotovitev več in kakovostnejših informacij v zvezi s procesom odgovornosti. Potreba po naložbah v digitalno revizijo je potrjena tudi v strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025.
„Revizija Evropskega računskega
sodišča postaja digitalna”
Sodišče je v letu 2020 nadaljevalo izvajanje projekta „Revizija Evropskega računskega sodišča postaja digitalna” zaradi priprave načrta razvoja digitalne revizije in uskladitve različnih pobud, ki jih izvajajo revizijski senati. Ta medsektorski projekt upravlja namenski usmerjevalni odbor za digitalizacijo.
digitalne revizije izvajalskih
agencij EU
Sodišče je leta 2020 prvič uporabilo digitalne revizijske tehnike za revizijo računovodskih izkazov agencij EU.
Revizija računovodskih izkazov agencij EU obsega približno 200 revizijskih postopkov na področjih, kot so plačila, plače, javna naročila, proračun in zaposlovanje. Pilotni projekt Sodišča je bil osredotočen na nekatere od teh postopkov pri šestih izvajalskih agencijah, ki imajo podobne upravne postopke in sisteme IT.
S tem pilotnim projektom je bil prikazan potencial digitalnega revidiranja za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti revizij Sodišča.
Ekipa interdisciplinarnega inovacijskega laboratorija ECAlab, ki jo je vzpostavilo Sodišče, je tudi v letu 2020 raziskovala tehnologije, kot so besedilno rudarjenje, umetna inteligenca in procesno rudarjenje ter odprta obdelava podatkov za namene revidiranja.
Poleg tega je ekipa ECALab podpirala 12 revizijskih nalog z inovativnimi rešitvami za zbiranje in analizo podatkov.
Sodišče je delo skupine ECALab predstavilo tudi na številnih mednarodnih in akademskih srečanjih.
Sodišče od leta 2018 sodeluje v evropskem partnerstvu za blokovne verige, deklaraciji, ki jo je podpisalo 27 držav članic, Lihtenštajn in Norveška. Sodišče je vodilo delo na področju overitve za evropsko infrastrukturo za storitve tehnologij blokovnih verig, da bi se tehnologija distribuirane knjige transakcij uporabljala za ustvarjanje zaupanja vrednih digitalnih revizijskih sledi, avtomatizacijo pregledov skladnosti in preverjanje celovitosti podatkov.
Leta 2020 je Sodišče začelo izvajati prototip z uporabo registra Sodišča, da bi uporabnikom zagotovilo celovitost svojih publikacij, ki so na voljo na njegovem spletišču.
Medinstitucionalni odnosi
Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in nacionalnimi parlamenti v državah članicah, saj je učinek njegovega dela večinoma odvisen od tega, kako ti uporabljajo njegove revizijske rezultate in priporočila.
Evropski parlament
Konferenca predsednikov odborov je januarja 2020 povabila predsednika Sodišča na izmenjavo mnenj o delovnih programih Sodišča za leto 2020 in leto 2021 in obdobje po njem.
Poleg tega so člani Sodišča in revizijske ekipe redno vabljeni v odbore in organe Evropskega parlamenta, zlasti pa v Odbor za proračunski nadzor (CONT), da predstavljajo rezultate dela Sodišča.
Ob koncu leta 2019 je odbor CONT uvedel nov postopek za izbiro posebnih poročil in pregledov, ki naj bi bili predstavljeni na njegovih zasedanjih.
Vendar je bilo leto 2020 zaradi krize zaradi COVID-19 izjemno. Spomladi in poleti 2020 Evropski parlament ni mogel organizirati zasedanj, na katerih bi lahko Sodišče na daljavo predstavilo svoje delo.
Septembra 2020, ko je bilo to mogoče, je Sodišče nadaljevalo predstavitve. V letu 2020 so člani Sodišča odboru CONT skupaj predstavili 12 posebnih poročil in en pregled. Več poročil, ki so bila objavljena leta 2020 in jih je odbor CONT izbral za predstavitev, bo predstavljenih leta 2021.
Člani sodišča so v letu 2020 predstavili tudi 18 posebnih poročil in pregledov desetim drugim odborom Evropskega parlamenta. Nekatera od teh srečanj so potekala skupaj, kadar se je več odborov zanimalo za isto poročilo.
Svet Evropske unije
Pripravljalna telesa Sveta praviloma obravnavajo vsa posebna poročila Sodišča, vendar ne nujno vseh pregledov ali mnenj. Sodišče je leta 2020 trem odborom Sveta (Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za ekonomsko politiko in Odbor za finančne storitve) in 20 delovnim skupinam Sveta predstavilo 30 posebnih poročil, en pregled in eno mnenje (leta 2019: 26 posebnih poročil 22 delovnim skupinam Sveta).
Sodišče je leta 2020 sodelovalo tudi na treh drugih prireditvah:
- predstavitvi predloga proračuna Sodišča za leto 2021 Odboru za proračun,
- predstavitvi sprememb poslovnika Sodišča Delovni skupini za splošne zadeve,
- spletni prireditvi stalnega predstavništva Romunije o oživitvi evropskega gospodarstva.
Hrvaška: januar–junij 2020
Nemčija: julij–december 2020
Februarja 2020 se je predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne (skupaj s članico in članom Sodišča Ivano Maletić in Rimantasom Šadžiusom) sestal s predstavniki hrvaškega predsedstva Sveta in predstavniki več nacionalnih organov. Udeležili so se tudi konference na visoki ravni o novem večletnem finančnem okviru.
Med nemškim predsedovanjem Svetu so morala srečanja večinoma potekati na daljavo.
Od leve proti desni: podpredsednik hrvaškega parlamenta Željko Reiner, članica Sodišča Ivana Maletić, predsednik Sodišča Klaus‑Heiner Lehne, član Sodišča Rimantas Šadžius.
Nacionalni parlamenti
večinoma na daljavo
Leta 2020 je Sodišče predstavilo svoje delo na 47 srečanjih z nacionalnimi parlamenti v 15 državah članicah. Od sredine marca 2020 so skoraj vsa ta srečanja potekala na daljavo.
Poleg tega je Sodišče na več prireditvah predstavilo svoje delo vladam držav članic in nacionalnim organom.
v Evropskem parlamentu, Svetu in
nacionalnih parlamentih
Sodišče je v letu 2020 predstavilo rezultate svojega dela v odborih Evropskega parlamenta, pripravljalnih telesih Sveta in nacionalnih parlamentih 156-krat, kar je manj kot v prejšnjih letih (2019: 264-krat, 2018: 248-krat).
Kljub temu se je v celotnem obdobju 2018–2020 število nastopov Sodišča, zlasti v Evropskem parlamentu, znatno povečalo. Vrhunec s 133 nastopi je bil dosežen leta 2018, ki je bilo zadnje polno plenarno leto pred volitvami maja 2019. Za primerjavo: v obdobju 2013–2017 je imelo Sodišče povprečno 84 predstavitev letno.
Evropska komisija
na najvišji ravni
Na seminarju Sodišča za leto 2020 septembra 2020 je imela osrednji nagovor predsednica Komisije Ursula von der Leyen, nato pa je podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič predstavil prvo letno poročilo Komisije o strateškem predvidevanju.
Marca 2020 je Sodišče obiskala podpredsednica Komisije Dubravka Šuica, da bi izmenjala mnenja s predsednikom Klausom-Heinerjem Lehnejem in drugimi člani Sodišča. Glavne teme razprave so bili demografski izzivi v EU, pomen demokracije in zlasti konferenca o prihodnosti Evrope.
Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije, in Klaus-Heiner Lehne, predsednik Sodišča.
Že leta je dobro uveljavljena praksa članov Sodišča, da se s svojimi strokovnimi kolegi iz Komisije srečujejo na letnem sestanku.
V letu 2020 pa je bilo zaradi COVID-19 dogovorjeno, da se ta sestanek prestavi na poznejši datum.
Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami
Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij EU
Sodelovanje Sodišča z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) 27 držav članic večinoma poteka v okviru Kontaktnega odbora vodij VRI EU. S tem forumom se spodbuja neodvisno zunanje revidiranje v EU in njenih državah članicah.
Sodišče je leta 2020 uvedlo novo vrsto revizijskega sodelovanja, tj. revizijo mreže VRI EU o zadevah, povezanih s pandemijo COVID-19. Cilj je izmenjava znanja in izkušenj ter povečanje prepoznavnosti in učinka ustreznega revizijskega dela VRI.
je bilo preloženo
Zaradi COVID-19 je bilo letno srečanje v letu 2020, ki naj bi potekalo oktobra 2020 v Luxembourgu, preloženo na leto 2021.
o kibernetski varnosti
Decembra 2020 je Sodišče v imenu kontaktnega odbora objavilo revizijski kompendij o tem, kako so revizorji v Evropski uniji preverjali kibernetsko varnost. V poročilu so navedene relevantne osnovne informacije o kibernetski varnosti v EU in njenih državah članicah ter opisana vse večja pozornost, ki jo revizorji namenjajo odpornosti kritičnih informacijskih sistemov in digitalnih infrastruktur. Poročilo vsebuje pregled relevantnega revizijskega dela in temelji na nedavnih ugotovitvah Sodišča in VRI 12 držav članic EU.
To je bila tretja izdaja revizijskega kompendija, ki je zdaj letna publikacija kontaktnega odbora.
za tehnologijo in inovacije za revizijo
Novembra 2020 je Sodišče z drugimi VRI EU vzpostavilo tudi platformo za izmenjavo znanja in sodelovanje na področju tehnologije in inovacij za revizijo (TINA).
INTOSAI
V letu 2020 je Sodišče še naprej dejavno sodelovalo pri dejavnostih Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI), zlasti kot podpredsednik odbora za poklicne standarde in član njegovih pododborov. Novembra 2020 se je Sodišče udeležilo virtualne seje upravnega odbora INTOSAI. Poleg tega je vodilo projekt spreminjanja načel ISSAI 200 pod okriljem pododbora za revizijo računovodskih izkazov in računovodstvo (FAAS).
Sodišče je sodelovalo tudi pri dejavnostih in projektih drugih delovnih teles INTOSAI, zlasti na področju okoljskega revidiranja, velepodatkov, finančne modernizacije ter regulativne reforme. Sodišče je sodelovalo tudi v projektni skupini INTOSAI za profesionalizacijo revizorjev (TFIAP) in razvojni pobudi INTOSAI (IDI).
EUROSAI
Sodišče je bilo dejavno tudi pri dejavnostih Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI), ki je evropska regionalna skupina INTOSAI, zlasti v njenih delovnih skupinah za okoljsko revidiranje, informacijske tehnologije in revizijo sredstev, dodeljenih po nesrečah in katastrofah.
Leta 2020 je ustanovilo projektno skupino z naslovom Priprava na prihodnja tveganja in podnebno krizo: je čas za dolgoročno perspektivo na področju revidiranja? v okviru portfelja Pogled v prihodnost in nova vprašanja. Poleg tega je dejavno sodelovalo v projektni skupini o revidiranju odziva na COVID-19.
VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU
Sodišče podpira tudi VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo*, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija).
Februarja 2020 se je Sodišče udeležilo konference z naslovom Sodelovanje s parlamenti za izboljšanje učinka revizij, ki jo je organizirala VRI Črne gore.
* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Poslovodstvo Sodišča
Člani
Evropsko računsko sodišče deluje kot kolegijski organ, sestavljen iz članov, po eden iz vsake države članice. Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, nato pa Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje vsakega posebej. Sodišče ne sodeluje pri postopku predlaganja ali imenovanja članov.
Člani Sodišča imajo šestletni mandat z možnostjo podaljšanja. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu EU. Ob začetku mandata se k temu slovesno obvežejo pred Sodiščem Evropske unije.
Leta 2020 in v začetku leta 2021 je Svet imenoval dva nova člana: Helgo Berger iz Avstrije (od 1. avgusta 2020) in Mareka Opioło iz Poljske (od 1. februarja 2021, ki bo dokončal mandat nekdanjega člana Janusza Wojciechowskega, ki je bil leta 2019 imenovan za komisarja EU za kmetijstvo). Phil Wynn Owen iz Združenega kraljestva je bil član do 31. januarja 2020.
Leta 2020 se je kolegij zaradi izjemnih okoliščin osebno sestal le trikrat (leta 2019: 21-krat, leta 2018: 18-krat). Udeležba na teh sestankih je bila 96 %.
Na začetku pandemije COVID-19 je bil uveden izredni postopek, na podlagi katerega ima kolegij možnost sprejemanja dokumentov brez fizičnih sestankov. Od marca 2020 je imel kolegij 22 takih izrednih sestankov. Ker se šteje, da so enakovredni pisnemu postopku, se stopnja prisotnosti ni merila.
o strategiji za obdobje 2021–2025 in
delovnem programu za leto 2021 in
obdobje po njem
Člani Sodišča, generalni sekretar in direktorji se enkrat letno udeležijo dvodnevnega seminarja, na katerem razpravljajo o pomembnih vprašanjih v zvezi s prihodnjim delovanjem institucije.
Letošnji seminar Sodišča je potekal septembra 2020 v prostorih Sodišča. To je bila priložnost za razpravo o prvem osnutku nove strategije Sodišča za obdobje 2021–2025, ki jo je pripravil svetovalni odbor za strateške zadeve in perspektivo, ter delovnem programu za leto 2021 in obdobje po njem.
Seminar Sodišča, september 2020, Luxembourg.
Predsednik
Predsednik je odgovoren za strategijo Sodišča, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, komuniciranje in odnose z mediji, odnose z institucijami, pravne zadeve in notranjo revizijo. Poleg tega predstavlja Sodišče v okviru njegovih zunanjih odnosov.
Člani Sodišča izmed sebe izvolijo predsednika za tri leta, njegov mandat pa je mogoče podaljšati. Predsednik potem prevzame vlogo prvega med enakimi (primus inter pares).
Septembra 2016 je bil za predsednika izvoljen Klaus-Heiner Lehne, ki je bil ponovno izvoljen septembra 2019.
Predsednik in člani
Opomba: stanje februarja 2021.
Revizijski senati in odbori
Vsak član je dodeljen enemu od petih revizijskih senatov, ki pripravijo in sprejmejo večino revizijskih poročil, pregledov in mnenj. Senati razporejajo svoje naloge med svoje člane. Vsak član je za svoje revizijske naloge odgovoren senatu in Sodišču. Revizijsko delo izvajajo poklicni revizorji, zaposleni v direktoratih senata.
Vsak senat vodi dekan, ki ga člani senata izvolijo izmed sebe. Decembra 2020 so bili dekani petih senatov Sodišča Samo Jereb, Iliana Ivanova, Bettina Jakobsen, Alex Brenninkmeijer in Tony Murphy.
Odbor za kontrolo kakovosti revizij se ukvarja z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Sodišča, podporo in razvojem revidiranja ter kontrolo kakovosti revizij. Sestavljen je iz enega člana iz vsakega revizijskega senata, predsedoval pa mu je Jan Gregor.
Odločitve o širših strateških in upravnih zadevah sprejema upravni odbor in, kadar je to ustrezno, kolegij članov, obema organoma pa predseduje predsednik. Upravni odbor sestavljajo predsednik, dekani senatov, predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij in član, pristojen za odnose z institucijami (ob koncu leta 2020 je bil to Rimantas Šadžius).
V letu 2020 so zaradi COVID-19 fizična zasedanja senatov in odborov potekala do sredine marca. Povprečna stopnja udeležbe na teh zasedanjih je bila 96 % za revizijske senate in 91 % za odbor za kontrolo kakovosti revizij in upravni odbor.
Poleg tega obstajajo še drugi odbori, kot so odbor za etiko (ki mu predseduje João Figueiredo), revizijski odbor (ob koncu leta 2020 mu je predsedovala Ildikó Gáll-Pelcz), usmerjevalni odbor za digitalizacijo (predseduje mu Eva Lindström) ter svetovalni odbor za strateške zadeve in perspektivo (predseduje mu João Figueiredo).
Višje vodstvo sestavljajo generalni sekretar in direktorji. Sodišče ima skupaj deset direktoratov: pet je dodeljenih revizijskim senatom, eden odboru za kontrolo kakovosti revizij, eden predsedniku, trije pa generalnemu sekretarju.
Eduardo Ruiz García je bil generalni sekretar do aprila 2020, nato pa je položaj začasno do konca leta prevzel Philippe Froidure, Od 1. januarja 2021 je kot novoimenovani generalni sekretar Sodišča za dobo šestih let začel mandat Zacharias Kolias.
Opomba: stanje februarja 2021.
Merjenje smotrnosti poslovanja
Sodišče za informiranje svojega poslovodstva o napredku pri doseganju svojih strateških ciljev, podporo odločanju in informiranje institucionalnih deležnikov o svoji smotrnosti poslovanja uporablja sklop ključnih kazalnikov smotrnosti. Ti kazalniki dajejo širok pregled nad tem, kako smotrno je Sodišče kot organizacija, in sicer glede razširjanja, učinka in percepcije dela, ki ga opravlja.
COVID-19 objavljenih 32 poročil
Sodišče je leta 2020 kljub težkim okoliščinam zaradi COVID-19 objavilo 32 poročil: 26 posebnih poročil in 6 pregledov. Vendar je to šest poročil manj od 38, ki so bila načrtovana v spremenjenem delovnem programu za leto 2020, saj so se pri nekaterih revizijah med letom pojavile zamude.
Število objavljenih poročil
Če strateško obdobje 2018–2020 primerjamo s prejšnjim, lahko opazimo znatno povečanje števila poročil, objavljenih vsako leto. Sodišče je v zadnjih treh letih v povprečju objavilo 37 poročil. Za primerjavo: v obdobju 2013–2017 je Sodišče letno povprečno objavilo 27 poročil. Del tega povečanja je nastal zaradi pregledov, ki jih je Sodišče dodalo v svoj portfelj publikacij.
Skupaj je Sodišče v letu 2020 objavilo 69 publikacij.
Pojavljanje v medijih
poročila Sodišča je ostalo na enaki ravni, vendar
se je medijsko poročanje v splošnem zmanjšalo
Leta 2020 je Sodišče evidentiralo približno 32 000 spletnih člankov in objav v družbenih medijih, ki so bili povezani z revizijskimi poročili Sodišča, drugimi njegovimi publikacijami ali Sodiščem na splošno (leta 2019: 51 000, leta 2018: 44 000).
Medijsko poročanje je lahko glede na temo ali kompleksnost poročila zelo različno. Na zanimanje medijev za publikacije Sodišča lahko močno vplivajo tudi zunanji dejavniki. To se lahko zgodi zlasti v primerih, kadar objava poročila Sodišča sovpada s pomembnim dogodkom ali razvojem politike, kar znatno poveča zanimanje javnosti za zadevno temo. Poleg tega je v izrednih razmerah, kot je pandemija COVID-19, pozornost medijev posebej osredotočena na vse, kar zadeva obvladovanje krize.
V primerjavi s prejšnjimi leti je zanimanje za revizijska poročila Sodišča ostalo v glavnem nespremenjeno. Hkrati pa se je znatno zmanjšalo medijsko poročanje o drugih publikacijah Sodišča in Sodišču na splošno. Vzrok za to je mogoče deloma pripisati zmanjšanim komunikacijskim dejavnostim na kanalih družbenih medijev od sredine marca 2020.
izkazala kot uspešna
Leta 2020 je Sodišče objavilo 68 sporočil za javnost v 23 jezikih EU ter pojasnil in obvestil za medije v nekaterih jezikih. Opravilo je tudi številne razgovore z večjimi medijskimi hišami po vsej Evropi. Poleg tega je Sodišče organiziralo 22 tiskovnih konferenc, vključno s tiskovnimi konferencami v posameznih državah za letno poročilo. Skoraj vse so potekale na daljavo z veliko večjo in širšo udeležbo, zlasti iz medijskih hiš v državah članicah.
Sodišče je gostilo tudi virtualne obiske na terenu za novinarje iz Bruslja in držav članic ter organiziralo več informativnih sestankov za deležnike iz različnih panog, nevladne organizacije in možganske truste.
Leta 2020 je število obiskov spletišča Sodišča preseglo 1 milijon. Skupno je spletišče Sodišča obiskalo približno 463 500 posameznih obiskovalcev.
zmanjšala za polovico
Družbeni mediji so nepogrešljivi komunikacijski kanali, ki omogočajo Sodišču neposreden stik z državljani. V letu 2020 se je Sodišče zaradi krize zaradi COVID-19 odločilo, da bo zmanjšalo svoje dejavnosti v družbenih medijih: na svojih kanalih družbenih medijev je tako skupaj objavilo 1 007 objav o Sodišču in njegovem delu (v letu 2019: 1 836).
Ključni vir vsebin za objave v družbenih medijih ostaja revija Sodišča Journal. Leta 2020 so bili v približno tretjini objav Sodišča (32 %) povzeti članki, ki so bili pred tem objavljeni v reviji Journal (leta 2019: 26 %).
medijih se je še naprej povečevalo
Do konca leta 2020 so imeli trije uporabniški računi Sodišča na družbenih medijih (Twitter, LinkedIn, Facebook) približno 35 000 sledilcev (leta 2019: približno 29 500).
o Sodišču v primerjavi s prejšnjim
strateškim obdobjem
Gledano na splošno se je v preteklih letih poročanje medijev o poročilih Sodišča, drugih njegovih publikacijah in Sodišču na splošno znatno povečalo: v strateškem obdobju 2018–2020 je bilo letno povprečno 42 300 spletnih člankov in objav v družbenih medijih, medtem ko je bilo v obdobju 2013–2017 7 300 omemb, kar pomeni petkratno povečanje.
Učinek in percepcija dela Sodišča
meni, da so poročila Sodišča
koristna za njihovo delo
Sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ju dojemajo bralci njegovih poročil v Evropskem parlamentu, Svetu, Komisiji, agencijah EU, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in VRI držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in od drugod.
Sodišče od leta 2018 izvaja anonimizirane elektronske ankete, v katerih bralce svojih poročil prosi za povratne informacijam o nekaterih izmed njih. V okviru teh anket lahko bralci zagotovijo povratne informacije o kakovosti poročil in dajo splošne predloge v zvezi z delom Sodišča.
V letu 2020 je 84 % od več kot 550 anketirancev menilo, da so poročila Sodišča koristna za njihovo delo, 75 % pa jih je menilo, da so imela učinek. Ti rezultati so podobni lanskim (leta 2019: 88 % oz. 81 %).
Spremljanje izvajanja priporočil Sodišča
iz leta 2016 so bila izvedena
Sodišče ocenjuje izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo njegovi revizorji. V letu 2020 je analiziralo priporočila, ki jih je dalo v svojih poročilih leta 2016.
Analiza je pokazala, da je bilo 97 % od 29 priporočil, ki jih je Sodišče dalo v svojem letnem poročilu za leto 2016, in 91 % od 360 priporočil, ki jih je dalo v svojih posebnih poročilih v letu 2016, izvedenih v celoti, večinoma ali (vsaj) deloma.
Uslužbenci Sodišča
Odobrena delovna mesta
Ob koncu leta 2020 je imelo Sodišče tako kot v prejšnjih letih 853 stalnih in začasnih delovnih mest. Od teh je bilo 535 mest v revizijskih senatih, vključno s 114 mesti v kabinetih članov.
Poleg tega je bilo ob koncu leta na Sodišču zaposlenih 83 pogodbenih uslužbencev in 15 napotenih nacionalnih strokovnjakov (leta 2019: 75 pogodbenih uslužbencev in 16 napotenih nacionalnih strokovnjakov).
Zaposlovanje
Sodišče v svoji politiki zaposlovanja upošteva splošna načela in pogoje za zaposlovanje v institucijah EU, uslužbenci Sodišča pa imajo raznolika akademska in strokovna znanja in izkušnje.
Leta 2020 je Sodišče zaposlilo 62 novih uslužbencev (leta 2019: 77 uslužbencev): 18 uradnikov, 21 začasnih uslužbencev, 20 pogodbenih uslužbencev in tri napotene nacionalne strokovnjake.
Program ASPIRE za revizorje, ki ga je pripravilo Sodišče, je bil uveden leta 2017 in je zasnovan za pomoč pri poklicnem vključevanju novincev, saj jim omogoča pridobivanje izkušenj na delovnem mestu pri različnih revizijskih nalogah in sodelovanje v usmerjenih dejavnostih usposabljanja v prvih treh letih njihove zaposlitve.
Sodišče je leta 2020 zagotovilo tudi 44 mest za delovno prakso (leta 2019: 55) v trajanju od treh do petih mesecev, ki so namenjena univerzitetnim diplomantom. Od sredine marca 2020 so tudi naši praktikanti delali na daljavo.
Starostni profil
Tri četrtine (76 %) uslužbencev Sodišča z aktivnim statusom ob koncu leta 2020 je bilo starih od 40 do 59 let, kar je rahlo povečanje v primerjavi z letom 2019 (2019: 74 %).
Štiri petine (80 %) direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev Sodišča je starih 50 let ali več. Zaradi tega bo prišlo do prenove poslovodstva v naslednjih petih do desetih letih, ko se bodo ti upokojili.
Enake možnosti
V splošnem je med zaposlenimi Sodišča enak delež žensk in moških.
Sodišče si prizadeva svojim uslužbencem zagotavljati enake poklicne možnosti na vseh ravneh organizacije. Zaposluje enak delež žensk in moških, leta 2020 je bila približno tretjina njegovih direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev žensk.
V strateškem obdobju 2018–2020 je Sodišču uspelo povečati delež vodilnih upravnih uslužbenk v reviziji z 21 % na 29 %. Da bi Sodišče še povečalo delež žensk na vodstvenih položajih, si je zastavilo cilj 40 % do leta 2027. Pripravlja se tudi nov akcijski načrt za enake možnosti.
Sodišče je prav tako še naprej zavezano uravnoteženi geografski zastopanosti v svojem poslovodstvu.
Podpora revidiranju
Revizijska metodologija
V letu 2020 je Sodišče uvedlo dostopni spletni revizijski vir (AWARE), novo interno digitalno platformo, s katero se zagotavlja enotna točka dostopa do vseh smernic Sodišča glede revizijske metodologije.
Strokovno usposabljanje
Kriza zaradi COVID-19 je vplivala tudi na učne metode, ki jih uporablja Sodišče. Od sredine marca 2020 so bile vse dejavnosti Sodišča za strokovno usposabljanje premeščene na splet, tečaje, ki naj bi se izvedli v učilnicah, pa so nadomestili spletni seminarji in virtualni tečaji.
Leto 2020 je bilo tudi leto številnih pridobljenih izkušenj. Jasno je, da bo prihodnost učenja na Sodišču kombinirana: potekalo bo v učilnicah, na spletu, kot e-učenje, s kratkimi moduli, poglobljenimi tečaji in različnimi učnimi viri. Te izkušnje bodo pripomogle, da bo Sodišče lažje izpolnilo pričakovanja svojih uslužbencev z zagotavljanjem dinamične, relevantne in usmerjene ponudbe usposabljanja.
za krepitev odpornosti
V letu 2020 je Sodišče nadaljevalo svoj program usposabljanja za poklicne svetovalce, mentorje, interne posrednike in zaupne kontaktne osebe. Organiziralo je tudi tečaje in delavnice o reševanju konfliktov, izvajanju odpornega vodenja, obvladovanju težkih razmer ali učinkovitem upravljanju uspešnosti. Ta znanja in spretnosti so relevantna zlasti v času krize.
nagrajevanje uspešnosti
Leta 2020 sta prvi dve skupini udeležencev uspešno zaključili program za razvoj sposobnosti vodenja. Cilj tega programa je povezati in podpreti izkušene uslužbence iz celotnega Sodišča, ki še ne zasedajo vodstvenih položajev, a želijo izboljšati svoje vodstvene sposobnosti.
V letu 2020 je Sodišče spet podelilo „priznanje za uspešnost”, namenjeno uslužbencem, ki so prikazali izjemno kompetentnost pri opravljanju svojega dela. Poleg tega je uvedlo tudi „priznanje za upravljanje znanja”, namenjeno uslužbencem, ki so posebej prispevali k temu, da bi Sodišče postalo organizacija, ki temelji na znanju.
usposabljanjem je bil presežen
Sodišče je ponovno preseglo cilj za poklicno usposabljanje (pet dni nejezikovnega usposabljanja na leto za revizorje, ki je bil določen v skladu s priporočili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, in dva dni za uslužbence, ki ne delajo v reviziji).
Revizorji Sodišča so se povprečno usposabljali 5,4 dneva (v letu 2019: 7,5 dneva), uslužbenci Sodišča, ki ne delajo v reviziji, pa povprečno 3,1 dneva (v letu 2019: 3,6).
V letu 2020 je Sodišče nadaljevalo akademsko sodelovanje z Univerzo v Loreni: junija 2020 je bila zaključena peta izvedba podiplomskega univerzitetnega študija „Revidiranje javnih organizacij in politik”. Trije uslužbenci Sodišča so pridobili magisterij iz „Upravljanja javnih organizacij”. Oktobra 2020 je Sodišče pričelo šesto leto programa, ki je odprto tudi za uslužbence Evropske komisije.
Poleg tega je leta 2020 sklenilo nova partnerstva z Univerzo na Cipru in Univerzo na Malti ter nadaljevalo sodelovanje z Evropskim univerzitetnim inštitutom (EUI), zlasti z njegovo Fakulteto za nadnacionalno upravljanje.
Zaradi epidemije COVID-19 je bilo Sodišče primorano odpovedati letno izobraževanje, ki se poleti izvaja na Univerzi v Pisi.
nepovratna sredstva za raziskave
Sodišče od leta 2010 vsaki dve leti podeljuje akademsko nagrado za raziskave na področju javnega revidiranja:
aprila 2020 je nagrado podelilo šestič, osredotočena pa je bila na temo dodane vrednosti EU in posvečena spominu na nekdanjega predsednika Sodišča Marcela Marta.
Nagrada je bila hkrati podeljena dvema raziskovalcema za:
- članek o uporabi koncepta dodane vrednosti EU med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 in
- knjigo o okviru odgovornosti v varnostni in obrambni politiki EU.
Junija 2020 je Sodišče v sodelovanju z Evropskim univerzitetnim inštitutom objavilo 14. razpis za podiplomske raziskovalne štipendije na področju evropskih javnih financ. Štipendiji sta bili dodeljeni študentu doktorskega študija politične sociologije za raziskavo o pristopu Sodišča k ocenjevanju politik in podoktorski raziskovalki na področju zgodovine za raziskovalni projekt o okoljski zavezanosti Sodišča od leta 1977.
Prevajanje
Prevajanje in objava dokumentov sta se v letu 2020 nadaljevala brez večjih motenj. Na Sodišču je bilo prevedenih in pregledanih približno 235 000 strani (v letu 2019: 223 000), kar vključuje 23 000 strani, ki so bile oddane v zunanje prevajanje. Sodišče prevaja svoje publikacije v vse uradne jezike EU. Prav tako v skladu z zakonodajo prevaja svojo korespondenco z organi držav članic v njihov nacionalni jezik.
Prevajalci Sodišča pogosto zagotavljajo tudi jezikovno podporo med revizijskimi obiski in pri pripravi besedil. V letu 2020 so začeli podporo zagotavljati tudi na videokonferenčnih sejah.
Varnost informacij
COVID-19 postala pomembnejša kot
kadarkoli doslej
V letu 2020, ko je bilo skoraj vse delo Sodišča opravljeno na daljavo, je kibernetska varnost postala pomembnejša kot kadarkoli doslej.
Na Sodišču so bili uvedeni: nov sistem za spremljanje varnosti in iskanje groženj, digitalni certifikati, ki jih izdaja javni certifikacijski organ za šifriranje elektronske pošte za lažjo izmenjavo datotek z zaupnimi podatki z zunanjimi subjekti, in programska oprema za zaščito pred grožnjami za mobilne naprave Sodišča.
Skupaj je bilo z internetnim filtrom Sodišča blokiranih več kot 70 000 spletnih groženj, od spletišč s slabim ugledom do zlonamernih vsebin ali vohunske programske opreme/oglaševalnih programov. Sodišče je izvedlo tudi več pobud za ozaveščanje, da bi spodbujalo dobre prakse pri delu na daljavo. Zato v letu 2020 ni bilo na Sodišču nobenega resnega varnostnega incidenta.
Septembra 2020 je Sodišče sprejelo novo politiko za klasifikacijo informacij, ki ji bodo sledile izvedbene smernice in poseben sklep v zvezi s tajnimi podatki EU.
Stavbe
Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), ki delujejo kot enotna, povezana tehnična enota. Poleg tega najema pisarniške prostore za svoj center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni katastrofi v Luxembourgu.
Od sredine marca 2020 je Sodišče zahtevalo, da skoraj vsi njegovi uslužbenci delajo od doma, zunanji obiski pa so bili omejeni, kolikor je bilo mogoče.
Hkrati so bili vzpostavljeni vsi potrebni zdravstveni in varnostni ukrepi, tako da lahko uslužbenci, ki so še prisotni v prostorih, do umiritve stanja delo opravljajo v najboljših možnih razmerah.
Prostori Sodišča na Kirchbergu v Luxembourgu.
K1
Stavba K1 je bila dana v uporabo leta 1988, v njej pa so pisarne, v katerih lahko dela do 310 uslužbencev, in sejne sobe. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema, skladiščni prostori, knjižnica in glavni arhiv, najvišje nadstropje pa se v celoti uporablja za tehnično opremo.
Stavba K1 je bila posodobljena leta 2008, da bi ustrezala nacionalnim zdravstvenim, varnostnim in okoljskim zahtevam. Tehnologija v stavbi K1 je bila, kolikor je bilo mogoče, prilagojena tako, da je združljiva s tisto, ki se uporablja v stavbah K2 in K3.
K2
Stavba K2 je bila dana v uporabo leta 2003. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče ter center za fitnes. Najvišje nadstropje se uporablja izključno za tehnično opremo. V preostalih nadstropjih so pisarne, v katerih lahko dela do 241 uslužbencev, sejne sobe, konferenčna dvorana s kabinami za tolmačenje, sobe za videokonference, kavarna in osnovni kuhinjski prostori.
Sodišče sedaj posodablja stavbo K2, in sicer z optimizacijo organizacije delovnih prostorov in nadgradnjo nekaterih tehničnih instalacij. Luksemburška vlada je v odziv na izbruh COVID-19 ustavila vsa gradbena dela, obnovitvena dela stavbe K2 pa so bila ustavljena do novembra 2020, ko so se lahko spet nadaljevala. Prenova naj bi bila dokončana do konca leta 2022.
Kot je bilo marca 2014 dogovorjeno z Evropskim parlamentom in Svetom, se bodo stroški te posodobitve krili iz preostalega proračuna za projekt izgradnje stavbe K3, ki je bil dokončan pred nekaj leti.
K3
Stavba K3 je bila dana v uporabo leta 2012. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče, prostori za razkladanje, prostori za odlaganje odpadkov, tiskarna, kuhinje in arhivi. V pritličju so restavracija, kavarna in prostori za usposabljanje. V stavbi so tudi pisarne za 503 uslužbence, sejne sobe in soba za IT. V šestem nadstropju so sprejemni prostori, kuhinja in prostori za tehnično opremo. Stavba K3 ima oceno „zelo dobro” po metodologiji BREEAM, ki je vodilna svetovna metodologija za ocenjevanje in certificiranje trajnostnosti stavb.
Leta 2020 je bila dokončana prenova vhoda v parkirišče K3, da bi se izboljšali fizična zaščita stavbe in varnost uslužbencev Sodišča.
Konec novembra in v začetku decembra 2020 se je Sodišče pridružilo kampanji „Oranžni teden” in osvetlilo sprejemni prostor svoje stavbe K2, da bi simbolično opozorilo na potrebo po družbi brez nasilja, in sicer ob dvojni priložnosti: ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami in mednarodnem dnevu človekovih pravic.
Ravnanje z okoljem
Sodišče je kot institucija EU zavezana stalnemu zmanjševanju svojega vpliva na okolje. Leta 2019 so skupne emisije toplogrednih plinov Sodišča znašale 9 203 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2e), kar je bilo 14-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2014, ko je začelo meriti svoje emisije CO2.
Sodišče je ponosno na svoj certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS): uspešno izvaja sistem ravnanja z okoljem, skladen z zahtevami EMAS, in v celoti izpolnjuje certifikacijske zahteve ISO 14001:2015. V zadnjem četrtletju leta 2019 je bila opravljena zunanja presoja EMAS, posledično pa je bil Sodišču certifikat EMAS podaljšan za obdobje 2020–2022.
zaradi COVID-19
Marca 2020, ko je Sodišče pozvalo svoje uslužbence k delu od doma, je sprejelo tudi takojšnje ukrepe za zmanjšanje porabe energije. Razsvetljava v hodnikih in pisarnah, prezračevalni in klimatski sistemi so bili preklopljeni na način, kot se uporablja ob koncu tedna. Poraba električne energije in vode se je prav tako znatno zmanjšala, in sicer za 30 % oziroma 93 %.
Ker so skoraj vsi naši uslužbenci delali na daljavo od doma, je bilo povprečno število natisnjenih strani na zaposlenega blizu nič.
Odgovornost Sodišča
Finančne informacije
Sodišče se financira iz proračuna EU iz razdelka za upravne odhodke.
Leta 2020 je proračun Sodišča znašal približno 152 milijonov EUR in predstavlja približno 1,5 % skupne upravne porabe EU (oziroma manj kot 0,1 % skupne porabe EU).
Izvrševanje proračuna za leto 2020
| PRORAČUNSKO LETO 2020 | Končne odobritve za prevzem obveznosti | Prevzete obveznosti | % porabe (prevzete obveznosti/ odobritve za prevzete obveznosti) | Plačila |
| Naslov 1: Zaposleni v instituciji | (v tisočih EUR) | |||
| 10 – Člani institucije | 11 151 | 10 189 | 91 % | 10 171 |
| 12 – Uradniki in začasni uslužbenci | 110 784 | 109 159 | 98 % | 109 159 |
| 14 – Drugi uslužbenci in zunanje storitve | 7 403 | 6 794 | 92 % | 6 538 |
| 162 – Službena potovanja | 2 840 | 680 | 24 % | 571 |
| 161 + 163 + 165 – Drugi odhodki v zvezi z zaposlenimi v instituciji | 3 202 | 3 136 | 98 % | 2 020 |
| Vmesni seštevek za naslov 1 | 135 380 | 129 958 | 96 % | 128 459 |
| Naslov 2 – Stavbe, premično premoženje, oprema in razni izdatki iz poslovanja | ||||
| 20 – Nepremičnine | 3 366 | 3 359 | 99 % | 1 543 |
| 210 – Informacijska tehnologija in telekomunikacije | 10 093 | 10 093 | 100 % | 5 561 |
| 212 + 214 + 216 – Premičnine in pripadajoči stroški | 896 | 745 | 83 % | 544 |
| 23 – Tekoči izdatki za delovanje uprave | 499 | 221 | 44 % | 207 |
| 25 – Sestanki in konference | 596 | 142 | 24 % | 87 |
| 27 – Informacije in objave | 1 407 | 1 180 | 84 % | 732 |
| Vmesni seštevek za naslov 2 | 16 857 | 15 740 | 93 % | 8 674 |
| Evropsko računsko sodišče – Skupaj | 152 237 | 145 698 | 96 % | 137 133 |
Proračun za leto 2021
Proračun za leto 2021 se je v primerjavi s proračunom za leto 2020 povečal za 0,98 %.
| PRORAČUNSKO LETO 2020 | 2021 | 2020 |
| Naslov 1: Zaposleni v instituciji | (v tisočih EUR) | |
| 10 – Člani institucije | 10 704 | 11 751 |
| 12 – Uradniki in začasni uslužbenci | 114 120 | 111 860 |
| 14 – Drugi uslužbenci in zunanje storitve | 7 861 | 7 403 |
| 162 – Službena potovanja | 2 988 | 3 370 |
| 161 + 163 + 165 – Drugi odhodki v zvezi z zaposlenimi v instituciji | 2 613 | 2 945 |
| Vmesni seštevek za naslov 1 | 138 286 | 137 329 |
| Naslov 2 – Stavbe, premično premoženje, oprema in razni izdatki iz poslovanja | ||
| 20 – Nepremičnine | 3 358 | 3 255 |
| 210 – Informacijska tehnologija in telekomunikacije | 8 171 | 7 718 |
| 212 + 214 + 216 – Premičnine in pripadajoči stroški | 901 | 963 |
| 23 – Tekoči izdatki za delovanje uprave | 565 | 563 |
| 25 – Sestanki in konference | 696 | 696 |
| 27 – Informacije in objave | 1 745 | 2 613 |
| Vmesni seštevek za naslov 2 | 15 436 | 15 808 |
| Evropsko računsko sodišče – Skupaj | 153 722 | 153 137 |
Notranja in zunanja revizija
Notranja revizija
Služba Sodišča za notranjo revizijo Sodišču svetuje, kako obvladovati tveganja. Daje neodvisno in nepristransko zagotovilo in zagotavlja svetovalne storitve, zasnovane za dodajanje vrednosti delovanju Sodišča in njegovo izboljšanje. Odgovorna je odboru za notranjo revizijo, ki ga sestavljajo trije člani Sodišča in zunanji strokovnjak. Odbor redno spremlja napredek pri izvajanju različnih nalog, določenih v letnem delovnem programu službe za notranjo revizijo, in zagotavlja njeno neodvisnost.
Služba za notranjo revizijo je leta 2020 še naprej pregledovala politiko Evropskega računskega sodišča na področju obvladovanja tveganj in izdala poročila za tri naloge: izvajanje sporazuma o ravni storitve z uradom za vodenje in plačevanje posameznih pravic, dejavnosti poklicnega usposabljanja in revizija modela upravljanja pogodb v zvezi s stavbami/prostori. Služba za notranjo revizijo je dokončala tudi glavno revizijsko delo za tri druge naloge, in sicer: enake možnosti, obvladovanje goljufij ter neprekinjeno poslovanje in ukrepi za zaščito uslužbencev v krizi zaradi COVID-19. Poročila zanje bodo objavljena leta 2021.
Služba za notranjo revizijo pri svojem delu v splošnem ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti, zaradi značilnosti ali velikosti katerih bi bila vprašljiva splošna zanesljivost sistemov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, da bi se zagotovila zakonitost in pravilnost finančnih dejavnosti Sodišča v letu 2020.
Zunanja revizija
Zaključni račun Sodišča revidira neodvisen zunanji revizor. To je pomembno zato, ker dokazuje, da Sodišče zase uporablja enaka načela transparentnosti in odgovornosti kot za svoje revidirance.
Zunanji revizor Sodišča – PricewaterhouseCoopers Sàrl – je svoje poročilo o zaključnem računu Sodišča za proračunsko leto 2019 objavil 24. aprila 2020.
Mnenja zunanjega revizorja Sodišča – proračunsko leto 2019
V zvezi z računovodskimi izkazi Sodišča:
„Menimo, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja Evropskega računskega sodišča – ERS – na dan 31. decembra 2019 ter njegovega poslovnega izida, denarnih tokov in sprememb čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26. 10. 2012, str. 1) in njenimi kasnejšimi spremembami (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 (UL L 362, 31. 12. 2012, str. 1) o podrobnih pravilih uporabe te finančne uredbe s kasnejšimi spremembami.“
V zvezi s tem, kako Sodišče uporablja vire in kontrolne postopke:
„Pri svojem delu, opisanem v tem poročilu, nismo opazili ničesar, zaradi česar bi menili, da v vseh pomembnih pogledih in na podlagi zgoraj opisanih meril:
- Sodišču dodeljeni viri niso bili namensko porabljeni in da
- vzpostavljeni kontrolni postopki ne dajejo potrebnih jamstev, ki zagotavljajo skladnost finančnih poslov z veljavnimi pravili in predpisi.“
Stik
EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG
Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors
Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021
| ISBN 978-92-847-5685-8 | ISSN 2362-9622 | doi:10.2865/32039 | QJ-AA-21-001-SL-N | |
| HTML | ISBN 978-92-847-5659-9 | ISSN 2362-9622 | doi:10.2865/1509 | QJ-AA-21-001-SL-Q |
| ISBN 978-92-847-5702-2 | ISSN 1831-1342 | doi:10.2865/938865 | QJ-AA-21-001-SL-C |
AVTORSKE PRAVICE
© Evropska unija, 2021
Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.
Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.
Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.
Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.
Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in, če so omenjena, imen fotografov/arhitektov:
Str. 6, © Evropska unija, 2021, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 16 (v sredini), © Evropska unija 2020/Claudio Centonze.
Str. 16 (desno), © Evropska unija 2021/Jennifer Jacquemart.
Str. 17 (na dnu), od leve proti desni:
© Evropska unija, 2020/Xavier Lejeune,
© Evropska unija, 2020/Josep Lago,
© Evropska unija, 2020/Matthieu Rondel.
Str. 18 (v sredini), © Evropska unija, 2020/Aurore Martignoni.
Str. 18 (desno), © Evropska unija, 2021/fotografixx.
Str. 25, © Evropska unija, 2003/Jock Fistick.
Str. 26, © Evropska unija, 2019, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 32 (levo), © Evropska unija, 2020/Aristophane Ngargoune.
Str. 32 (desno), © Evropska unija, 2020/Peter Biro.
Str. 36, © Evropska unija, 2020, EP/Emilie Gomez.
Str. 37, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 38 (zgoraj in spodaj), © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 41 © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 42, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 45, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 47 zgoraj), © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 50, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 68, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 70, © Evropska unija, 2021, vir: Evropsko računsko sodišče. Arhitekta stavb: Paul Noël (1988) in Jim Clemes (2004 in 2013).
Str. 72, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 73, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:
Str. 11 (levo), © Shutterstock/Pla2na.
Str. 11 (desno), © Getty Images/Xavier Lejeune.
Str. 16 (levo), © Getty Images/ilbusca.
Str. 17 (zgoraj), od leve proti desni:
© Getty Images/Erikona.
© Getty Images/Gorodenkoff Productions OU.
© Getty Images/fizkes.
Str. 18 (levo), © Getty Images/sturti.
Str. 21, © Shutterstock/photka.
Str. 22, © Shutterstock/Oleksiy Rezin.
Str. 23, © Shutterstock/Billy Miaron.
Str. 24, © Shutterstock/sundaemorning.
Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.
Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.
Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča
Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.
Ta publikacija je na voljo v 23 jezikih in v naslednjem formatu:
 |
Stik z EU
Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.
Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:
- s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
- s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
- po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.
Iskanje informacij o EU
Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.
Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).
Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.
Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.