Posebno poročilo

št.35 2018

Preglednost sredstev EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije: potrebna so večja prizadevanja

O poročilu Nevladne organizacije so pomemben akter pri izvrševanju proračuna EU. V obdobju 2014–2017 je Komisija po ocenah namenila 11,3 milijarde EUR za izvrševanje s pomočjo nevladnih organizacij na različnih področjih EU. Z revizijo je bila preučena preglednost sredstev EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, s posebnim poudarkom na zunanjih ukrepih, ki je med vsemi področji največje, na katerem sredstva izvršujejo nevladne organizacije. Sodišče je ugotovilo, da način, kako je Komisija v svojih sistemih opredelila subjekte kot nevladne organizacije, ni zanesljiv. Ocenilo je, da je Komisija na splošno pregledno izbirala projekte, ki jih vodijo nevladne organizacije, vendar pa izbirni postopki nekaterih revidiranih organov ZN niso bili pregledni. Komisija celovitih informacij o vseh nevladnih organizacijah, ki prejemajo podporo ne zbira in preverja vedno ustrezno. Informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, so objavljene v več sistemih, vendar je razkritih informacij malo. Sodišče ugotavlja, da Komisija v zvezi s tem, kako nevladne organizacije izvršujejo sredstva EU, ni ravnala dovolj pregledno in da je za izboljšanje tega stanja potrebnih več prizadevanj. Poleg tega je Sodišče pripravilo več priporočil za izboljšanje preglednosti sredstev EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije.

Ta publikacija je na voljo v 23 jezikih in v naslednjem formatu:

PDF

Kazalo
Povzetek
Uvod
Obseg revizije in revizijski pristop
Opažanja
Zaključki in priporočila
Priloge
Odgovori Komisije
Kratice in okrajšave
Končne opombe
Revizijska ekipa
Stik

Povzetek

Komisija po ocenah izvršuje 1,7 % proračuna EU in izvaja 6,8 % evropskih razvojnih skladov (ERS) s pomočjo nevladnih organizacij (NVO). Na številnih področjih, kot so humanitarna in razvojna pomoč, okolje, raziskave in inovacije, nevladne organizacije pomagajo Komisiji pri pripravi zasnove, izvajanju in spremljanju programov EU. V obdobju 2014–2017 je Komisija po ocenah namenila 11,3 milijarde EUR za izvrševanje v okviru nevladnih organizacij. Evropski parlament je večkrat izrazil zanimanje za nevladne organizacije in njihovo financiranje.

Cilj revizije, ki jo je opravilo Sodišče, je bil oceniti preglednost sredstev EU, za izvrševanje katerih so bile sklenjene pogodbe z nevladnimi organizacijami. Sodišče je ocenilo, kako je Komisija opredelila subjekte kot nevladne organizacije, kje se porabijo sredstva EU, ki jih izvršijo nevladne organizacije, in ali je Komisija te informacije razkrila na pregleden način. Pri reviziji je zajelo glavna področja, na katerih nevladne organizacije izvršujejo sredstva EU, s posebnim poudarkom na največjem področju, tj. področju zunanjih ukrepov.

III

Sodišče je ugotovilo, da Komisija v zvezi s tem, kako nevladne organizacije izvršujejo sredstva EU, ni ravnala dovolj pregledno.

Ker je Komisija v svojem računovodskem sistemu subjektom dodeljevala status nevladne organizacije na podlagi njihove lastne izjave, pri tem pa opravila premalo preverjanj, je razvrstitev subjekta kot nevladne organizacije nezanesljiva.

Pri zunanjih ukrepih je Sodišče ugotovilo, da je bil način, kako je Komisija izbirala projekte, ki so jih vodile nevladne organizacije, na splošno pregleden, vendar pa so različne službe Komisije različno uporabljale postopke za posredovanje nepovratnih sredstev, postopki za izbor nevladnih organizacij, ki so jih uporabljali revidirani organi ZN, pa niso bili vedno pregledni.

Zbrane informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, niso bile enotne. Zlasti za zunanje ukrepe Komisija ni imela celovitih informacij. Do tega je prišlo zlasti pri mrežah mednarodnih nevladnih organizacij in projektih v okviru posrednega upravljanja. Poleg tega v okviru posrednega upravljanja Komisija zaradi pomanjkanja razpoložljivih informacij ni mogla preverjati prijavljenih stroškov.

VII

Informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, so objavljene v več sistemih, vendar je razkritih informacij malo. Na področju zunanjih ukrepov je Komisija običajno sporočala podatke o humanitarni in razvojni pomoči v skladu z mednarodnimi standardi preglednosti.

VIII

Pri petih od šestih revidiranih projektov organi ZN naročil, oddanih nevladnim organizacijam, niso objavljali ali pa so jih objavljali delno, Komisija pa ni preverjala, ali so organi ZN izpolnili to zahtevo.

Sodišče je na podlagi opažanj v tem poročilu pripravilo več priporočil za izboljšanje preglednosti sredstev EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije. Sodišče priporoča Komisiji, naj:

izboljša zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah v svojem računovodskem sistemu;
preveri uporabo pravil in postopkov za posredovanje nepovratnih sredstev nevladnim organizacijam;
izboljša zbrane informacije o sredstvih, ki jih izvršujejo nevladne organizacije;
sprejme enotni pristop k objavljanju podrobnosti o sredstvih, ki se zagotovijo nevladnim organizacijam, in preveri, ali organi ZN objavljajo popolne in točne podatke o naročilih, ki so oddana nevladnim organizacijam in pri katerih se uporabljajo sredstva EU.

Uvod

Koncept nevladne organizacije

Obstaja vse večje zanimanje za preglednost delovanja nevladnih organizacij in njihovega financiranja. Evropski parlament je na primer objavil že več študij o tej temi¹ in Osnutek poročila o proračunskem nadzoru financiranja nevladnih organizacij iz proračuna EU².

Nevladne organizacije so pomemben akter pri izvrševanju proračuna EU. Z njimi in drugimi partnerji Komisija sodeluje pri pripravi zasnove, izvajanju in spremljanju programov na številnih področjih EU, zlasti na področju razvojne in humanitarne pomoči, pa tudi na drugih, kot so okolje, raziskave, izobraževanje in kultura. Vendar pa trenutno ni skupne opredelitve EU za nevladne organizacije (glej okvir 1).

Okvir 1

Kaj je nevladna organizacija?

Izraz „nevladna organizacija” se sicer pogosto uporablja, vendar opredelitev, ki bi bila splošno sprejeta na mednarodni ravni, ne obstaja³. V EU je status nevladne organizacije v nekaterih državah članicah določen s pravno obliko organizacije, v drugih pa je odvisen od narave izvajanih dejavnosti.

V Sporočilu Komisije iz leta 1997⁴ je opredeljenih pet značilnosti nevladnih organizacij, in sicer: (1) so prostovoljne organizacije s formalnim ali institucionalnim obstojem; (2) ne izplačujejo dobička; (3) so neodvisne od državnih ali javnih organov; (4) se ne upravljajo v osebno korist; (5) njihove dejavnosti morajo vsaj delno prispevati k javnemu dobru.

Sredstva EU in nevladne organizacije

Nevladne organizacije prejmejo največ sredstev EU kot izvajalski akterji za programe in projekte, ki jih izvajajo v imenu Komisije⁵. Lahko so tudi končni upravičenci ukrepov EU, na primer v okviru programov za krepitev civilne družbe.

V skladu z računovodskim sistemom Komisije (ABAC) so sredstva, dodeljena za izvrševanje s pomočjo nevladnih organizacij, za obdobje 2014–2017 znašala 11,3 milijarde EUR (glej sliko 1). Vendar je to samo ocena, kar bo pojasnjeno v opažanjih v nadaljevanju poročila.

Slika 1

Sredstva EU, dodeljena nevladnim organizacijam, za obdobje 2014–2017, kot je razvidno iz računovodskega sistema Komisije

Razdelki večletnega finančnega okvira in evropski razvojni skladi		Zneski, dodeljeni NVO za obdobje: 2014–2017 (v milijonih EUR)	Skupni dodeljeni zneski za obdobje: 2014–2017 (v milijonih EUR)	Odstotek zneskov, dodeljenih NVO
1.1	Pametna in vključujoča rast / Konkurenčnost za rast in delovna mesta	4 032	79 909	5,05 %
1.2	Pametna in vključujoča rast / Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija	19	209 214	0,01 %
2	Trajnostna rast: naravni viri	248	241 044	0,10 %
3	Varnost in državljanstvo	350	12 793	2,74 %
4	Evropa v svetu	5 448	40 978	13,29 %
–	Evropski razvojni skladi	1 217	17 833	6,82 %
	Skupaj	11 314	601 771	1,88 %

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov GD BUDG

Glede na sistem ABAC je večina sredstev EU, ki so bila dodeljena nevladnim organizacijam, namenjena zunanjim ukrepom. Na tem področju nevladne organizacije prejemajo sredstva iz razdelka 4 večletnega finančnega okvira – Evropa v svetu – in iz Evropskega razvojnega sklada (glej sliko 1). Zadevne službe Komisije so Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO), Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR), Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (GD ECHO) ter Služba za instrumente zunanje politike (FPI) (glej sliko 2).

Slika 2

Sredstva, ki so jih službe Komisije dodelile nevladnim organizacijam za obdobje 2014–2017

Služba Komisije	Zneski, dodeljeni NVO za obdobje: 2014–2017 (v milijonih EUR)
GD ECHO	2 904
GD DEVCO	2 768
GD RTD	884
GD EAC	875
ERCEA	824
GD NEAR	783
REA	452
DRUGO*	1 824
Skupaj	11 314

* CNECT, IEEA, INEA, FPI, EACEA, ENV, EMPL, JUST, GROW, HOME, ENER, PHAE, FISMA, drugo

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov GD BUDG

Koncept preglednosti

Preglednost je eno od proračunskih načel, določenih v finančni uredbi, ki se uporablja za proračun EU. V skladu z njim mora Komisija ustrezno in pravočasno zagotoviti informacije o prejemnikih sredstev EU, tudi kadar ta sredstva podpirajo ukrepe, ki jih izvajajo nevladne organizacije.⁶ S širšega vidika bi morala preglednost zajemati celoten proces in vse plasti izvajanja, od izbora ukrepov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, do zbiranja informacij o teh ukrepih in njihovo razkritje.

Poleg tega je preglednost pri zunanjih ukrepih eno od ključnih in dolgotrajnih načel, na katerem temelji uspešnost razvojne pomoči. Z izboljšanjem preglednosti med vsemi zadevnimi deležniki se krepi tudi usklajevanje donatorjev in odgovornost vseh upravičencev, vključno z nevladnimi organizacijami (glej okvir 2).

Okvir 2

Preglednost pri zunanjih ukrepih

EU je podprla mednarodne zaveze za preglednost pomoči, zlasti v Pariški deklaraciji o učinkovitosti pomoči iz leta 2005, Evropskem soglasju o humanitarni pomoči iz leta 2007, agendi za ukrepanje iz Akre iz leta 2008 in partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana iz leta 2011. Med pripravami na forum v Busanu je Svet EU sprejel skupno stališče EU za četrti forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki vključuje zagotovilo EU o preglednosti⁷. Pred kratkim, junija 2017, pa so Komisija in države članice v Evropskem soglasju o razvoju⁸ ponovno potrdile svojo zavezanost načelu preglednosti.

Obseg revizije in revizijski pristop

Sredstva EU, ki jih Komisija dodeli za izvrševanje v okviru nevladnih organizacij, gredo običajno skozi več plasti. V tem okviru, zlasti pri izbiri prosilcev za financiranje, obstaja tveganje pomanjkljive preglednosti. Drugi tveganji sta, da informacije o zneskih in namenu sredstev za nevladne organizacije, ki jih ima na voljo Komisija, niso popolne ali zanesljive ter da se ne obravnavajo vse vrste nevladnih organizacij enako.

Glavni cilj revizije, ki jo je opravilo Sodišče, je bil oceniti preglednost sredstev EU, za katera so bile sklenjene pogodbe z nevladnimi organizacijami. V ta namen je Sodišče najprej ocenilo, kako je Komisija opredelila subjekte kot nevladne organizacije, nato pa še, kje so bila porabljena sredstva EU, ki so jih izvrševale nevladne organizacije, in ali je Komisija te informacije razkrila na pregleden način.

Sodišče je skušalo odgovoriti na naslednje vprašanje: ali so sredstva EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, pregledna? Za odgovor nanj je razdelilo glavno revizijsko vprašanje na naslednja tri podvprašanja:

Ali je način, kako je Komisija opredelila subjekte kot nevladne organizacije, zanesljiv?
Ali je izbira nevladnih organizacij za izvajanje ukrepov, ki jih financira EU, na področju zunanjih ukrepov pregledna?
Ali Komisija ustrezno zbira in razkriva informacije o sredstvih EU za nevladne organizacije?

Sodišče je pregledalo, kako je Komisija v svojih sistemih opredelila nevladne organizacije (podvprašanje 1). Ocenilo je preglednost izbire nevladnih organizacij, in sicer kadar je Komisija sklenila pogodbe neposredno z nevladnimi organizacijami in kadar so se sredstva EU posredovala kot nepovratna sredstva (podvprašanje 2). Ocenilo je tudi, ali je Komisija ustrezno zbirala, preverjala in razkrivala informacije o ukrepih, ki so jih izvajale nevladne organizacije (podvprašanje 3).

Sodišče je obravnavalo glavna področja z vidika obsega sredstev, dodeljenih nevladnim organizacijam (glej sliko 2), in sicer glavne generalne direktorate, dejavne na področju zunanjih ukrepov (GD ECHO, GD DEVCO ter GD NEAR), ter še dva generalna direktorata, ki nevladnim organizacijam dodeljujeta precejšnja sredstva: Generalni direktorat za raziskave in inovacije (GD RTD) in Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo (GD EAC). Revizija je zajela tudi Generalni direktorat za okolje (GD ENV), saj ima ta poseben program za zagotavljanje podpore nevladnim organizacijam na področju okolja in podnebnih ukrepov. V obseg revizije je bil zajet tudi Generalni direktorat za proračun (GD BUDG), saj je to služba, pristojna za računovodski sistem Komisije, ki se uporablja za poročanje o financiranju, ki ga Komisija zagotavlja nevladnim organizacijam.

Sodišče je zbralo dokaze s pregledi dokumentacije in razgovori z uslužbenci več generalnih direktoratov Komisije (GD BUDG, GD DEVCO, GD NEAR, GD ECHO, GD RTD, GD EAC in GD ENV) ter Izvajalske agencije za raziskave (REA), Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) in Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (EASME).

Sodišče se je osredotočilo zlasti na področje zunanjih ukrepov, saj je to glede na računovodski sistem Komisije področje, na katerem je bilo za nevladne organizacije dodeljenih največ sredstev EU (glej sliko 1). Pregledalo je postopke za izbor ukrepov, ki so jih izvajale nevladne organizacije, orodja za zbiranje informacij o financiranju, ki ga Komisija zagotavlja nevladnim organizacijam, in naknadno razkritje teh informacij.

Da bi Sodišče preučilo ukrepe v sedanjem programskem obdobju, se je na področju zunanjih ukrepov osredotočilo predvsem na sredstva, dodeljena od leta 2014. Preučilo je 14 projektov, ki so jih vodile nevladne organizacije v okviru neposrednega upravljanja⁹ (glej Prilogo I), in 6 projektov, ki so jih izvajali organi ZN v okviru posrednega upravljanja¹⁰. Za te projekte je bilo izbranih 10 nevladnih organizacij, katerim so bila posredovana nepovratna sredstva (glej Prilogo II).

Projekti so bili izbrani v dveh fazah. Sodišče je najprej na podlagi meril, kot so odgovorni GD, sporočeni obseg sredstev, dodeljenih za nevladne organizacije, in izvedljivost revizijskega obiska, izbralo državi za obisk (Etiopijo in Libanon). Nato je izbralo vzorec projektov za revizijo na podlagi velikosti njihovega proračuna, dosežene stopnje izvajanja, razširjenosti instrumentov financiranja, načinov upravljanja, ki so se uporabljali, in različnih stopenj izvajanja, na katerih nevladne organizacije delujejo.

Revizijski obiski so potekali februarja 2018 v Etiopiji in Libanonu, kjer je Sodišče obiskalo terenske urade GD ECHO, delegacije EU, urade več agencij ZN v teh državah ter predstavnike mednarodnih in lokalnih nevladnih organizacij, ki so sodelovali pri izvajanju projektov, ki jih je financirala EU.

Opažanja

Način, kako je Komisija v svojih sistemih opredelila subjekte kot nevladne organizacije, ni zanesljiv

Sodišče je preučilo različne postopke, ki jih službe Komisije v svojih sistemih uporabljajo za registracijo nevladnih organizacij, ki so lahko izbrane za izvrševanje sredstev EU. Pregledalo je, ali so obstajali sistemi in programi, namenjeni posebej nevladnim organizacijam, ali so obiskane službe uporabljale različne sisteme, kako so jih uporabljale ter kako so bili subjekti v sistemih Komisije opredeljeni in registrirani kot nevladne organizacije.

Upravičenost do sredstev EU večinoma ni bila odvisna od statusa nevladnih organizacij

Nevladne organizacije običajno pri Komisiji vložijo vlogo za financiranje na enak način kot druge organizacije, ki izvršujejo sredstva Komisije, saj finančna uredba, ki se uporablja za proračun EU, ne razlikuje upravičencev s statusom nevladne organizacije in drugih upravičencev. Poleg tega Komisija nima strategije, ki bi bila posebej usmerjena v nevladne organizacije, njene službe pa nimajo skupnih meril za to, kaj je nevladna organizacija.

Samo dva od revidiranih generalnih direktoratov imata programe, namenjene izključno nevladnim organizacijam:

GD ENV ima akcijski program za nepovratna sredstva za delovanje v podporo evropskim podnebnim in okoljskim nevladnim organizacijam. V tem okviru šteje¹¹, da je nevladna organizacija neprofitna pravna oseba, ki je finančno in politično neodvisna, zlasti od vlade in javnih organov, ter od političnih ali poslovnih interesov, in zakonito registrirana.
GD ECHO izvaja humanitarno pomoč v okviru številnih nevladnih organizacij, s katerimi je sklenil okvirne sporazume o partnerstvu. Upošteva opredelitev iz Uredbe Sveta št. 1257/96 o humanitarni pomoči, v kateri je navedeno, da je do financiranja upravičena nevladna organizacija, ki je nepridobitna in avtonomna organizacija v državi članici v skladu z zakonodajo, ki velja v tej državi¹².

Komisija pri registraciji subjektov v računovodski sistem le deloma preverja njihove lastne izjave, v katerih se opredeljujejo kot nevladne organizacije

Skupen sistem za registracijo prosilcev še ne obstaja

Prosilci za financiranje EU, vključno z nevladnimi organizacijami, se morajo registrirati, da lahko zaprosijo za financiranje na različnih področjih. Vendar pa revidirani generalni direktorati nimajo skupnega sistema za registracijo prosilcev (glej okvir 3).

Okvir 3

Primeri sistemov za registracijo prosilcev, ki jih uporabljajo različne službe Komisije

GD DEVCO in GD NEAR uporabljata spletno prijavljanje podatkov morebitnih prosilcev (PADOR), ki je spletni sistem, v katerem se organizacije, ki zaprosijo za financiranje, registrirajo in redno posodabljajo svoje informacije.

GD RTD in GD EAC uporabljata enotni instrument za registracijo (URF), ki je sistem za registracijo za financiranje v okviru programov, kot so Erasmus +, Ustvarjalna Evropa, Evropa za državljane, Prostovoljec EU za humanitarno pomoč in Obzorje 2020.

Pri GD ENV morajo prosilci predložiti svoje predloge bodisi prek spletnega orodja e-predlog (eProposal) ali obrazca za oddajo vlog (za nekatere vrste projektov, vključno z nepovratnimi sredstvi za delovanje nevladnih organizacij).

Ker ti sistemi med seboj niso povezani, se morajo nevladne organizacije pri vsakem generalnem direktoratu, s katerim sodelujejo, posebej registrirati.

Komisija trenutno razvija projekt Enotno področje elektronske izmenjave podatkov (SEDIA), ki naj bi prosilcem, kandidatom in ponudnikom zagotavljal enotno vstopno točko za komuniciranje s službami Komisije. Sistem se bo uporabljal za postopke javnega naročanja in tudi dodelitve nepovratnih sredstev.

Komisija le delno preverja, ali so subjekti pravilno registrirani kot nevladne organizacije

Ko registrirani prosilec za financiranje prvič sklene pogodbo s Komisijo, tej poda informacije, ki temeljilo na njegovi lastni izjavi. Komisija preveri informacije, ki jih je navedel v različnih sistemih za registracijo, in v sistemu ABAC ustvari podatkovno kartico pravne osebe.

Pravni subjekti se v sistemu ABAC lahko označijo kot nevladne organizacije. Za to pa mora organizacija, ko se registrira v enem od sistemov, predložiti izjavo, da je nevladna organizacija. Osnovni pogoj za to, da se označi kot nevladna organizacija, pa je, da je pravni subjekt razvrščen zasebna in neprofitna organizacija. Službe Komisije za potrjevanje preverijo to razvrstitev, ne pa tudi tega, ali organizacija izpolnjuje pogoje za razvrstitev med nevladne organizacije, razen če generalni direktorat to zahtevo vključi v merila za sodelovanje v razpisu za zbiranje predlogov¹³.

Nepreverjanje statusa nevladne organizacije pomeni, da so informacije Komisije o financiranju, ki se zagotavlja nevladnim organizacijam, nezanesljive. Na primer, v razdelku 1.1 večletnega finančnega okvira – Konkurenčnost za rast in delovna mesta – so največji upravičenci, ki so v sistemu ABAC označeni kot nevladne organizacije, predvsem raziskovalne ustanove in univerze, med njimi pa je tudi ena zadruga. Te vrste subjektov pa se ne morejo vedno šteti kot nevladne organizacije. Izraza nevladna organizacija in organizacija civilne družbe sta sicer pogosto zamenljiva, vendar pa so nevladne organizacije podskupina organizacij civilne družbe, ki zajemajo širšo skupino organizacij, kot so raziskovalne ustanove ali zadruge¹⁴.

Izpolnitev polja za oznako subjekta kot nevladne organizacije v sistemu ABAC ni obvezna, zato Komisija v svojih informacijskih sistemih ne opredeljuje dosledno vseh nevladnih organizacij kot take. Na primer, pri dveh od revidiranih projektov¹⁵ sta bili dve sodelujoči nevladni organizaciji v sistemu za registracijo prosilcev (PADOR) sicer registrirani kot nevladni organizaciji, v sistemu ABAC pa ne.

Pri zunanjih ukrepih je bila izbira projektov, ki jih vodijo nevladne organizacije, na splošno pregledna, vendar obstajajo pomanjkljivosti, kadar projekte vodijo tretje osebe

Komisija je na splošno pregledno izbirala projekte, ki jih vodijo nevladne organizacije

Sodišče je revidiralo vzorec projektov s področja zunanjih ukrepov, ki so jih vodile nevladne organizacije, neposredno pa upravljala Komisija (glej Prilogo I). Ocenilo je preglednost izbirnih postopkov, in sicer s preverjanjem, ali so bile izvajane dejavnosti in zastavljeni cilji v skladu s strategijami ter ali so bili izbirni postopki zanesljivi, dobro dokumentirani, zasnovani na jasnih izbirnih merilih in z ustreznim upoštevanjem predhodnih izkušenj z nevladnimi organizacijami. Povzetek ocene je v Prilogi III).

Pregledani izbirni postopki na področju razvojne pomoči so bili večinoma razpisi za zbiranje predlogov¹⁶. Izpolnjevali so zahteve iz finančne uredbe in strategij Komisije. Na splošno so bila uporabljena tudi jasna izbirna merila, ki so bila sporočena vsem zainteresiranim stranem in so zagotavljala enako obravnavo prosilcev.

Sodišče je ugotovilo nekaj pomanjkljivosti v zvezi s preglednostjo preučenih izbirnih postopkov GD ECHO, izvedenih v letih 2014, 2015 in 2016. Problemi v zvezi z dokumentacijo o izbirnem postopku so bili ugotovljeni že v eni od prejšnjih revizij Sodišča¹⁷. Zato je GD ECHO sprejel popravljalne ukrepe, na podlagi katerih sta nastala akcijski načrt in nova predloga za povzetek ocene za leto 2017, ki je bila dodatno izboljšana za leto 2018, da bi bolje odražala specifične ocene za posamezna izbirna merila.

Med merili, ki jih GD DEVCO in GD NEAR uporabljata pri svojih izbirnih postopkih, je tudi operativna zmogljivost prosilca. Komisije za ocenjevanje to zmogljivost ocenijo na podlagi preteklih izkušenj, ki jih prosilci navedejo v svojih izjavah, vendar pa redko zahtevajo dokaze v zvezi s tem. Tudi po mnenju GD ECHO so pretekle izkušnje relevantno merilo za ocenjevanje.

Komisija ne preveri vedno pravilnosti izjav o preteklih izkušnjah, ker njeni upravljavski informacijski sistemi ne zajemajo vseh relevantnih informacij o prejetih sredstvih in dejavnostih, ki so jih izvajale nevladne organizacije. Zato se te informacije le deloma lahko uporabijo za izbor.

Sodišče je ugotovilo, da je Komisija pri dveh revidiranih projektih¹⁸ sprejela nedoslednosti in napačne izjave o preteklih izkušnjah.

Posredovanje nepovratnih sredstev nevladnim organizacijam kot tretjim osebam včasih ni bilo dovolj pregledno

Sodišče je preučilo, kako pregledno so bile nevladne organizacije izbrane, kadar jih ni izbrala neposredno Komisija. Pregledalo je, ali so različne službe Komisije dosledno uporabljale postopke, da bi zagotovile preglednost izbora nevladnih organizacij, katerim so bila posredovana nepovratna sredstva. Poleg tega je ocenilo, ali so službe Komisije pri izbiri nevladnih organizacij zagotavljale enako obravnavo prosilcev, ali so upoštevale pretekle izkušnje, da bi izboljšale izbor, in ali so ocenile, ali imajo nevladne organizacije zadostne zmogljivosti za izvajanje financiranega ukrepa.

Različne službe Komisije ne uporabljajo enako postopkov za posredovanje nepovratnih sredstev

Kadar Komisija v okviru neposrednega upravljanja sklene sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in sklepe z izvajalci, vključno z nevladnimi organizacijami, obstaja pravno razmerje med obema stranema. V nekaterih primerih pa se sredstva EU posredujejo kot nepovratna sredstva tretjim osebam. Za tovrstno posredovanje nepovratnih sredstev morajo biti izpolnjeni specifični in pregledni pogoji¹⁹, na primer obstoj zgornje meje v višini 60 000 EUR, ki se lahko izplača tretji osebi, razen če je finančna podpora primarni cilj ukrepa²⁰.

Medtem ko večina revidiranih služb Komisije²¹ dosledno uporablja splošna pravila iz finančne uredbe in smernice o dodeljevanju nepovratnih sredstev, ki jih je izdal GD BUDG, pa GD ECHO uporablja drugačno razlago. GD ECHO namreč navaja potrebo po upoštevanju posebnih potreb in značilnosti humanitarne pomoči in meni, da se z vsemi ukrepi, dodeljenimi izvajalskim partnerjem, skuša doseči glavni cilj, tj. dodelitev finančne podpore tretjim osebam. To pomeni, da GD ECHO v praksi ne uporablja zgornje meje v višini 60 000 EUR, ker šteje, da vsa posredovana nepovratna sredstva spadajo v zgoraj navedeno izjemo.

Učinek takšne razlage je omogočanje posredovanja nepovratnih sredstev brez omejitve pogodbenega zneska ali števila dodatnih plasti izvajanja. To, da GD ECHO takšne omejitve ne uporablja, vpliva na preglednost posredovanja nepovratnih sredstev.

Postopki organov ZN za izbor nevladnih organizacij niso bili vedno pregledni

V okviru posrednega upravljanja mora organ ZN, ki zaprosi za sredstva EU, dokazati sposobnost za finančno upravljanje in zaščito finančnih interesov EU, ki je enakovredna sposobnosti Komisije. Če to dokaže, lahko izbere izvajalske partnerje (posredovanje nepovratnih sredstev) v skladu s svojimi pravili in postopki²².

Sodišče je ugotovilo, da pri polovici projektov v okviru posrednega upravljanja, ki jih je izbralo za revizijo (glej Prilogo II), postopki organov ZN za izbor nevladnih organizacij niso bili dovolj pregledni, čeprav jih je Komisija ocenila pozitivno. V teh treh primerih²³ so organi ZN neposredno dodelili posredovana nepovratna sredstva nevladnim organizacijam, pri čemer niso upoštevali svojih notranjih postopkov (glej okvir 4).

Okvir 4

Primer izbirnega postopka, ki ga je izvajala tretja oseba, ki ni upoštevala svojih notranjih izbirnih pravil

Namen projekta 20, ki je bil odobren organu ZN, je bil izboljšati odpornosti pašnikov z izboljšanjem zagotavljanja zdravstvenih storitev za živali na pašniških območjih Etiopije. Nekatere komponente tega projekta sta izvajali nevladni organizaciji, katerima so bila posredovana nepovratna sredstva. Izbirni postopek, ki ga je pri tem uporabil organ ZN, je bil v obeh primerih neposredna oddaja naročila.

V skladu z notranjimi smernicami organa ZN se neposredna oddaja naročil lahko izvede samo pod nekaterimi pogoji. Pogoj, ki je bil v teh primerih uporabljen za utemeljitev neposredne oddaje naročila, je bil, da je vlada upravičenka že pooblastila nevladno organizacijo za zagotavljanje storitve. Vendar pa sta nevladni organizaciji sklenili izvedbeni sporazum z regionalno vlado šele potem, ko ju je organ ZN izbral. Zaradi tega pogoj za neposredni izbor ni bil izpolnjen.

Komisija informacij o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, ne zbira in preverja vedno ustrezno

Sodišče je ocenilo, ali je Komisija vedela, kako so bila sredstva EU, ki so jih izvrševale nevladne organizacije, porabljena ter ali so se te informacije ustrezno zbirale in preverjale. Za odgovor na to je preučilo, ali je imela Komisija izčrpne informacije o vseh financiranih nevladnih organizacijah, vključno z izvedenimi dejavnostmi in prejetimi sredstvi, ter ali so bili vzpostavljeni ustrezni sistemi za njihovo zbiranje. Preverilo je tudi, ali je lahko Komisija na podlagi teh informacij preverila prijavljene stroške.

Sistemi Komisije ne evidentirajo vedno informacij o sredstvih, ki so jih prejeli vsi upravičenci pogodbe

Sodišče je ugotovilo, da so službe Komisije, ki jih je revidiralo, za upravljanje nepovratnih sredstev uporabljale različne sisteme, zaradi česar se je razlikoval obseg informacij o sredstvih, ki so bila zagotovljena upravičencem (glej štiri primere v okviru 5).

Okvir 5

Podatki, zbrani v okviru različnih sistemov Komisije

Sistem za upravljanje nepovratnih sredstev, ki ga uporablja GD RTD, omogoča zbiranje in obdelavo informacij o sredstvih, ki so jih prejeli posamezni udeleženci.

Podobno sistem, ki ga uporablja agencija EACEA, evidentira razčlenitev sredstev za vse udeležene organizacije, ki so te informacije evidentirale v obrazcu za vlogo. Sistem za upravljanje nepovratnih sredstev za projekte, ki jih vodijo nacionalne agencije, prav tako vsebuje informacije o sredstvih, ki so jih prejele posamezne organizacije upravičenke.

Pri GD ENV je razčlenitev sredstev, ki jih je prejel posamezen partner v okviru dodelitve nepovratnih sredstev za več upravičencev²⁴, na voljo v sistemu za upravljanje nepovratnih sredstev v okviru programa LIFE, vendar le na papirju, zaradi česar analiza in obdelava podatkov nista mogoči.

Informacije, ki so na voljo v sistemu GD ECHO, vključujejo evidenco deleža proračuna za posamezne izvajalske partnerje. Vendar pa nadaljnji zneski posredovanih nepovratnih sredstev v sistemu niso evidentirali.

Predloga za finančno poročanje, ki jo uporabljata GD DEVCO in GD NEAR, omogoča usklajeno poročanje na ravni projektov z razdelitvijo na kategorije stroškov. Vendar pa ni razčlenitve sredstev, ki so jih prejeli posamezni upravičenci v okviru sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Zaradi navedenega informacije, zbrane v okviru različnih sistemov Komisije, niso enotne in vedno ne omogočajo evidentiranja sredstev, ki so jih prejeli vsi upravičenci pogodbe.

Pri zunanjih ukrepih Komisija nima celovitih informacij o vseh nevladnih organizacijah, ki so prejele podporo

Sodišče je tako v okviru neposrednega kot tudi posrednega upravljanja v vzorcu odkrilo več projektov, za katere je imela Komisija napačne informacije o različnih akterjih, ki so izvajali financirani ukrep. Šlo je predvsem za mreže mednarodnih nevladnih organizacij, za katere so v sistemih Komisije obstajale informacije o strukturi izvajalskih subjektov, ki niso odražale dejanske zgradbe.

Sodišče je pri štirih od 14 preučenih projektov v okviru neposrednega upravljanja²⁵ odkrilo, da so nevladne organizacije, ki so sklenile sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, posredovale nepovratna sredstva za izvajanje projekta drugim subjektom iz iste mreže, informacije o tem pa niso bile evidentirane v sistemih Komisije (glej sliko 3).

Slika 3

Projekt 12 – Primer projekta, ki je bil izveden z mrežo mednarodnih nevladnih organizacij

Vir: Evropsko računsko sodišče

Sodišče je med temi 14 projekti odkrilo tudi tri primere²⁶, pri katerih je bila opredelitev partnerjev v sistemih Komisije nejasna ali se je nanašala na različne pravne subjekte znotraj iste mreže mednarodnih nevladnih organizacij. Zato razpoložljive informacije o tem, kateri subjekti so izvajali ukrep in kateri so prejeli sredstva, niso bile jasne.

Poleg tega Sodišče pri petih od šestih preučenih projektov v okviru posrednega upravljanja²⁷ na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od organov ZN, ni moglo ugotoviti višine prejetih sredstev ali tega, katere dejavnosti je izvajala posamezna nevladna organizacija, ki so ji bila posredovana nepovratna sredstva (glej Prilogo III).

Za dva od teh petih projektov je Komisija od organov ZN zahtevala dodatne informacije in pojasnila, vendar so bili odgovori, ki jih je prejela, nezadovoljivi ali pa poslani šele po več zahtevah, potem ko so bile dejavnosti v okviru projekta že končane²⁸.

V okviru posrednega upravljanja je Komisija težje preverjala prijavljene stroške, ker ni imela na voljo dovolj podatkov

Pri projektih, ki jih Komisija upravlja posredno, skupni proračun v pogodbah običajno vključuje tudi odstotni delež za kritje režijskih stroškov, ki znaša največ 7 %. Sodišče je med šestimi preučenimi primeri odkrilo pet takih²⁹, pri katerih so bili režijski stroški prijavljeni za različne plasti izvajanja; najprej za pooblaščeni subjekt, nato pa še za nevladne organizacije, ki so jim bila posredovana nepovratna sredstva.³⁰

Okvir 6

Primer navajanja previsokih posrednih stroškov

Pri projektu 20 je organ ZN za izvajanje nekaterih dejavnosti posredoval nepovratna sredstva dvema nevladnima organizacijama. Proračun v sklenjenih sporazumih je v obeh primerih vključeval režijske stroške pavšalne stopnje v višini 7 %. Ti režijski stroški so bili nato vključeni v skupni znesek neposrednih stroškov, ki jih je organ ZN prijavil Komisiji in uporabil kot podlago za izračun 7 % režijskih stroškov, katerih povračilo je zahteval. To je povzročilo previsoko navedene režijske stroške v okviru stroškov ukrepov, ki sta jih izvajali nevladni organizaciji.

Ker ni bilo dovolj ustreznih informacij o stroških, ki so jih prijavile nevladne organizacije, ki so jim bila posredovana nepovratna sredstva, Komisija ni mogla vedno preveriti stroškov, ki so jih prijavile vse nevladne organizacije, ki so prejele sredstva. To je Komisijo oviralo pri odkrivanju morebitnih primerov navajanja previsokih stroškov.

Informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, so objavljene v več sistemih, vendar je razkritih informacij malo

Sodišče je ocenilo, ali je Komisija za področja, ki jih je revidiralo, razkrila izčrpne in pravočasne informacije o sredstvih, za katera so bile sklenjene pogodbe z nevladnimi organizacijami. Na področju zunanjih ukrepov je preučilo, ali je Komisija pri objavljanju informacij o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, upoštevala mednarodne standarde za preglednost pomoči. Pregledalo je, ali je preverila, ali so tretje osebe ustrezno razkrile informacije o nevladnih organizacijah, ki so jim posredovale nepovratna sredstva EU. Sodišče je pri revidiranih projektih preverilo tudi doslednosti podatkov, objavljenih na različnih portalih o preglednem delovanju.

Informacije o pogodbah z nevladnimi organizacijami se objavljajo v sistemu finančne preglednosti, vendar so nepopolne

Komisija v svojem sistemu finančne preglednosti³¹ vsako leto objavi podatke o upravičencih do sredstev EU v okviru neposrednega upravljanja na vseh področjih (glej okvir 7). Pri objavljanju naknadnih informacij o prejemnikih sredstev EU v sistemu finančne preglednosti upošteva zahteve finančne uredbe³².

Okvir 7

Informacije, ki so na voljo v sistemu finančne preglednosti, ki ga uporablja Komisija

Komisija je v sistemu finančne preglednosti objavila naslednje podatke:

upravičenec ali upravičenci, ki prejemajo sredstva,
namen odhodka,
lokacija upravičenca,
znesek in vrsta odhodkov (samo obveznosti),
pristojna služba, ki dodeli sredstva,
del proračuna EU, ki zagotavlja sredstva,
leto, v katerem je bil znesek knjižen v računovodskih izkazih Komisije.

Vir: https://ec.europa.eu/info/about-european-commission/service-standards-and-principles/transparency/funding-recipients_en

Vendar pa sistem finančne preglednosti ne zagotavlja celovitih informacij o financiranju, ki ga prejmejo nevladne organizacije, ker:

niso razkrite nobene informacije o dejanskih plačilih,
je bila kategorija upravičenca „nevladna organizacija” uvedena šele leta 2016 in se ne uporablja dosledno, ker ni merila za opredelitev nevladne organizacije,
subjekti, ki prejemajo posredovana nepovratna sredstva niso razkriti.

Službe Komisije pri razkrivanju sredstev v sistemu finančne preglednosti uporabljajo različne pristope. Pri sklepanju pogodb z več upravičenci GD RTD, GD ENV in GD EAC (prek agencije EACEA) objavljajo imena vseh upravičencev in razčlenitev sredstev. GD ECHO objavi znesek sredstev in ime nevladne organizacije, s katero je Komisija sklenila pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev, ne razkrije pa informacij o nobenih drugih izvajalskih partnerjih, ki v celoti ali deloma izvajajo ukrep (glej sliko 3). GD NEAR in GD DEVCO navedeta imena nevladnih organizacij, s katerimi je Komisija sklenila sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, in soprosilcev. Vendar pa je znesek nepovratnih sredstev vezan izključno na vodilnega izvajalskega partnerja brez razčlenitve po upravičencih.

Sodišče je za vseh 14 projektov, ki jih je pregledalo v okviru neposrednega upravljanja, ugotovilo, da so bili zneski, objavljeni v sistemu finančne preglednosti, skladni z zneski, dodeljenimi v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev. Vendar pa so v petih primerih³³ nekateri objavljeni podatki v zvezi z vrsto ukrepa, geografsko lokacijo ali pristojno službo manjkali ali pa so bili netočni.

Dodatne informacije, vključno z informacijami o rezultatih, so razkrite na različnih portalih preglednosti

Poleg sistema finančne preglednosti Komisija za objavljanje informacij o financiranih ukrepih uporablja tudi različne platforme, namenjene različnim področjem. Na področju raziskav na primer informacije o svojem financiranju razkrije v okviru sistema CORDIS, ki je javni repozitorij in portal za raziskovalne projekte, ki jih financira EU, in njihove rezultate³⁴.

Na področju zunanjih ukrepov Komisija informacije o financiranju, ki ga zagotavlja nevladnim organizacijam, razkrije na različnih spletnih portalih za preglednost pomoči: na spletiščih EU Aid Explorer³⁵, Evropskega informacijskega sistema za odzivanje na izredne razmere (EDRIS)³⁶ in službe za finančno sledenje³⁷. Na splošno so bile objavljene informacije o revidiranih projektih skladne z dejansko zagotovljenimi sredstvi.

Informacije o humanitarni in razvojni pomoči se na splošno razkrivajo v skladu z mednarodnimi standardi preglednosti

Komisija podatke o humanitarni in razvojni pomoči sporoča v okviru izpolnjevanja svojih mednarodnih zavez glede preglednosti pomoči. V zvezi s tem poroča v okviru sistema OECD za poročanje o upnikih³⁸, raziskave OECD o načrtovani porabi³⁹ in registra pobude za preglednost mednarodne pomoči (IATI)⁴⁰ skladno z mednarodnimi skupnimi standardi.

Komisija je podatke o humanitarni in razvojni pomoči objavila v skladu s skupnim standardom IATI, vendar so bile pri nekaterih podatkih ugotovljene slabosti

Komisija razkrije podatke o humanitarni in razvojni pomoči ob upoštevanju skupnega standardnega okvira za poročanje, ki je bil razvit v okviru IATI⁴¹, tj. svetovne pobude, katere namen je povečanje preglednosti in uspešnosti razvojnega sodelovanja.

Komisija na splošno objavlja podatke v skladu s standardom pobude IATI. Vendar pa je Sodišče ugotovilo, da sporočanje podatkov v okviru IATI ne vključuje podatkov o skrbniških skladih EU in informacij o rezultatih financiranih projektov⁴².

Za projekte v vzorcu je Sodišče informacije, objavljene na uporabniku prijaznem spletnem portalu IATI, primerjalo z dejanskimi podatki. Informacije so bile objavljene za vse revidirane projekte, vendar je Sodišče odkrilo več napak pri pogodbenih zneskih⁴³, izplačilih⁴⁴ in datumih zaključka projektov⁴⁵ (glej okvir 8).

Okvir 8

Primeri ugotovljenih napak pri podatkih, objavljenih v IATI na portalu d

Pri projektu 11 je bil znesek izplačil, sporočen v IATI (portal d), napačen. Navedeni znesek izplačil je znašal 14 000 000 EUR, vendar bi dejansko moral znašati 11 200 000 EUR, saj končno plačilo še ni bilo izvršeno (na dan 2. marca 2018).

Pri projektu 15 je bil pogodbeni znesek, objavljena v IATI na portalu d, nič, dejanski pogodbeni znesek pa je znašal 2 000 000 EUR. Poleg tega je bil končni datum projekta napačen, saj ni bil popravljen, ko je bil rok za tri mesece podaljšan.

Organi ZN so objavljali neustrezne informacije o naročilih, oddanih nevladnim organizacijam

Komisija izvajanje projektov v okviru posrednega upravljanja zaupa tretjim osebam. V teh primerih je pooblaščeni subjekt odgovoren za razkritje nepovratnih sredstev, ki jih je prejel od EU.⁴⁶

Sodišče je preverilo podatke, ki so jih pooblaščeni organi ZN objavili v zvezi s šestimi projekti v okviru posrednega upravljanja, zajetimi v vzorcu (glej Prilogo II). Sodišče je pri petih primerih ugotovilo, da organi ZN bodisi niso objavili informacij o nepovratnih sredstvih, dodeljenih nevladnim organizacijam v okviru sredstev EU⁴⁷, ali pa so jih objavili le delno⁴⁸ (glej okvir 9). Poleg tega Komisija ni preverila, ali so organi ZN izpolnili to zahtevo.

Okvir 9

Primeri, pri katerih organi ZN niso objavili informacij o sredstvih EU, posredovanih nevladnim organizacijam kot nepovratna sredstva

Komisija je organu ZN zaupala izvajanje projekta 18 v zvezi z denarno pomočjo in identifikacijo beguncev v Etiopiji. Organ ZN je nato za izvajanje nekaterih dejavnosti posredoval nepovratna sredstva nevladni organizaciji, vendar pa na njegovem spletišču niso bile razkrite nobene informacije o tem posredovanju nepovratnih sredstev.

V Etiopiji je Komisija izvajanje projekta 19, namenjenega podpori ponovnemu vključevanju žrtev trgovine z ljudmi v družbo, zaupala organu ZN. Nekatere dejavnosti projekta sta izvajali lokalni nevladni organizaciji. Organ ZN je na svojem spletišču objavil le delne informacije o pogodbah, sklenjenih s tema nevladnima organizacijama, pogodbenih zneskov pa ni razkril.

Zaključki in priporočila

Sodišče je pri reviziji preučilo, ali so bila sredstva EU, ki so jih izvrševale nevladne organizacije, pregledna. To je zajemalo preučitev, ali je bil način, kako je Komisija opredelila subjekte kot nevladne organizacije, zanesljiv in ali je bil izbor nevladnih organizacij za izvajanje ukrepov, financiranih s sredstvi EU, pregleden. Sodišče je tudi preučilo ustreznost postopka za zbiranje, preverjanje in razkrivanje informacij o nevladnih organizacijah. Pri tem je obravnavalo glavna področja, na katerih nevladne organizacije izvršujejo sredstva EU, s posebnim poudarkom na največjem področju, tj. področju zunanjih ukrepov.

Sodišče je ugotovilo, da Komisija v zvezi s tem, kako nevladne organizacije izvršujejo sredstva EU, ni ravnala dovolj pregledno.

Upravičenost sredstev EU večinoma ni bila odvisna od statusa nevladnih organizacij. Ker je Komisija v svojem računovodskem sistemu subjektom dodeljevala status nevladne organizacija na podlagi njihove lastne izjave, pri tem pa opravila premalo preverjanj, je razvrstitev subjekta kot nevladne organizacije nezanesljiva (glej odstavke 18 do 27).

Na ravni Komisije ni bilo enotnega sistema za registracijo prosilcev za financiranje. Poleg tega različni sistemi za registracijo prosilcev za financiranje, vključno z nevladnimi organizacijami, med seboj niso bili povezani (glej odstavek 22).

Priporočilo 1 – Izboljšanje zanesljivosti informacij o nevladnih organizacijah

Komisija naj okrepi smotrnost in preglednost poročanja o nevladnih organizacijah, ki izvajajo ukrepe EU. V ta namen naj pridobi ustrezne informacije in izboljša zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah, ki izvršujejo sredstva EU, v svojem računovodskem sistemu, tako da:

v svoje notranje smernice za potrjevanje pravnih subjektov vključi jasna merila za opredelitev nevladnih organizacij v sistemu ABAC;
v enoten sistem za registracijo vključi zahtevo (ali pa – v primeru nevladnih organizacij, ki imajo varnostne pomisleke, – možnost), da prosilci za sredstva EU predložijo izjavo, v kateri navedejo, da so nevladna organizacija, in pri tem razkrijejo merila, na podlagi katerih bi se organizacija štela kot nevladna organizacija.

Časovni okvir za izvedbo: konec leta 2020.

Na področju zunanjih ukrepov je Sodišče ugotovilo, da je bil način, kako je Komisija izbirala projekte, ki so jih vodile nevladne organizacije, na splošno pregleden, vendar so v nekaterih primerih obstajale pomanjkljivosti. (glej odstavke 28 do 33).

Sodišče je ugotovilo, da različne službe Komisije niso enako uporabljale postopkov za posredovanje nepovratnih sredstev. Razlaga pravil za finančno podporo tretjim osebam, ki jo je uporabljal GD ECHO, je bila širša od razlage, ki so jo uporabljali drugi generalni direktorati, poleg tega pa je omogočala več plasti izvajanja brez omejitev zneskov posredovanih nepovratnih sredstev (glej odstavka 35 in 37).

Postopki organov ZN za izbor nevladnih organizacij niso bili vedno pregledni (glej odstavka 38 in 39).

Priporočilo 2 – Preverjanje uporabe pravil posredovanje nepovratnih sredstev

Kadar je za izvajanje ukrepa v okviru neposrednega upravljanja potrebno posredovanje nepovratnih sredstev, naj Komisija:

uporablja usklajeno razlago veljavnih pravil finančne uredbe znotraj različnih služb ob upoštevanju sektorskih posebnosti. Zlasti kadar je za izvajanje ukrepa potrebna finančna podpora tretji osebi, bi morali biti pogoji za tako podporo opredeljeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev v skladu z določbami finančne uredbe iz leta 2018.

Kadar organi ZN izbirajo upravičence v okviru posrednega upravljanja, naj Komisija:

preveri, ali organi ZN pravilno uporabljajo svoja pravila in postopke za izbor izvedbenih partnerjev.

Časovni okvir za izvedbo: od sredine leta 2019 naprej.

Komisija ni vedno ustrezno zbirala in preverjala informacij o nevladnih organizacijah. Njeni sistemi predvsem niso vedno omogočali evidentiranja sredstev, ki so jih prejeli vsi upravičenci pogodbeni (glej odstavka 41 in 42).

Pri zunanjih ukrepih Komisija ni imela celovitih informacij o prejetih sredstvih in dejavnostih, ki so jih izvajali vsi izvajalski akterji. Do tega je prišlo zlasti pri mrežah mednarodnih nevladnih organizacij in projektih v okviru posrednega upravljanja. Poleg tega je Komisija v okviru posrednega upravljanja težje preverjala prijavljene stroške, ker ni imela na voljo dovolj informacij (glej odstavke 43 do 49).

Priporočilo 3 – Izboljšanje informacij o sredstvih, ki jih izvršujejo nevladne organizacije

Komisija naj izboljša zbrane informacije o financiranih nevladnih organizacijah, in sicer z:

omogočanjem, da se v različnih sistemih za upravljanje nepovratnih sredstev evidentirajo sredstva, ki so jih prejeli vsi upravičenci, s katerimi je EU sklenila pogodbe, in ne samo glavni upravičenec, s čimer bi bile te informacije uporabne za analizo in obdelavo.

Na področju zunanjih ukrepov naj Komisija izboljša sledljivost sredstev:

v primeru ukrepov, ki jih izvajajo mreže mednarodnih nevladnih organizacij, z opredelitvijo subjektov, ki dejansko izvajajo financirane ukrepe, v svojih sistemih;
v primeru projektov v okviru posrednega upravljanja prek organov ZN s preverjanjem, ali so zagotovljene zadostne informacije o posrednih stroških, ki jih prijavijo financirane nevladne organizacije, da je mogoča ocena stroškov, ki jih prijavijo vsi izvajalski akterji.

Časovni okvir: do sredine leta 2021.

Informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, so objavljene v več sistemih, vendar so razkrite informacije – razen na področju zunanjih ukrepov – omejene (glej odstavke 51 do 56).

Komisija je podatke o humanitarni in razvojni pomoči običajno razkrila v skladu z mednarodnimi standardi preglednosti, vendar so bile pri nekaterih podatkih odkrite slabosti (glej odstavke 58 do 60).

V petih primerih pooblaščeni organi ZN naročil, oddanih nevladnim organizacijam, niso objavili ali pa so jih objavili le delno, Komisija pa ni preverjala, ali so organi ZN izpolnili to zahtevo (glej odstavek 62).

Priporočilo 4 – Standardizacija in izboljšanje točnosti objavljenih informacij

Komisija naj:

sprejme enoten pristop za objavo informacij v sistemu finančne preglednosti, ki ga bodo uporabljale vse njene službe, in ob tem zagotovi, da bodo razkriti vsi upravičenci do nepovratnih sredstev, s katerimi je EU sklenila pogodbe, skupaj z zneskom dodeljenih sredstev.

Časovni okvir: do sredine leta 2021.

Na področju zunanjih ukrepov naj Komisija:

dodatno okrepi skladnost z mednarodnimi standardi o preglednosti pomoči s sporočanjem podatkov o rezultatih financiranih projektov in skrbniških skladih EU;
preverja, ali organi ZN izpolnjujejo svojo obveznost, da ustrezno razkrivajo naročila, oddana s financiranjem EU.

Časovni okvir: do sredine leta 2021.

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Lazaros S. LAZAROU, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 5. decembra 2018.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE
Predsednik

Priloge

Priloga I

Revidirani projekti v okviru neposrednega upravljanja

	GD	Št.	Referenčna številka pogodbe	Ime pogodbe	Izvajalec	Znesek (v EUR)	Trajanje izvajanja
Libanon	GD ECHO	1	ECHO/SYR/BUD/2016/91034	Zagotavljanje večnamenske denarne pomoči za pokrivanje potreb ranljivih sirskih beguncev v Libanonu	mednarodna NVO	31 050 000	1. 6. 2016–31. 5. 2017
		2	ECHO/SYR/BUD/2014/91020	Posredovanje v izrednih razmerah za najranljivejše ljudi, ki jih je prizadela sirska kriza (faza 4)	mednarodna NVO	5 500 000	1. 7. 2014–31. 3. 2015
		3	ECHO/SYR/BUD/2016/91024	Pomoč v izrednih razmerah za zaščito beguncev, ki so prizadeti zaradi konflikta ali razseljeni, in domačega prebivalstva v Severni provinci in provinci Beka v Libanonu	mednarodna NVO	1 500 000	1. 4. 2016–30. 4. 2017
	GD NEAR	4	2015/364-146	Krepitev varne oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki za ranljivo prebivalstvo, ki ga je prizadela sirska kriza, v južnem Libanonu	mednarodna NVO	2 110 823	17. 9. 2015–16. 9. 2017
		5	2013/282-595	Začetek globalnega pristopa pri podpori in krepitvi vloge migrantov v celotnem ciklusu migracij in beguncev v Libanonu	mednarodna NVO	1 914 506	31. 7. 2013–30. 7. 2016
		6	2014/350-232	Neodvisnost sodstva v Libanonu: socialna prioriteta	lokalna NVO	1 000 000	16. 10. 2014–15. 5. 2018
		7	2015/371-135	Krepitev vloge libanonskih organizacij civilne družbe za vključujoč in trajnostni razvoj na področju kmetijstva in okolja v severnem Libanonu	mednarodna NVO	470 949	1. 2. 2016–28. 2. 2018
Etiopija	GD ECHO	11	ECHO/-HF/EDF/2015/01001	Mehanizem za odzivanje v izrednih razmerah (ERM) IV v Etiopiji	mednarodna NVO	14 000 000	1. 1. 2016–30. 6. 2017
		12	ECHO/-HF/EDF/2015/01025	Odzivanje v izrednih razmerah z zagotavljanjem semen v sodelovanju z etiopsko vlado (SERGE)	mednarodna NVO	5 000 000	26. 5. 2016–25. 3. 2017
		13	ECHO/-HF/EDF/2015/01017	Večsektorsko odzivanje v izrednih razmerah za ranljive skupnosti v petih območjih (woredas) v regiji Afar v Etiopiji	mednarodna NVO	1 500 000	1. 3. 2016–31. 8. 2017
	GD DEVCO	14	2014/343-843	Ohranjanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov ter povečanje blaginje višavskih in nižavskih skupnosti v regiji Bale Eco	mednarodna NVO	5 000 000	9. 7. 2014–8. 4. 2018
		15	2014/340-882	Krepitev zmogljivosti za odpornost in obnovo za ranljivo prebivalstvo cone Wag Himra v regiji Amhare v Etiopiji	mednarodna NVO	2 000 000	17. 4. 2014–16. 7. 2017
		16	2016/376-321	Gospodarjenje s pašniškimi in agro-pašniškimi naravnimi viri ter pobude za preživljanje (PANRMLI)	lokalna NVO	197 865	1. 7. 2016–31. 10. 2018
		17	2014/341-464	Projekt za izboljšanje reproduktivnega zdravja pripadnikov pašniške skupnosti Afar	lokalna NVO	180 000	12. 4. 2014–11. 4. 2016

Priloga II

Revidirani projekti v okviru posrednega upravljanja

	GD	Št.	Referenčna številka pogodbe	Ime pogodbe	Izvajalec	Znesek (v EUR)	Trajanje izvajanja	NVO, kateri so bila posredovana nepovratna sredstva
Libanon	GD ECHO	8	ECHO/SYR/BUD/2016/91010	Zagotavljanje zaščite in humanitarne pomoči beguncem, ki živijo v Libanonu	Organ ZN	30 000 000	1. 4. 2016–31. 3. 2017	mednarodna in lokalna NVO
	GD NEAR	9	2015/367-663	Podpora šoloobveznim otrokom, ki jih je prizadela sirska kriza, za dostop do možnosti za učenje ter zagotavljanje zdravstvenega varstva in zmanjšanje ranljivosti otrok, žensk in oskrbovalcev v Libanonu	Organ ZN	37 920 556	1. 9. 2015–31. 8. 2017	mednarodna in lokalna NVO
	GD NEAR	10	2015/371-621	Izboljšanje dostopa do storitev na področju nenalezljivih bolezni in duševnega zdravja na ravni primarne zdravstvene oskrbe za ranljive sirske begunce in libanonske skupnosti v Libanonu	Organ ZN	2 308 000	1. 1. 2016–31. 3. 2017	lokalna NVO
Etiopija	GD ECHO	18	ECHO/-HF/BUD/2015/91054	Denarna pomoč za begunce iz Somalije, Eritreje, Južnega Sudana in Sudana ter biometrična identifikacija beguncev	Organ ZN	5 000 000	1. 4. 2015–31. 3. 2016	mednarodna NVO
	GD DEVCO	19	2015/358-720	Podporo za ponovno vključitev oseb, ki so se vrnile v Etiopijo	Organ ZN	5 000 000	1. 1. 2015–31. 12. 2018	dve lokalni NVO
	GD DEVCO	20	2014/346-779	Krepitev odpornosti pašnikov z izboljšanjem zdravstvenega varstva živali na pašniških območjih Etiopije	Organ ZN	9 277 294	26. 7. 2014–25. 11. 2018	dve mednarodni NVO

Priloga III

Ocena posameznih projektov – pregled

Št. projekta	Postopek Komisije za izbor projektov NVO		Postopek tretje osebe za izbor NVO		Informacije o financiranju EU		Uporaba informacij			Objava
Št. projekta	Preglednost postopka za izbor	Ocena zmogljivosti partnerskih NVO	Preglednost postopka za izbor	Ocena zmogljivosti partnerskih NVO	Iz sistema Komisije je razvidno, kdo je pristojen za kaj pri dejavnostih NVO	Iz sistema Komisije je razvidno, koliko sredstev je prejela posamezna NVO	Informacije omogočajo oceno razumnosti stroškov	Informacije se lahko uporabijo za odkrivanje in odpravljanje težav pri izvajanju	Informacije se lahko uporabijo za usklajevanje	Sistem finančne preglednosti	IATI	Objave na drugih portalih / pri pooblaščenih subjektih
1	delno	da	ni relevantno	ni relevantno	delno	da	da	delno	da	delno	delno	da
2	delno	ne	ni relevantno	ni relevantno	da	da	da	da	da	delno	delno	delno
3	delno	da	ni relevantno	ni relevantno	da	da	da	da	da	da	da	da
4	da	da	ni relevantno	ni relevantno	delno	delno	da	da	da	delno	delno	delno
5	da	da	da	da	da	delno	da	da	da	delno	delno	ne
6	da	da	ni relevantno	ni relevantno	da	ne	da	da	da	delno	delno	delno
7	da	da	da	da	da	da	da	da	da	delno	delno	delno
8	ni relevantno	ni relevantno	da	da	ne	ne	ne	ne	ne	ni relevantno	ni relevantno	delno
9	ni relevantno	ni relevantno	ne	da	ne	ne	ne	ne	ne	ni relevantno	ni relevantno	ne
10	ni relevantno	ni relevantno	da	da	delno	delno	ne	da	delno	ni relevantno	ni relevantno	da
11	delno	da	da	da	delno	da	da	da	da	da	delno	da
12	delno	da	da	da	delno	delno	delno	da	da	da	delno	delno
13	delno	da	ni relevantno	ni relevantno	ne	da	da	da	da	da	delno	da
14	da	da	ni relevantno	ni relevantno	da	da	delno	da	da	delno	delno	delno
15	da	da	ni relevantno	ni relevantno	delno	da	da	da	da	delno	delno	delno
16	da	delno	ni relevantno	ni relevantno	da	ne	da	da	da	delno	delno	delno
17	da	delno	ni relevantno	ni relevantno	da	ne	da	da	delno	delno	delno	delno
18	ni relevantno	ni relevantno	ne	da	delno	ne	ne	da	delno	ni relevantno	ni relevantno	ne
19	ni relevantno	ni relevantno	da	da	delno	ne	ne	da	delno	ni relevantno	ni relevantno	delno
20	ni relevantno	ni relevantno	ne	da	da	delno	ne	da	delno	ni relevantno	ni relevantno	ne

Odgovori Komisije

Povzetek

III

Komisija meni, da je njeno financiranje dovolj pregledno in da nevladne organizacije (NVO) ne bi smele biti izpostavljene kot posebna kategorija upravičencev.

Komisija se pri obdelavi vlog, če prosilci izpolnjujejo merila za upravičenost, osredotoča na opis projekta, na to, ali projekt ustreza ciljem programa in kako bi lahko prispeval k njihovemu doseganju. Ker beleženje statusa NVO ni obvezno in ker NVO nimajo pravne opredelitve, računovodski sistem ne evidentira sredstev, ki se izrecno nakažejo sektorju NVO.

Beleženje statusa NVO upravičencev v računovodskem sistemu Komisije ni obvezno, saj ni pravne podlage za drugačno obravnavanje NVO v primerjavi z drugimi upravičenci, prav tako ni skupne opredelitve NVO. Poleg tega nobena zahteva glede finančne preglednosti ne navaja izrecno, da je treba poročati o financiranju NVO.

Zato Komisija meni, da razvrstitev v njenem računovodskem sistemu ne more veljati za nezanesljivo.

Službe Komisije prožnost iz finančne uredbe uporabljajo za zagotavljanje pomoči na različne načine.

Nova finančna uredba, ki v členu 204 (zadnji stavek) določa, da se lahko „[m]ejna vrednost […] preseže, kadar bi bilo sicer doseganje ciljev ukrepov nemogoče ali pretirano oteženo“, v zvezi z zagotavljanjem pomoči s finančno podporo tretjim stranem zdaj priznava posebne operativne okoliščine, kot je humanitarna pomoč.

Poleg tega finančna uredba ne opredeljuje števila plasti izvajanja.

Zbrane informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo NVO, ne morejo biti enotne. Vrsta potrebnih informacij bo odvisna od konteksta, v katerem se sredstva EU izvršujejo.

Komisija želi poudariti, da dejavno spremlja izvajanje projektov in izvaja potrebne finančne preglede. V skladu z ustreznim pravnim okvirom lahko:

od upravičencev zahteva, naj zagotovijo vse finančne informacije v zvezi s projektom,
izvede preglede, vključno s pregledi na kraju samem, povezane z operacijami, ki jih financira EU.

Komisija sprejema vsa priporočila razen prvega, in sicer iz razlogov, navedenih v odgovorih.

Uvod

Komisija priznava vse večje zanimanje za preglednost financiranja NVO.

Komisija ugotavlja, da bi bilo treba prizadevanja za preglednost umestiti v kontekst na naslednji način:

zakonodajalec ni zagotovil ali predlagal skupne opredelitve EU za NVO, neobstoj opredelitve pa bi moral biti podlaga za pričakovanja v zvezi z informacijami o NVO, ki jih ima Komisija na voljo,
vsak poskus opredelitve NVO je treba uravnovesiti s potrebo po zaščiti področja delovanja NVO.

Okvir 1 – Kaj je NVO?

Glej odgovor Komisije na odstavek 2.

Komisija želi tudi poudariti, da merila iz Sporočila Komisije iz leta 1997 niso bila prenesena v temeljne akte Komisije.

Zlasti želi izpostaviti, da se na področju razvojne pomoči pogosteje kot izraz NVO uporablja izraz „organizacija civilne družbe (OCD)“. Sporočilo COM(2012) 492⁴⁹ opredeljuje OCD, katerih podskupina so NVO.

Člen 35 finančne uredbe ne omenja izrecno NVO.

Poleg tega v okviru humanitarne pomoči morda ni primerno razkriti vseh informacij, zbranih na konfliktnih območjih, saj bi to lahko ogrozilo udeležene strani. V zvezi z razvojno pomočjo je pomembno poudariti, da ima Komisija diskrecijsko pravico pri odločanju o tem, ali bo razkrila informacije o prejemnikih sredstev Unije na občutljivih področjih (glej člen 4(5) skupne izvedbene uredbe: „Če je ustrezno, Komisija pri zagotavljanju finančne pomoči Unije […] sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi prepoznavnost finančne podpore Unije. Ti vključujejo ukrepe, ki prejemnikom sredstev Unije nalagajo zahteve glede prepoznavnosti, razen v ustrezno utemeljenih primerih.“)

Opažanja

Ker beleženje statusa NVO ni obvezno in ker NVO nimajo pravne opredelitve, računovodski sistem ni zasnovan za evidentiranje sredstev, ki se izrecno nakažejo sektorju NVO. Zato se Komisija ne strinja, da je opredelitev NVO nezanesljiva.

Ker opredelitev NVO ne obstaja in ker finančna uredba ne vsebuje zahtev posebej za NVO, Komisija nima podlage, na kateri bi morala pripraviti strategijo, ki bi bila posebej usmerjena v NVO.

Glej odgovor Komisije na odstavek 19.

Prosilci se bodo morali v sistem SEDIA registrirati enkrat, ko pa informacije ne bodo več veljavne, bodo morali registracijo posodobiti.

Izvajajo se temeljiti pregledi, da se zagotovi skladnost z merili za upravičenost, ki vključujejo status neprofitne organizacije, in s podrobnostmi registracije – vključno s potrditvijo pravne oblike.

V zvezi z nepovratnimi sredstvi za delovanje programa LIFE se statuti in registracijski dokumenti vseh prosilcev sistematično preverijo⁵⁰.

V zvezi s humanitarno pomočjo lahko NVO v posebno pogodbeno razmerje za izvajanje ukrepa vstopi le, potem ko je podpisala okvirni sporazum o partnerstvu. Komisija pred podpisom okvirnega sporazuma o partnerstvu in pošiljanjem informacij v sistem ABAC temeljito preveri status NVO.

Merila za upravičenost se še pred podpisom sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev preverijo za vse udeležence razpisov za zbiranje predlogov, izbrane za dodelitev financiranja. To načelo je določeno v finančni uredbi.

Veliko univerz in raziskovalnih ustanov je dobrodelnih, neodvisne so od vlade, neprofitne in delujejo v javno dobro. Zaradi teh značilnosti bi te ustanove v nekaterih državah članicah štele za NVO. Komisija meni, da so informacije, s katerimi razpolaga, zanesljive in da na njihovo zanesljivost ne vpliva nepotrditev statusa NVO. Odsotnost informacij o NVO je posledica dejstva, da ne obstaja vseevropska opredelitev NVO.

Oznaka NVO bi lahko v sistemu ABAC postala obvezna le, če bi bil dosežen dogovor o skupni opredelitvi NVO in bi bila uvedena pravna podlaga za posebno obravnavo NVO.

Pri vsaki registraciji v sistemu ABAC je obvezno navesti le vrsto pravne oblike. Za projekt 16 je v sistemu ABAC kot vrsta pravne oblike navedena neprofitna organizacija.

Sistem za registracijo prosilcev (PADOR) je lokalen in informacij ne posreduje samodejno v evidenco pravnih oseb.

Izbirni postopki so odvisni od načinov izvajanja (tj. nepovratna sredstva, javna naročila storitev itd.), izbranih glede na cilje programa in ne na podlagi upravičencev/morebitnih izvajalskih partnerjev.

Dodelitev financiranja NVO pod enakimi pogoji je odvisna od smernic/razpisnih pogojev, določi pa se tudi na podlagi ciljev programa.

Finančna uredba ne nalaga sistematičnega preverjanja vseh dokazil.

Splošna obveznost predložitve dokazil bi ustvarila veliko upravno breme (za prosilce in tudi za Komisijo) in bi lahko znatno odložila postopke dodeljevanja.

Zagotovljene informacije morajo biti resnične in jih je v primerih dvoma mogoče preveriti. Če se ugotovi, da so informacije neresnične, je prosilca mogoče izločiti iz postopka.

Javni naročnik v skladu z načelom sorazmernosti ne preveri sistematično vseh izjav potencialnih upravičencev. V primeru lažnih izjav je prosilca dejansko mogoče zavrniti ali prekiniti pogodbo.

Komisija želi poudariti, da je GD ECHO uporabil prožnost iz finančne uredbe.

Za GD ECHO je ta pristop utemeljen zaradi nujnih operativnih vidikov, povezanih s potrebo po tem, da program EU za humanitarno pomoč hitro izvede najsposobnejši izvajalec v prevladujočih okoliščinah; za to je potrebna precejšnja prožnost po vsej verigi izvajanja humanitarne pomoči.

Poleg tega finančna uredba ne opredeljuje števila plasti izvajanja.

Komisija se sklicuje na svoj odgovor na odstavek 36.

Komisija želi poudariti, da lahko v okviru posrednega upravljanja izvajalski partner za dodelitev nepovratnih sredstev uporablja lastna pravila, če so bila ta pozitivno ocenjena. Če se sistemi in postopki subjekta spremenijo, mora subjekt o tem obvestiti Komisijo.

Organizacije lahko, če so izvedene stebrne ocene, uporabljajo svoje postopke, okvirni finančni in upravni sporazum (FAFA) pa ne določa podrobno vseh postopkov za izbor NVO. Pomembno je razlikovati med koncepti, kot so pooblaščenec, subjekt, na katerega je pooblastila prenesel pooblaščenec, izvajalski partner, subjekt, ki so mu posredovana nepovratna sredstva, in upravičenec do finančne podpore tretjim stranem, ter vlogami teh subjektov.

Nadalje Komisija poudarja, da je pozitivna stebrna ocena osnovni pogoj za posredno upravljanje. Ni dana za specifični sporazum.

Okvir 4 – Primer izbirnega postopka, ki ga je izvajala tretja oseba, ki ni upoštevala svojih notranjih izbirnih pravil

Pri izboru izvajalskih partnerjev je bila upoštevana zmogljivost partnerjev regionalne vlade v oddaljeni in težko dostopni regiji.

Subjekti lahko najprej zagotovijo podporo regionalnih organov za projekt, potem se zagotovijo sredstva in podpiše pogodba ter šele nato subjekt s partnerjem regionalne vlade podpiše memorandum o soglasju. To bi lahko pojasnilo zaporedje v opažanju Računskega sodišča.

Okvir 5 – Informacije, zbrane v okviru različnih sistemov Komisije

V primeru GD ECHO so nepovratna sredstva za ukrepe nepovratna sredstva za enega upravičenca, ki se dodelijo subjektom s sklenjenim okvirnim sporazumom o partnerstvu z GD ECHO. Tako se sredstva GD ECHO v njegovem notranjem sistemu pravilno dodelijo pravnemu subjektu, s katerim je Komisija vzpostavila pravno obveznost pod pogoji finančne uredbe.

Čeprav izvajalski partnerji v fazi zahtevka niso vedno znani, saj partnerjem ta informacija morda še ni na voljo, sistem že predvideva njeno posodobitev med izvajanjem in dokončno pred končnim poročilom. Partnerji morajo v fazi končnega poročila v skladu s pogodbo zagotoviti primernost podatkov (izvajalski partnerji in njihov delež) v okviru neposrednega upravljanja.

Glavna knjiga, ki jo pošljejo partnerji GD ECHO v fazi končnega poročila, zagotavlja vse podrobnosti o vseh izdatkih, nastalih med izvajanjem ukrepa. Poleg tega je to, da je partnerjem omogočeno, da glavno knjigo zagotovijo v skladu z lastnim finančnim poročanjem, prispevek k pozivu za poenostavitev, ki so ga evropske institucije podale v času priprave okvirnega sporazuma o partnerstvu za leto 2014.

Peta alinea: Komisija želi opozoriti, da sedanje predloge Praktičnega vodnika po postopkih javnih naročil v okviru zunanjih ukrepov EU (PRAG) zahtevajo poročanje o rezultatih in ne o financiranju po upravičencih.

Komisija zbira informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja. Izogiba se zbiranju informacij, ki za to niso potrebne, da bi tako omejila upravno breme za udeležence.

Kar zadeva mreže mednarodnih NVO, lahko različne službe Komisije skladno s svojimi zadevnimi temeljnimi akti in operativnimi prednostnimi nalogami sodelujejo s člani mrež v okviru različnih ureditev, kot je predvideno v finančni uredbi.

Subjekti, ki so del mreže, bi lahko bili prejemniki finančne podpore tretjim stranem. Zbrane informacije o sredstvih EU, ki jih izvršujejo NVO, ne morejo biti enotne. Vrsta potrebnih informacij bo odvisna od okoliščin, v katerih se sredstva EU izvršujejo.

Komisija v celoti upošteva svoje obveznosti poročanja, saj je edino pogodbeno razmerje tisto, ki ga ima s partnerjem okvirnega sporazuma o partnerstvu. To je edino razmerje, o katerem je treba poročati v skladu s sistemom finančne preglednosti. Glej tudi odgovore Komisije na okvir 5.

Mreže mednarodnih NVO so delovale pregledno, saj so Komisiji poročale o svojih delovnih dogovorih. Cilj teh mrež mednarodnih NVO je doseči povečanje učinkovitosti, tako da strokovno znanje in izkušnje na svojem področju združijo v edinstveno celoto ter da so se na krizo zmožne hitro odzvati.

Komisija namerava od leta 2019 poskrbeti za večjo jasnost.

Komisija pogodbeno razmerje sklene s svojim partnerjem okvirnega sporazuma o partnerstvu, ki je pod pogoji finančne uredbe edini pravni subjekt. Poleg tega splošni pogoji okvirnega sporazuma o partnerstvu določajo, da razmerje med GD ECHO in NVO temelji na partnerstvu, v okviru katerega so partnerji v celoti odgovorni za vse dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi izvajalski partnerji.Partnerji morajo torej v skladu s pogodbo v fazi končnega poročila zagotoviti primernost podatkov (izvajalski partnerji in njihov delež) v okviru neposrednega upravljanja.

Poleg tega sklenitev okvirnega sporazuma o partnerstvu z NVO s sedežem v EU zagotavlja lažje izvrševanje vseh sklenjenih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev. To zagotavlja ustrezno finančno zaščito interesov EU.

V zvezi s posrednim upravljanjem organom ZN ni treba evidentirati financiranja NVO, zato tudi v sistemih Komisije informacije o posredovanih nepovratnih sredstvih izrecno NVO ne morejo biti na voljo.

Finančna uredba ne vsebuje zahteve (prav tako ni zahteve za poročanje proračunskega organa) glede evidentiranja sredstev, ki jih je prejela NVO kot tretja stran v okviru posrednega upravljanja, zlasti ker opredelitve NVO ni.

Okvir 6 – Primer navajanja previsokih posrednih stroškov

To je del načina sestave nepovratnih sredstev: sestavljena so iz neposrednih in posrednih stroškov. Posredni stroški se izračunajo kot delež neposrednih stroškov. Razumljivo je, da imata pri izvrševanju proračuna EU režijske stroške organ izvrševalec in tudi prejemniki sredstev EU.

Za projekt 20 so bili na podlagi zunanjega preverjanja predlagani popravljalni ukrepi, ki vključujejo izterjavo.

Pri posrednem upravljanju predhodna stebrna ocena zagotavlja, da se lahko Komisija opira na sisteme, pravila in postopke pooblaščenega subjekta, saj veljajo za enakovredne tistim, ki jih uporablja Komisija. Ti sistemi, pravila in postopki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije. Zato pri tem načinu upravljanja Komisiji ni treba sistematično preverjati stroškov, ki jih prijavijo NVO, ki so jim bila posredovana nepovratna sredstva.

Komisija dejavno spremlja izvajanje projektov in lahko po potrebi izvede potrebne finančne preglede. V skladu s Prilogo k okvirnemu finančnemu in upravnemu sporazumu, sklenjenemu z ZN, lahko Komisija:

od ZN zahteva, naj zagotovi vse finančne informacije v zvezi s projektom,
izvede preglede, vključno s pregledi na kraju samem, povezane z operacijami, ki jih financira EU.

Na voljo je sistem opozarjanja (prek sistema ABAC) v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki so izključeni ali jim je bila naložena denarna kazen (sistem EDES).

Prva alinea: tega finančna uredba ne zahteva. Za večino projektov se plačila izvajajo več let (letna objava, kot je sistem finančne preglednosti, ne bi zagotovila jasne slike o dejanskih plačilih).

Druga alinea: „Oznaka“ NVO ni obvezno polje v evidenci pravnih oseb. Vendar se dosledno uporablja le, če je organizacija neprofitna in zasebna, če je ta oznako prijavila in v skladu s tem poročala v sistemu finančne preglednosti.

Tretja alinea: identiteta subjektov, ki prejemajo sredstva v obliki posredovanih nepovratnih sredstev, ni objavljena, njihovo identiteto pa je mogoče razkriti v poročanju subjekta, ki je zagotovil posredovana nepovratna sredstva, razen če bi tako razkritje pomenilo resno tveganje za integriteto in zaupnost ali dejansko grožnjo (npr. aktivisti za človekove pravice).

Predloge GD DEVCO za pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev in proračun ne predvidevajo razčlenitve po izvajalskih partnerjih, saj je glavni prosilec v celoti odgovoren za upravljanje vseh sredstev, združenih za dani ukrep (prispevek EU in drugi prispevki). Vendar se v nekaterih primerih razčlenitve proračuna med partnerji odražajo v proračunih, včasih pa so podrobneje navedene po proračunski postavki ali dejavnostih v opisu predloga. Dodeljena finančna sredstva so lahko podrobno navedena tudi v memorandumu o soglasju, ki ga podpišejo izvajalski partnerji.

GD ECHO meni, da v celoti upošteva zahteve sistema finančne preglednosti ter tudi zahteve okvirnega sporazuma o partnerstvu in finančne uredbe. Sistem finančne preglednosti ne nalaga obveznosti poročanja o subjektih, ki niso partnerji okvirnega sporazuma o partnerstvu.

Za projekta 14 in 15 so načrtovani kontrole in popravljalni ukrepi. Sistem finančne preglednosti dejansko ni namenjen spremljanju geografskih lokacij, saj to ne bi bilo stroškovno učinkovito.

Komisija je zavezana h krepitvi kulture na podlagi rezultatov in si prizadeva izboljšati zmogljivost obveščanja državljanov o učinku pomoči EU. Informacije o rezultatih naše intervencije so javnosti na voljo v okviru naših zavez v zvezi s pobudo za preglednost mednarodne pomoči (IATI), ki veljajo za vse instrumente za zunanje delovanje.

Komisija je podatke IATI o skrbniških skladih EU začela objavljati oktobra 2017, podatke o rezultatih pa novembra 2017. Rezultati so vključeni tudi v „Letno poročilo o izvajanju instrumentov Evropske unije za financiranje zunanjega delovanja“.

Pogodbeni zneski revidiranih projektov se ne pojavljajo, ker GD DEVCO in NEAR objavljata na dveh ravneh hierarhije, pri čemer so zaveze objavljene na ravni sklepov o financiranju, izplačila pa na ravni pogodb.

V času revizije GD ECHO ni objavil dejanskih plačilnih transakcij, temveč predvidena plačila. Od takrat je prišlo do spremembe, in sicer se zdaj objavljajo dejanska plačila.

Okvir 8 – Primeri ugotovljenih napak pri podatkih, objavljenih v IATI na portalu d

Za projekt 15 je bil s tehničnega vidika že uveden popravljalni ukrep za spremembo pogodbenega zneska.

Komisija želi poudariti, da so obveznosti v zvezi s preglednostjo, naložene subjektom, ki so pooblaščeni za izvrševanje proračuna Unije v okviru posrednega upravljanja, navedene v sporazumih, sklenjenih z zadevnimi subjekti za vsak izveden ukrep.

V okviru predlog, veljavnih v času revizije, se zadevna pravila razlikujejo, odvisno od tega, ali je Unija edina donatorka ali pa k projektu prispevajo tudi drugi donatorji:

kadar je Unija edina donatorka, mora organ ZN vsako leto objaviti informacije v zvezi s svojimi izvajalci in upravičenci do nepovratnih sredstev. Finančno poročilo mora poleg tega za vsak dokončan projekt vključevati točno povezavo na spletno stran, na kateri so na voljo informacije o izvajalcih in upravičencih do nepovratnih sredstev,
v primeru večdonatorskih ukrepov se morajo pri objavi informacij o izvajalcih in prejemnikih nepovratnih sredstev upoštevati pravila mednarodne organizacije.

Obveznost objave je eden od elementov, ki jih lahko Komisija preveri v okviru spremljanja projektov.

Pri posrednem upravljanju dodatno preverjanje objave s strani Komisije ne bi bilo utemeljeno.

Okvir 9 – Primeri, pri katerih organi ZN niso objavili informacij o sredstvih EU, posredovanih NVO kot nepovratna sredstva

Komisija se sklicuje na svoj odgovor na odstavek 62.

Zaključki in priporočila

Komisija meni, da je njeno financiranje dovolj pregledno in da nevladne organizacije (NVO) ne bi smele biti izpostavljene kot posebna kategorija upravičencev.

Komisija se pri obdelavi vlog, če prosilci izpolnjujejo merila za upravičenost, osredotoča na opis projekta, na to, ali projekt ustreza ciljem programa ter kako bi lahko prispeval k njihovemu doseganju. Ker beleženje statusa NVO ni obvezno in ker NVO nimajo pravne opredelitve, računovodski sistem ne evidentira sredstev, ki se izrecno nakažejo sektorju NVO.

Beleženje statusa NVO upravičencev v računovodskem sistemu Komisije ni obvezno, saj ni pravne podlage za drugačno obravnavanje NVO v primerjavi z drugimi upravičenci, prav tako ne obstaja skupna opredelitev NVO. Poleg tega nobena zahteva glede finančne preglednosti ne navaja izrecno, da je treba poročati o financiranju NVO.

Zato Komisija meni, da razvrstitev v njenem računovodskem sistemu ne more veljati za nezanesljivo.

Priporočilo 1 – Izboljšanje zanesljivosti informacij o NVO

Komisija ne sprejema tega priporočila.

Komisija želi v zvezi z upravičenci do sredstev EU ravnati popolnoma pregledno, v okviru omejitev, določenih z veljavnim regulativnim okvirom. Vendar izraz „NVO“, čeprav se širše uporablja, nima splošno sprejete opredelitve niti na mednarodni ravni⁵¹ niti na ravni EU. Iz tega razloga je Komisija na lastno pobudo razvila sistem, po katerem se organizacije same izjavijo za NVO, če je zadevni pravni subjekt označen kot zasebna in hkrati neprofitna organizacija. Čeprav se lahko skupine prejemnikov razlikujejo od tistih, ki izhajajo iz konceptov na nacionalni ravni, Komisija raje uporablja ta preudaren pristop, ki temelji na objektivnih in preverljivih merilih. Komisija meni, da bi bila za kakršna koli nadaljnja merila potrebna uskladitev koncepta NVO na ravni EU, s katero bi se moral strinjati zakonodajalec. Analiza pravnega okvira NVO med državami v šestih evropskih in neevropskih jurisdikcij prikazuje, da različne države različno razumejo in označujejo „NVO“, to pa pomeni, da bi bilo lahko usklajevanje koncepta težavno⁵².

Službe Komisije prožnost iz finančne uredbe uporabljajo za zagotavljanje pomoči na različne načine.

Pravila iz prejšnje finančne uredbe (člen 137) v zvezi z zagotavljanjem finančne podpore tretjim stranem so omogočala izjeme (npr. možnost prekoračitve zneska v višini 60 000 EUR v primerih, ko je finančna podpora glavni cilj ukrepa). Zato bi lahko njihova uporaba v posebnih okoliščinah, kot je humanitarna pomoč, povzročila različne prakse med službami, kar pa še ne pomeni nepravilne uporabe pravil in postopkov.

Poleg tega finančna uredba ne opredeljuje števila plasti izvajanja.

Priporočilo 2 – Preverjanje uporabe pravil za posredovanje nepovratnih sredstev

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija meni, da bodo spremembe, uvedene v novo finančno uredbo, zagotovile dosledno uporabo pravil za posredovanje nepovratnih sredstev.

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija dejavno spremlja izvajanje projektov in lahko izvede potrebne preglede izbora izvajalskih partnerjev ZN v skladu z ustreznim pravnim okvirom.

Poleg tega pri posrednem upravljanju predhodne stebrne ocene Komisiji zagotavljajo, da se lahko opira na sisteme, pravila in postopke pooblaščenega subjekta (vključno s pravili in postopki v zvezi z zagotavljanjem financiranja tretjim stranem, npr. z dodelitvijo posredovanih nepovratnih sredstev in javnim naročanjem) (glej člen 154 nove finančne uredbe), saj veljajo za enakovredne tistim, ki jih uporablja Komisija. Če so ti sistemi, pravila in postopki pozitivno ocenjeni, zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije.

Komisija se sklicuje na svoja odgovora v odstavkih 43 in 44.

Komisija želi poudariti, da dejavno spremlja izvajanje projektov in izvaja potrebne finančne preglede. V skladu z ustreznim pravnim okvirom lahko:

od upravičencev zahteva, naj zagotovijo vse finančne informacije v zvezi s projektom,
izvede preglede, vključno s pregledi na kraju samem, povezane z operacijami, ki jih financira EU.

Priporočilo 3 – Izboljšanje informacij o sredstvih, ki jih izvršujejo NVO

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija sprejema to priporočilo.

Različni sistemi za upravljanje nepovratnih sredstev odražajo specifičnosti ureditve različnih politik, vključno z načini sklepanja pogodb.

V zvezi z zunanjimi odnosi bo to odvisno od značilnosti sistema OPSYS. Na nekaterih področjih politike (npr. raziskave) je to že bilo narejeno.

Komisija sprejema to priporočilo.

V zvezi z zunanjimi odnosi bo to odvisno od značilnosti sistema OPSYS. Na nekaterih področjih politike (npr. raziskave) je to že bilo narejeno.

Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija dejavno spremlja izvajanje projektov in lahko po potrebi izvede potrebne finančne preglede v skladu z ustreznim sporazumom o prenosu pooblastila/prispevkih/financiranju ter okvirnim finančnim in upravnim sporazumom (FAFA), sklenjenim z ZN.

V skladu z navedenimi sporazumi so izvajanje sporazuma o prenosu pooblastila/prispevkih/financiranju in v njem navedenih obveznosti, vključno s stroški, lahko predmet podrobnega pregleda s strani Komisije ali njenih pooblaščenih zastopnikov.

Poleg tega pri posrednem upravljanju predhodna stebrna ocena zagotavlja, da se lahko Komisija opira na sisteme, pravila in postopke pooblaščenega subjekta, saj veljajo za enakovredne tistim, ki jih uporablja Komisija. Ti sistemi, pravila in postopki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije.

Priporočilo 4 – Standardizacija in izboljšanje točnosti objavljenih informacij

Komisija sprejema priporočilo.

Komisija sprejema to priporočilo.
Komisija sprejema to priporočilo.
Komisija sprejema to priporočilo.

Komisija dejavno spremlja izvajanje projektov in lahko izvede potrebne preglede, s katerimi preveri, ali organi ZN izpolnjujejo obveznosti razkrivanja, v skladu z ustreznim pravnim okvirom.

Kratice in okrajšave

ABAC računovodski sistem Komisije na podlagi nastanka poslovnega dogodka

CORDIS Služba Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju

CRIS skupni informacijski sistem RELEX

CSO organizacija civilne družbe

EACEA Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

EASME Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja

EDRIS Evropski informacijski sistem za odzivanje na izredne razmere

ERCEA Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta

ERS Evropski razvojni sklad

FTS sistem finančne preglednosti

GD BUDG Generalni direktorat za proračun

GD DEVCO Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj

GD EAC Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo

GD ECHO Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči

GD ENV Generalni direktorat za okolje

GD NEAR Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja

GD RTD Generalni direktorat za raziskave in inovacije

IATI pobuda za preglednost mednarodne pomoči

NVO nevladna organizacija

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

PADOR spletno prijavljanje podatkov morebitnih prosilcev

REA Izvajalska agencija za raziskave

UNICEF Sklad Združenih narodov za otroke

VFO večletni finančni okvir

Končne opombe

¹ Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, EU financing for NGOs in the area of home affairs, security and migration; Služba Evropskega parlamenta za raziskave, Financial accountability of civil society organisations, maj 2015; Tematski sektor Evropskega parlamenta za proračunske zadeve, Democratic Accountability and Budgetary Control of non-Governmental Organisations Funded by the EU Budget, januar 2017.

² Evropski parlament v Osnutku poročila o proračunskem nadzoru financiranja nevladnih organizacij iz proračuna EU (2015/2345 (INI)) poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o preglednosti sredstev EU za nevladne organizacije.

³ Mednarodne organizacije uporabljajo različne opredelitve. Združeni narodi (ZN) na primer opisujejo nevladno organizacijo kot neprofitno prostovoljno skupino državljanov, ki je organizirana na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni (https://outreach.un.org/ngorelations/content/about-us-0).

⁴ COM(1997) 241 final z dne 6. junija 1997, Promoting the role of voluntary organisations and foundations in Europe, odstavek 2.3 točke a–e.

⁵ Nepovratna sredstva za ukrepe so v splošnem proračunu EU (6,3 milijarde EUR od skupno 6,6 milijarde EUR) v obdobju 2014–2016 pomenila 95 % sredstev, za katera so bile sklenjene pogodbe z nevladnimi organizacijami.

⁶ Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1), poglavje 8, člen 35: „Objava informacij o prejemnikih in druge informacije”.

⁷ Sklepi Sveta o skupnem stališču EU za četrti forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, sprejeti 14. novembra 2011.

⁸ Evropsko soglasje o razvoju je skupna izjava Evropske unije in njenih držav članic, ki zagotavlja celovit skupni okvir za evropsko razvojno sodelovanje.

⁹ V okviru neposrednega upravljanja je Evropska komisija pristojna za vse naloge izvrševanja proračuna EU, ki jih izvajajo neposredno njene službe bodisi na sedežu, v delegacijah EU ali s pomočjo izvajalskih agencij EU.

¹⁰ V okviru posrednega upravljanja Komisija naloge izvrševanja proračuna zaupa mednarodnim organizacijam, razvojnim agencijam držav članic EU, partnerskim državam ali drugim organom.

¹¹ Glej razpise za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva za delovanje nevladnih organizacij, dejavnih predvsem na področju okoljskih in/ali podnebnih ukrepov (npr. oznaki razpisov LIFE-NGO-EASME-2014, LIFE-NGO-FPA-EASME-2017).

¹² Druga zahteva, ki jo morajo nevladne organizacije izpolnjevati za upravičenost do financiranja na podlagi te uredbe, je, da imajo glavni sedež v državi članici ali v tretji državi, ki je prejemnica pomoči. Izjemoma je lahko sedež v tretji državi, ki je donatorica pomoči.

¹³ Smernice GD DEVCO za prosilce v okviru razpisov za zbiranje predlogov na primer zahtevajo, da nevladna organizacija predloži svoj statut in spremne dokumente. Komisije za ocenjevanje preverijo, ali pravni dokumenti ustrezajo vrsti subjekta.

¹⁴ V dokumentu COM (2012) 492 final z dne 12.9.2012 z naslovom Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov so med organizacije civilne družbe razvrščene med drugim nevladne organizacije, organizacije na ravni skupnosti, verske organizacije, fundacije, raziskovalne institucije, zadruge, strokovne in podjetniške organizacije.

¹⁵ Projekta 7 in 16.

¹⁶ Projekt 4 je bil izbran s postopkom neposredne oddaje naročila.

¹⁷ Posebno poročilo št. 15/2016 – Ali je Komisija uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti?, odstavki 27 do 29 (https://eca.europa.eu).

¹⁸ Projekta 16 in 17.

¹⁹ Določeni v členu 137 finančne uredbe in členu 210 pravil uporabe finančne uredbe.

²⁰ Opozoriti je treba, da je v finančni uredbi iz leta 2018 besedilo teh pravil spremenjeno. Člen 204 se tako glasi: „najvišji znesek finančne podpore, ki se lahko izplača tretji strani in ki ne presega 60 000 EUR […]. Mejna vrednost se lahko preseže, kadar bi bilo sicer doseganje ciljev ukrepov nemogoče ali pretirano oteženo”.

²¹ GD RTD, GD ENV, GD EAC, GD NEAR in GD DEVCO.

²² V členu 60(2)(d) finančne uredbe je navedeno, da pooblaščeni subjekti „uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja iz sredstev Unije prek nepovratnih sredstev, javnih naročil in finančnih instrumentov”. To je potrjeno v predhodni oceni („stebrni oceni”), ki jo opravi neodvisni revizor v skladu z opisi nalog, ki jih pripravijo posamezni generalni direktorati.

²³ Projekti 9, 18 in 20.

²⁴ Nepovratna sredstva za delovanje v podporo okoljskim in podnebnim nevladnim organizacijam se vedno dodelijo enemu samemu upravičencu.

²⁵ Projekti 4, 11, 12 in 13.

²⁶ Projekti 11, 12 in 15.

²⁷ Projekti 8, 9, 10, 18 in 19.

²⁸ V zvezi s projektom 8 je organ ZN zagotovil zadovoljive odgovore šele po tretji zahtevi po informacijah, ki jo je GD ECHO poslal po obisku revizorjev na kraju samem.

²⁹ Projekti 8, 9, 18, 19 in 20.

³⁰ Sodišče je na tveganje dvojnega zaračunavanja posrednih stroškov pri posrednem upravljanju projektov, ki se izvajajo s pomočjo nevladnih organizacij kot tretjih strani, opozorilo že v svojem posebnem poročilu št. 4/2018 – Pomoč EU za Mjanmar/Burmo. Glej tudi odstavek 48 Posebnega poročila Sodišča št. 11/2017 – Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek.

³¹ Sistem finančne preglednosti: http://ec.europa.eu/budget/fts/index_en.htm.

³² Člen 35 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in člen 21 pravil za njeno uporabo: „Objava informacij o prejemnikih in druge informacije”.

³³ Projekti 1, 2, 5, 14 in 15.

³⁴ Vir: https://cordis.europa.eu/.

³⁵ https://euaidexplorer.ec.europa.eu/.

³⁶ https://webgate.ec.europa.eu/hac/.

³⁷ https://fts.unocha.org/ – portal upravlja Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (UNOCHA).

³⁸ https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CRS1.

³⁹ https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=FSS.

⁴⁰ https://www.iatiregistry.org/.

⁴¹ Pobuda IATI se je začela izvajati leta 2008 po tretjem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Akri.

⁴² GD DEVCO je prvi sklop podatkov o rezultatih več kot 700 projektov sporočil v IATI februarja 2018.

⁴³ Projekti 4, 5, 6, 7, 14, 15, 16 in 17.

⁴⁴ Projekti 1, 2, 11, 12 in 13.

⁴⁵ Projekti 7, 14 in 15.

⁴⁶ V skladu s splošnimi pogoji, ki urejajo sporazume, sklenjene med Komisijo in pooblaščenimi subjekti, so slednji dolžni na svojih spletiščih ali v svojih sistemih objavljati podrobne informacije o nepovratnih sredstvih, ki jih financira EU. Razkriti morajo naslov naročila/projekta, njegovo naravo in namen, ime in lokacijo upravičenca do nepovratnih sredstev in pogodbeni znesek. V primeru večdonatorskih ukrepov se pri objavljanju upoštevajo pravila pooblaščenega subjekta.

⁴⁷ Projekti 9, 18 in 20.

⁴⁸ Projekta 8 in 19.

⁴⁹ Sporočilo COM(2012) 492 final z dne 12. septembra 2012 z naslovom „Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov“ med OCD med drugim uvršča NVO, organizacije na ravni skupnosti, verske organizacije, fundacije, raziskovalne institucije, zadruge ter strokovne in podjetniške organizacije.

⁵⁰ Opomba: ni treba, da so upravičeni prosilci v okviru programa LIFE registrirani kot NVO. Za sodelovanje v akcijskem programu LIFE za nepovratna sredstva za delovanje, namenjena podpori evropskim NVO, dejavnim na področju okolja in podnebnih sprememb, morajo izpolnjevati vsa merila za upravičenost.

⁵¹ Mednarodne organizacije uporabljajo različne opredelitve. Na primer, Združeni narodi (ZN) NVO opisujejo kot vsako „neprofitno skupino prostovoljcev, organizirano na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni“ (https://outreach.un.org/ngorelations/content/about-us-0).

⁵² Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor D: proračunske zadeve, študija z naslovom „Democratic Accountability and Budgetary Control of Non-Governmental Organisations funded by the EU Budget“ (Demokratična odgovornost in proračunski nadzor nevladnih organizacij, ki se financirajo iz proračuna EU), 17. november 2016.

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	9.1.2018
Osnutek poročila uradno poslan Komisiji (ali drugemu revidirancu)	15.10.2018
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	5.12.2018
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugega revidiranca) v vseh jezikih	EN: 11.12.2018

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Lazaros S. Lazarou. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Annemie Turtelboom, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Dennis Wernerus, vodilna upravna uslužbenka Sabine Hiernaux-Fritsch, vodja naloge Roberto Ruiz Ruiz ter revizorji Eva Maria Coria Paramas, Erika Katalin Söveges, Maria-Luisa Gomez Valcarcel in Francesco Zoia Bolzonello. Jezikovno podporo je zagotovila Hannah Critoph.

Od leve proti desni: Hannah Critoph, Roberto Ruiz Ruiz, Annemie Turtelboom, Erika Katalin Söveges in Dennis Wernerus.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-847-1670-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/595813	QJ-AB-18-034-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-1633-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/6033	QJ-AB-18-034-SL-Q

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://op.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.