Instrumenti za internacionalizacijo MSP:
številni podporni ukrepi, ki pa niso povsem skladni ali medsebojno usklajeni

Povzetek

I Mala in srednja podjetja (MSP) so hrbtenica gospodarstva EU. Obsegajo približno 99 % vseh podjetij in zagotavljajo 65 % vseh delovnih mest v nefinančnem poslovnem sektorju.

II Mednarodna trgovina je ključno gonilo gospodarstva EU, v katerem je več kot 90 milijonov delovnih mest odvisnih od izvoza. Čeprav so MSP pomembna za gospodarstvo, k mednarodni trgovini ne prispevajo v enakem obsegu kot večja podjetja, saj njihov delež v celotnem izvozu (po vrednosti) v države nečlanice EU znaša le 30 %.

III V obdobju 2014–2020 je prispevek EU za instrumente, ki so posebej usmerjeni v internacionalizacijo MSP, znašal približno 850 milijonov EUR, kar vključuje približno 450 milijonov EUR sredstev EU za evropsko podjetniško mrežo (Enterprise Europe Network – EEN) in 30 milijonov EUR za pobudo Startup Europe. Te instrumente dopolnjujejo ukrepi EU, pri katerih je internacionalizacija MSP eno od številnih obravnavanih področij, na primer evropski strukturni in investicijski skladi, Evropski sklad za strateške naložbe, Obzorje 2020 ali instrumenti zunanje politike.

IV To posebno poročilo je najnovejše poročilo v nizu objav, v katerih Evropsko računsko sodišče (Sodišče) preučuje podporo, namenjeno MSP. Osredotočeno je na dva ključna instrumenta EU, ki podpirata internacionalizacijo MSP na enotnem trgu EU in v državah nečlanicah EU v programskem obdobju 2014–2020, in sicer evropsko podjetniško mrežo in pobudo Startup Europe. Internacionalizacija MSP je zelo pomembna za Evropski parlament in druge ustrezne deležnike, saj je pomembna za povečanje potenciala EU za rast, zlasti z izvozom. Namen revizije je prispevati k večji skladnosti in medsebojni usklajenosti programov EU na tem pomembnem področju politike ter okrepiti sisteme Komisije za spremljanje celotnega izvajanja njene strategije za internacionalizacijo MSP od zgodnje faze programskega obdobja.

V Sodišče je revidiralo strategijo EU za internacionalizacijo MSP in dve od ključnih pobud, ki jih Komisija neposredno upravlja na tem področju, evropsko podjetniško mrežo in pobudo Startup Europe. Glavno revizijsko vprašanje je bilo, ali je bila podpora EU za internacionalizacijo MSP skladna in usklajena ter ali je uspešno prispevala k internacionalizaciji MSP.

VI Sodišče je ugotovilo, da so bile v strategiji EU pravilno opredeljene glavne ovire za internacionalizacijo MSP ter da so EU in države članice sprejele številne ukrepe za podporo internacionalizaciji MSP. Vendar pomembni ukrepi, vključeni v strategijo, niso bili uspešno izvedeni. Zlasti ni na voljo posodobljenega popisa vseh ustreznih ukrepov na tem področju, na podlagi katerega bi lahko ugotovili vrzeli, prekrivanja in možne sinergije med obstoječimi ukrepi. Poleg tega finančna vzdržnost ukrepov EU ni bila vedno zadostno obravnavana, zato so se nekateri ukrepi kljub pozitivnim rezultatom prenehali izvajati.

VII Evropska podjetniška mreža (EEN) je dosegla svoje cilje, vendar ni jasno, v kakšnem obsegu je to spodbudilo internacionalizacijo MSP. Poleg tega je mreža EEN v posameznih državah in konzorcijih različno uspešna, njeni člani pa bi lahko imeli koristi od dodatne podpore na nekaterih področjih, kot je dostop do financiranja. Sodelovanje med mrežo EEN in drugimi instrumenti dobro deluje na ravni EU, manj pa med instrumenti EU in tistimi na nacionalni ravni.

VIII S pobudo Startup Europe so obravnavane potrebe zagonskih podjetij, vendar le na kratek rok, saj so se vsi financirani projekti ob koncu prejemanja sredstev prenehali izvajati, na splošno pa so se pojavljale težave s trajnostnostjo dejavnosti. Komisija nima splošne strukture za usklajevanje te pobude, zaradi česar je sodelovanje med različnimi projekti ter tudi med pobudo Startup Europe in drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti omejeno. Spremljanje rezultatov je uspešno le na ravni posameznega projekta, posledica tega pa so omejene informacije o splošnih dosežkih pobude Startup Europe. Poleg tega so v nekaterih primerih zaradi te pobude zagonska podjetja prevzeli subjekti zunaj EU.

IX Sodišče priporoča Komisiji, naj:

• poveča ozaveščenost o podpori za internacionalizacijo MSP, njeno skladnost, usklajenost in trajnostnost,
• izboljša prepoznavnost evropske podjetniške mreže, njeno sodelovanje z drugimi podobnimi programi, doseg njenih dejavnosti usposabljanja in geografsko pokritost ključnih tretjih držav, ki so trgovinske partnerice EU,
• izboljša spremljanje in dolgoročno uspešnost pobude Startup Europe.

Uvod

01 Mala in srednja podjetja (MSP) so hrbtenica gospodarstva EU. Približno 99 % vseh podjetij v EU, ki ustvarijo nekaj več kot polovico gospodarske proizvodnje EU iz nefinančnega sektorja, so MSP. Teh 21 milijonov podjetij zaposluje približno 100 milijonov ljudi in so tako odgovorna za 65 % vseh delovnih mest v nefinančnem poslovnem sektorju¹.

02 Internacionalizacija je pomembno gonilo rasti v EU. Ko podjetja rastejo z mednarodnim trgovanjem, to pozitivno vpliva tudi na zaposlovanje. V EU je 56 milijonov delovnih mest odvisnih od trgovanja znotraj EU², več kot 38 milijonov pa od izvoza v države nečlanice EU³. Čeprav natančni podatki o deležu zaposlovanja MSP v mednarodni trgovini (znotraj in zunaj EU) niso na voljo, se ocenjuje, da je delež izvoznih MSP le 30 % vrednosti celotnega izvoza v države nečlanice EU⁴.

03 Evropski in svetovni trgi so zato pomembni za rast MSP. Majhnost teh podjetij ne pomeni oziroma ne bi smela pomeniti, da ne morejo poskušati izkoristiti enakih prednosti čezmejne trgovine kot večja podjetja. Glede na obseg sektorja MSP lahko ukrepi, ki pomagajo MSP pri rasti, pomembno vplivajo na delovna mesta in rast v EU.

Ovire za internacionalizacijo MSP

04 „Internacionalizacija” je proces, v katerem podjetja postanejo prisotna na mednarodnih trgih (v EU ali zunaj nje), in sicer predvsem z izvozom, pa tudi z uvozom in tehničnim sodelovanjem. Številni notranji in zunanji dejavniki lahko MSP preprečijo, da bi se v internacionalizacijo vključila tako enostavno kot večja podjetja. Med temi dejavniki so splošno pomanjkanje znanja o mednarodni trgovini ali poslovnih priložnostih v drugih državah, zapletena tuja zakonodaja, carinski režimi in druge upravne ovire, omejeni viri in zmogljivosti (vključno z dostopom do financiranja), nenaklonjenost tveganju in slabo poznavanje javnih programov podpore. Pomoč MSP, da te ovire premagajo, je ena od prednostnih nalog EU, pri čemer je vzpostavljenih več pobud, ki obravnavajo njihove potrebe.

Strategija EU za internacionalizacijo MSP

05 Splošna politika EU za internacionalizacijo MSP, tako na enotnem trgu kot zunaj EU, izhaja iz Akta za mala podjetja⁵. Ta akt je temelj podpore MSP, njegov cilj pa je zagotoviti skladnost med številnimi instrumenti in ukrepi EU, ki spodbujajo mednarodno rast evropskih MSP. Akt določa tudi načela, ki usmerjajo pobude EU na tem področju (glej okvir 1), in spodbuja države članice, naj sledijo podobnim načelom in prioritetam v svojih politikah, s katerimi podpirajo internacionalizacijo MSP.

06 Načelom iz Akta za mala podjetja je leta 2011 sledilo sporočilo Komisije z naslovom Mala podjetja, velik svet, s katerim je bila uvedena strategija EU za internacionalizacijo MSP. Cilj strategije je bil obravnavati izzive (slika 1), zagotoviti skladnost številnih obstoječih ukrepov za podporo mednarodni rasti evropskih MSP in določiti načela, iz katerih bi morala izhajati vsaka pobuda EU na tem področju od leta 2014 naprej.

07 Da bi se obravnavali opredeljeni izzivi, so v strategiji EU za internacionalizacijo MSP določeni naslednji cilji:

• evropskim MSP zagotoviti lahko dostopne in zadostne informacije o tem, kako lahko svoje poslovanje razširijo na mednarodne trge,
• izboljšati skladnost obstoječih podpornih dejavnosti,
• izboljšati usklajevanje, sodelovanje in stroškovno učinkovitost obstoječih programov EU, programov EU in držav članic ter javnih in zasebnih pobud,
• zapolniti obstoječe vrzeli v podpornih storitvah,
• vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in zagotoviti enako podporo MSP iz vseh držav članic EU.

08 Poleg tega so v strategiji določena ključna vodilna načela, na katerih bi morala temeljiti vsaka pobuda na ravni EU na tem področju:

• dopolnjevanje in dodatnost: vsak ukrep, sprejet na ravni EU, mora dopolnjevati, ne pa podvajati dejavnosti v podporo podjetjem, ki jih že izvajajo države članice in/ali zasebne organizacije,
• subsidiarnost in ustrezna delitev dela: vsak ukrep EU mora zapolniti vrzeli ali okrepiti obstoječe podporne storitve, kjer potrebe niso zadovoljene – ali niso zadovoljene v zadostni meri – s strani javnih ali zasebnih organizacij,
• trajnost: storitve podpore podjetjem na ravni EU bi morale temeljiti na dokazani potrebi na trgu. Kratkoročno se lahko financirajo z javnimi sredstvi, ki jih ureja finančna uredba, vendar bi se morale dolgoročno čim bolj financirati iz lastnih sredstev, da bi se izognili konkurenci z zasebnimi ponudniki storitev,
• učinkovitost pri porabi javnih sredstev: v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je treba za vsako dejavnost določiti posebne, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno določene (angl. SMART) cilje ter načrtovati ustrezno oceno,
• enaki konkurenčni pogoji v vseh državah članicah: MSP je treba po vsej Evropi zagotoviti enako podporo.

09 Komisija se je zavezala, da bo sprejela številne ukrepe za izvajanje strategije in doseganje navedenih ciljev. Med temi ukrepi so bili začetek poglobljenega pregleda in naknadna analiza obstoječih podpornih ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni, okrepitev evropske podjetniške mreže (EEN) kot glavnega instrumenta EU za zagotavljanje neposredne podpore internacionalizaciji MSP ter spodbujanje grozdov in mrež za internacionalizacijo MSP.

10 Od leta 2015 do leta 2021 sta bila Akt za mala podjetja in strategija za internacionalizacijo dopolnjena s številnimi sporočili o mednarodni trgovini, enotnem trgu, podjetjih v zagonski in razširitveni fazi, dostopu do financiranja in drugih temah, ki vplivajo na internacionalizacijo MSP (Priloga I). Ta skupaj z Aktom za mala podjetja tvorijo splošni okvir politike Komisije na tem področju.

Glavni instrumenti, vloge in odgovornosti EU pri podpori internacionalizaciji MSP

11 EU je vzpostavila različne instrumente za podporo internacionalizaciji MSP, ki se zelo razlikujejo glede na pristop in cilje. Zajemajo vse od podpornih mrež za splošne informacije in svetovanje do finančne pomoči in orodij IT ter portalov in služb za podporo, ki zagotavljajo informacije o regulativnih zahtevah za mednarodno trgovino. Nekateri instrumenti so namenjeni izključno MSP (in celo internacionalizaciji MSP), pri drugih pa so MSP le eno od področij podpore. Prispevek EU za instrumente, ki so posebej namenjeni internacionalizaciji MSP (mreža EEN, pobuda Startup Europe, evropska platforma za sodelovanje grozdov, Center EU in Japonske za industrijsko sodelovanje, Center EU za MSP za Kitajsko, mreža ELAN LATAM, mreža ENRICH, pobuda EU Gateway, program Eurostars in službe za pomoč uporabnikom pravic intelektualne lastnine), je v obdobju 2014–2020 obsegal približno 850 milijonov EUR.

12 Upravljanju številnih instrumentov in ukrepov na tem področju ustreza veliko število organizacij in služb. Pregled glavnih instrumentov in odgovornih oddelkov EU je v tabeli 1, podrobnejši opis različnih instrumentov pa je na voljo v Prilogi II. Instrumente EU dopolnjujejo programi podpore v državah članicah, ki se večinoma izvajajo prek nacionalnih in regionalnih organizacij za pospeševanje trgovine in združenj MSP.

13 Med številnimi instrumenti EU za internacionalizacijo MSP sta posebej pomembna mreža EEN in pobuda Startup Europe. To sta prvi kontaktni točki za MSP in zagonska podjetja, ki iščejo svetovalno podporo in možnosti mreženja z namenom internacionalizacije. Zato je bila revizija Sodišča posebej osredotočena na ta instrumenta.

Evropska podjetniška mreža

14 Evropska podjetniška mreža (EEN) je glavno orodje Komisije za internacionalizacijo MSP in največja svetovna podporna mreža za MSP z mednarodnimi ambicijami. Njen glavni cilj je zagotoviti storitve z dodano vrednostjo, ki pomagajo evropskim MSP povečati njihovo konkurenčnost, trajnostnost in inovacijske zmogljivosti za rast in poslovanje v Evropi in zunaj nje.

15 Mreža EEN je bila ustanovljena leta 2008. V okviru programa COSME ji je bilo dodeljenih 385 milijonov EUR za celotno obdobje 2015–2021, kar je približno 55 milijonov EUR na leto. V istem obdobju je bilo poleg financiranja, ki so ga zagotovile gostiteljske organizacije mreže EEN (pri čemer je EU sofinancirala do 60 % proračuna mreže EEN), iz pobude Obzorje 2020 zagotovljenih približno 11 milijonov EUR na leto za storitve za MSP, povezane z inovacijami.

16 V obdobju 2015–2021 je mrežo EEN sestavljalo več kot 600 članskih organizacij iz več kot 60 držav. Zajemale so regionalne razvojne agencije, tehnološka središča, organizacije za podporo inovacijam, univerze in raziskovalne inštitute ter gospodarske in industrijske zbornice. Te organizacije so povezane v regionalne konzorcije, ki se izberejo z javnimi razpisi za zbiranje predlogov. Vsi konzorciji morajo biti sposobni zagotavljati visokokakovostne podporne storitve za podjetja, člani pa morajo imeti dokazane izkušnje pri delu z MSP.

17 Podporne storitve mreže EEN zajemajo številne dejavnosti za pomoč MSP iz EU pri inovacijah, rasti in razširitvi, tako v EU kot širše. Storitve vključujejo zagotavljanje strokovnega znanja, stikov in dogodkov za spodbujanje mednarodnih partnerstev ter svetovanje o mednarodnih trgih in inovacijah (slika 2).

Startup Europe

18 Komisija je leta 2012 uvedla pobudo Startup Europe za pomoč visokotehnološkim zagonskim podjetjem pri rasti na evropskih in mednarodnih trgih. Potrebe zagonskih podjetij se razlikujejo od potreb uveljavljenih MSP in taka podjetja so izpostavljena večjemu tveganju, da bodo odkupljena, preden bodo polno delujoča na mednarodni ravni.

19 Da bi se zagonskim podjetjem pomagalo k uspehu na trgu znotraj in zunaj EU, se s pobudo Startup Europe zagotavljajo finančna sredstva ustvarjalcem ekosistemov, tj. organizacijam, ki zagonska podjetja v EU povezujejo z vlagatelji in drugimi deležniki ter jim zagotavljajo informacije in podporo, ki jih potrebujejo za rast in internacionalizacijo. V programskem obdobju 2014–2020 je bilo v okviru pobude Startup Europe porabljenih 30 milijonov EUR za spodbujanje 22 projektov, pri čemer je bilo doseženih več kot 1 000 podjetij v približno 60 zagonskih ekosistemih po vsej EU.

Obseg revizije in revizijski pristop

20 To posebno poročilo sledi nizu objav, v katerih je Sodišče preučevalo podporo za MSP⁶. Osredotoča se na internacionalizacijo MSP na enotnem trgu EU in v državah nečlanicah EU ter na dejavnosti, ki so bile v ta namen izvedene v programskem obdobju 2014–2020. Revizija se je izvajala ob usklajevanju z revizijo Sodišča o podpori ESRR za konkurenčnost MSP.

21 Evropski parlament in Svet sta poudarila, da je pomembno podpirati inovativna MSP in zagonska podjetja, da se čim bolj poveča potencial EU za rast. V primeru Parlamenta je bil znaten vpliv internacionalizacije MSP na rast in zaposlovanje posebej pomemben za Odbor za mednarodno trgovino ter Odbor za industrijo, raziskave in energetiko. Sodišče predvideva, da bodo opažanja in priporočila te revizije prispevala k večji skladnosti in medsebojni usklajenosti številnih instrumentov EU na tem področju, zlasti mreže EEN in pobude Startup Europe. Poleg tega naj bi se na podlagi revizije okrepili sistemi, s katerimi Komisija spremlja splošno izvajanje svoje strategije za internacionalizacijo MSP, v tej zgodnji fazi programskega obdobja.

22 V reviziji je bilo ocenjeno, ali je bila podpora EU skladna in usklajena ter ali je uspešno prispevala k internacionalizaciji MSP. Cilj revizije je odgovoriti zlasti na vprašanji:

• ali je podpora EU internacionalizaciji MSP skladna in usklajena ter
• ali mreža EEN in pobuda Startup Europe kot dva od ključnih ukrepov, ki jih neposredno upravlja Komisija, uspešno prispevata k internacionalizaciji MSP.

23 Revizija je zajemala dokaze iz različnih virov:

• srečanja s strokovnjaki in predstavniki deležnikov, vključno z glavnimi združenji za podporo MSP v EU,
• dokumentacijski pregled; pisne vprašalnike in strukturirane razgovore s službami Komisije (generalni direktorati GROW, TRADE, RTD, CONNECT, REGIO in INTPA, Evropska služba za zunanje delovanje, Služba za instrumente zunanje politike), Izvajalsko agencijo Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (EISMEA), EIB, EIF, organizacijami za pospeševanje trgovine in združenji MSP; anketo za člane mreže EEN o njenem prispevku k internacionalizaciji MSP in njenemu usklajevanju/sodelovanju z glavnimi instrumenti EU na tem področju (za podrobnosti o metodologiji ankete glej Prilogo II),
• anketo za organizacije za pospeševanje trgovine o glavnih instrumentih EU za internacionalizacijo MSP in njihovem dopolnjevanju nacionalnih instrumentov na tem področju (za podrobnosti o metodologiji ankete glej Prilogo II),
• analizo finančne vzdržnosti in kontinuitete izbranih geografskih instrumentov EU, predstavljenih v tabeli 2, in projektov pobude Startup Europe; analizo njihovega usklajevanja in sodelovanja z evropsko podjetniško mrežo.

Opažanja

Komisija je strategijo za internacionalizacijo MSP izvajala nepopolno

24 V strategiji za internacionalizacijo MSP so bili opredeljeni številni izzivi v zvezi z internacionalizacijo MSP (glej odstavek 4). Za obravnavanje teh izzivov so bili v strategiji med drugim določeni naslednji cilji:

• MSP zagotoviti lahko dostopne in zadostne informacije o tem, kako lahko razširijo svoje poslovanje,
• izboljšati skladnost podpornih dejavnosti,
• zapolniti obstoječe vrzeli v podpornih storitvah.

25 Da bi se ti cilji dosegli, se je Komisija v strategiji za internacionalizacijo MSP zavezala številnim ukrepom, med katerimi so bili:

• pregled obstoječe ponudbe podpornih storitev za racionalnejši in bolj skladen pristop v prihodnosti,
• vzpostavitev enotnega virtualnega portala z informacijami za MSP, ki želijo poslovati zunaj meja EU,
• krepitev doslednosti sistemov podpore na ravni EU za povečanje njihovega učinka,
• spodbujanje grozdov in mrež pri internacionalizaciji MSP.

Celovit pregled podpore internacionalizaciji MSP ni na voljo, usklajevanje pa ni zadostno

26 Ko je Komisija leta 2011 začela strategijo za internacionalizacijo MSP, je opredelila več kot 300 podpornih programov s proračunom v višini več kot 2 milijona EUR za pomoč pri internacionalizaciji podjetij v EU in njenih državah članicah⁷. To število se je od takrat stalno povečevalo, kar vzbuja zaskrbljenost, da bi se podporni programi na tem področju množili in bili slabo usklajeni⁸.

27 Da bi Komisija povečala skladnost številnih instrumentov ter ugotovila morebitno podvajanje, razdrobljenost, vrzeli in sinergije, se je zavezala, da bo izvedla poglobljeno študijo, v kateri bo pregledala obstoječe podporne dejavnosti za MSP na ravni EU in nacionalni ravni, tako javne kot zasebne, ter naknadno analizo podvajanja in razdrobljenosti ter vrzeli in potencialnih sinergij v teh dejavnostih. V študijo⁹ je bilo zajetih vseh 27 držav članic EU in 25 izbranih drugih držav, njen rezultat pa je bil popis 1 156 podpornih storitev (734 v EU in 422 v drugih državah). Kljub široki pokritosti je bilo v študiji ugotovljeno, da je bilo še vedno več sto podpornih storitev, ki jih ni bilo mogoče vključiti v popis.

28 Leta 2015 je Komisija objavila bolj omejen pregled instrumentov EU, ki prispevajo k internacionalizaciji evropskega poslovanja, ki je bil pozneje posodobljen v letih 2017, 2019 in 2020¹⁰. Čeprav je pregled uporaben, pa ne vključuje nacionalnih instrumentov, zato je njegova vrednost v smislu zagotavljanja skladnosti v obsežnem okolju podpornih dejavnosti, ki jih spodbujajo EU in države članice, omejena.

29 Dejavnosti, ki jih v državah članicah spodbuja Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), so zlasti pomembne za skladnost in usklajevanje z drugimi ukrepi EU na tem področju. Sodišče je ugotovilo, da je ESRR sicer obsegal največji delež proračuna EU, namenjenega konkurenčnosti MSP, vključno z internacionalizacijo¹¹, vendar Komisija ni določila posebne kode za kategorijo intervencij za ukrepe, s katerimi se je spodbujala internacionalizacija MSP v okviru ESRR za programsko obdobje 2014–2020. Zato informacije o posebnih projektih na tem področju niso bile sistematično dostopne ter niso bile uporabljene za analizo in usklajevanje. Za programsko obdobje 2021–2027 je bila v Uredbo EU 2021/1060¹² vključena posebna koda za kategorijo intervencij, tj. „Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP”, s katero se bo verjetno povečala preglednost ukrepov, ki jih EU sofinancira na tem področju.

30 Kljub velikemu številu ukrepov, napovedanih v strategiji, in medsektorski naravi politike za internacionalizacijo MSP ni bila imenovana nobena posebna služba Komisije, ki bi centralizirala in usklajevala izvajanje strategije. Usklajevanje med službami Komisije je bilo tako na nekaterih področjih zelo dobro (npr. poglavja o MSP v sporazumih o prosti trgovini), je pa to manj veljalo za različne mreže, ki jih sofinancira EU, kot so mreža EEN, pobuda Startup Europe ali mreža ELAN, kot je prikazano v naslednjih delih tega poročila.

Dostopnost do informacij o podpori internacionalizaciji MSP se je povečala, vendar je poznavanje prednosti sporazumov o prosti trgovini še vedno omejeno

31 Komisija se je zavezala številnim ukrepom za izboljšanje dostopa MSP do informacij, ki jih ta podjetja potrebujejo za vstop na nove trge. Leta 2014 je vzpostavila portal za internacionalizacijo MSP, ki naj bi zagotavljal uporabne in dostopne informacije za MSP o vseh storitvah, ki so jim na voljo na tem področju. Vendar je ugotovila, da zelo težko doseže, da bi bile informacije o javnih in zasebnih podpornih storitvah v EU in zunaj nje vedno posodobljene. Poleg tega je zagotavljanje podatkov zasebnih podpornih storitev prek javnega portala, za katerega Komisija ne more biti odgovorna, pomenilo dodatne pravne izzive. Zaradi teh težav je bil portal leta 2017 ukinjen.

32 Komisija je leta 2020 vzpostavila portal Access2Markets, ki v enem samem orodju združuje prejšnji podatkovni zbirki Market Access Database (o dostopu na trge) in EU Trade Helpdesk (za pomoč uporabnikom na področju trgovine v EU) ter vključuje tudi podatkovno zbirko pravil o poreklu in orodje za samoocenjevanje pravil o poreklu (ROSA)¹³ (glej okvir 2). V anketi Sodišča za člane mreže EEN in nacionalne organizacije za pospeševanje trgovine so anketiranci obe orodji ocenili zelo pozitivno.

33 Uvedba posebnih poglavij o MSP v sporazumih o prosti trgovini med EU in tretjimi državami¹⁵ je bila pomemben dosežek za internacionalizacijo MSP v obdobju 2014–2020. Kot je poudarjeno v strategiji za internacionalizacijo MSP, so ta poglavja zasnovana tako, da pomagajo MSP izkoristiti ugodnosti v okviru sporazumov o prosti trgovini z odpravo tarifnih in netarifnih ovir, hkrati pa zagotavljajo celovit regulativni okvir in institucionalne mehanizme za odkrivanje težav pri izvajanju pravil.

34 Da bi MSP lahko izkoristila prednosti sporazumov o prosti trgovini, ki jih je sklenila EU, morajo poznati možne ugodnosti, ki jih lahko ti omogočajo, in način za izpolnjevanje zapletenih zahtev, kot so zahteve glede pravil o poreklu. Za ozaveščanje in komuniciranje so skupaj odgovorni Komisija, države članice, poslovna združenja in organizacije za pospeševanje trgovine.

35 Leta 2019 je bilo z anketo Odbora regij/Eurochambres za predstavnike regionalnih in lokalnih deležnikov ter nacionalnih in regionalnih gospodarskih zbornic v EU¹⁶ ugotovljeno, da so MSP še vedno slabo obveščena o sporazumih o prosti trgovini, pri čemer je več kot 70 % anketirancev navedlo, da je na voljo premalo praktičnih informacij o tem, kako uporabljati sporazum¹⁷.

36 Razgovori Sodišča s Komisijo in njeni odgovori na pisne vprašalnike Sodišča so tudi pokazali, da je poznavanje prednosti sporazumov o prosti trgovini za MSP še vedno pomanjkljivo. Natančneje, sporazumi o prosti trgovini še niso dovolj promovirani, portal Access2Markets pa ni povezan z drugimi informacijskimi portali, ki zadevajo trgovino, kot so spletna mesta nacionalnih organizacij za pospeševanje trgovine. Poleg tega je v anketi Sodišča za nacionalne organizacije za pospeševanje trgovine skoraj 80 % anketirancev izrazilo željo, da bi EU in države članice bolj usklajeno promovirale sporazume o prosti trgovini prek posvetovalnega telesa za to posebno področje.

Vsi projekti ne dosegajo trajnostnosti in dolgoročne kontinuitete

37 Mreže, ki jih EU financira v okviru internacionalizacije MSP, potrebujejo čas za vzpostavitev potrebnih povezav in morajo biti splošno znane, da lahko postanejo vir dragocene podpore za MSP. To kontinuiteto je načeloma mogoče doseči na dva načina: ena možnost je, da podporne službe prejmejo dolgoročna javna finančna sredstva, druga pa, da uspejo ustvariti prihodek in tako postanejo finančno vzdržne.

38 V strategiji za internacionalizacijo MSP se izrecno daje prednost drugi možnosti, pri čemer je trajnostnost eno ključnih načel strategije. V skladu s tem načelom bi morale storitve podpore podjetjem na ravni EU temeljiti na dokazani potrebi na trgu. Kratkoročno se lahko financirajo z javnimi sredstvi, ki jih ureja finančna uredba, vendar bi se morale dolgoročno čim bolj financirati iz lastnih sredstev. To ne izključuje neprekinjenega dolgoročnega financiranja drugih instrumentov Komisije v podporo internacionalizaciji MSP, kot je mreža EEN.

39 Primer podpornih storitev z dolgoročno ureditvijo javnega financiranja, vzpostavljeno ob ustanovitvi, sta Center EU in Japonske za industrijsko sodelovanje in EU Gateway/poslovne misije na Japonsko, ki delujeta že več kot 30 let (glej okvir 3).

40 Na drugi strani je Sodišče ugotovilo, da so težavo s kontinuiteto na splošno imeli projekti, sofinancirani v okviru pobud ELAN, ICI+ v jugovzhodni Aziji (ICI+ SEA) in Startup Europe v obdobju 2014–2020. Vsi so imeli težave z ustvarjanjem zadostnih prihodkov in torej s tem, da bi postali finančno vzdržni, kot je zahtevano v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Zato so se prenehali izvajati, čeprav so bili nekateri v poročilih o spremljanju ocenjeni precej pozitivno (glede ukinitve projektov glej primere v okviru 4 za ELAN in ICI+ SEA ter odstavke 67–70 za Startup Europe).

41 Stopnja zadovoljstva s kratkoročnimi instrumenti in ukrepi, ki so jo izrazili ključni deležniki, kot so člani mreže EEN, je bila manj kot 45 %, kar je znatno manj kot pri instrumentih in ukrepih, ki so dosegli dolgoročno kontinuiteto (glej tabelo 2).

Strategija za internacionalizacijo MSP se ni sistematično ocenjevala

42 Za usmerjanje izvajanja vseh ukrepov, napovedanih v strategiji za internacionalizacijo MSP, se je Komisija zavezala, da bo spremljala napredek in redno ocenjevala uspešnost strategije, pri čemer bo v proces vključila vse glavne deležnike.

43 Čeprav so potekala redna srečanja in forumi s predstavniki MSP in drugimi deležniki (npr. Evropski teden MSP, Skupščina MSP in redna srečanja z nacionalnimi organizacijami za pospeševanje trgovine), se izvajanje strategije ni posebej ali celovito ocenjevalo, kot je opisano zgoraj. Zato tudi ni bilo izčrpnega poročanja o njenem izvajanju.

44 Komisija je maja 2021 pripravila delovni dokument služb Komisije Annual Single Market Report. To je poročilo o stanju v zvezi z napredkom, doseženim pri izvajanju strategij EU za industrijo in MSP za leto 2020. Vendar so informacije o posebnih ukrepih, ki spodbujajo internacionalizacijo MSP, zelo splošne ter nezadostne za namene spremljanja in ocenjevanja.

Mreža EEN dosega svoje glavne cilje, vendar njena prepoznavnost v tretjih državah in pokritost teh držav z mrežo nista optimalni

Mreža EEN je dosegla svoje splošne cilje, vendar še ni dovolj prepoznavna

45 Za obdobje 2015–2021 sta bila za mrežo EEN določena dva sklopa ciljev in ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI):

• kazalniki iz uredbe o COSME¹⁸ s cilji na visoki ravni za mrežo EEN kot celoto (glej tabelo 3) ter
• cilji „sistema za izboljšanje uspešnosti”, dogovorjeni na nižji ravni med agencijo EISMEA in vsakim konzorcijem.

46 Komisija je v končnem poročilu o dejavnostih mreže EEN za leto 2020 ugotovila, da so bili skupni cilji na visoki ravni doseženi, ni pa navedla informacij o napredku pri tem, kako so MSP seznanjena z mrežo EEN.

47 Na ravni konzorcijev mreže EEN je v končnem poročilu o dejavnostih za leto 2020 navedeno, da je mreža EEN skupaj presegla svoje cilje glede kazalnikov, pri katerih so bili cilji določeni. Vendar je iz podatkov o številu podpisanih sporazumov o partnerstvu in obsegu storitev svetovanja, ki jih opravljajo konzorciji, razvidno, da je uspešnost v posameznih državah precej različna: od 24 dosežkov na vodjo osebja (ekvivalent polnega delovnega časa) na Irskem in 20 v Litvi do dveh, treh ali štirih v številnih drugih državah. Te razlike v uspešnosti se pripisujejo težavam pri upravljanju konzorcija, spremembam, ki vplivajo na usklajevalne organizacije, in odhodu ključnega osebja.

48 Čeprav je mreža EEN na splošno dosegla svoje splošne cilje, ni mogoče v celoti opredeliti, koliko se je to preneslo v dejanske izboljšave v smislu rasti MSP na enotnem trgu in zunaj njega. V vmesni oceni programa COSME iz leta 2017²⁰ je bilo ugotovljeno, da je bila mreža EEN sicer uspešna, vendar takrat ni bilo mogoče izmeriti njenega celotnega učinka. Povedano drugače, čeprav je na podlagi storitev, ki jih opravlja mreža EEN, mogoče doseči številne pozitivne rezultate, kot so razširitve podjetij, povečanje inovacij in okrepitev zmogljivosti, je težko določiti neposredno povezavo z vsakim od teh rezultatov, saj imajo storitve mreže EEN le podporno vlogo, konkretne rezultate pa morajo še vedno doseči MSP sama.

49 Cilj Komisije je še vedno povečati ozaveščenost deležnikov o mreži EEN. V ta namen morajo gostiteljske organizacije zagotoviti, da imajo njihove dejavnosti v okviru mreže EEN visoko stopnjo prepoznavnosti. Leta 2015 je le 8 % MSP, anketiranih v raziskavi Eurobarometra za zadevno leto, poznalo mrežo EEN, delež pa je bil v posameznih državah članicah zelo različen. Komunikacijska revizija agencije EASME v letih 2017 in 2018 je pokazala, da na številnih spletnih mestih članov mreže EEN zahteve glede prepoznavnosti niso bile sistematično izpolnjene. To je potrdila revizija Sodišča: samo deset od 30 spletnih mest, ki jih je Sodišče preučilo, je imelo na domači strani prikazan logotip mreže EEN in povezavo do njenih storitev. Komisija ni objavila posodobljenih podatkov glede na referenčno merilo za ozaveščenost.

Možnosti usklajevanja med mrežo EEN in nacionalnimi instrumenti niso v celoti izkoriščene

50 Usklajevanje med mrežo EEN in drugimi instrumenti EU ter nacionalnimi in regionalnimi instrumenti je pomembno za zagotovitev skladne, celovite in dopolnilne podpore za internacionalizacijo MSP. Čeprav to ni formalna zahteva, se konzorciji mreže EEN spodbujajo k vključevanju organizacij, ki podpirajo MSP v njihovi regiji, saj lahko tako širše dosegajo poslovno skupnost. Poleg tega morajo kandidati za članstvo v mreži EEN zagotoviti, da se z njihovimi dejavnostmi ne podvajajo storitve, ki jih že opravljajo druge organizacije na istem geografskem območju, spodbuja pa se jih tudi k tesnemu sodelovanju s predstavniki drugih mrež EU v njihovi regiji, kot so nacionalne kontaktne točke okvirnega programa za raziskave ter posredniški organi in organi upravljanja ESRR, ter k rednemu povezovanju z njimi. V vodniku mreže EEN za prijavo kandidatov²¹ je poudarjeno, da članstvo pomeni visoko stopnjo rednega sodelovanja deležnikov v dejavnostih mreže EEN na vseh ravneh (lokalni, regionalni in nacionalni) ter stalen dialog z drugimi ponudniki podpornih storitev.

51 Skoraj 70 % anketirancev iz ankete Sodišča za nacionalne in regionalne organizacije za pospeševanje trgovine je menilo, da mreža EEN zagotavlja dodatnost za evropska MSP, ki presega zmogljivost nacionalnih podpornih struktur za internacionalizacijo. Vendar so tudi izrazili željo po večji povezanosti mreže EEN z nacionalnimi in regionalnimi organizacijami držav članic EU. Stopnje zadovoljstva glede sodelovanja s številnimi instrumenti EU v podporo internacionalizaciji MSP so bile visoke (glej tabelo 2), vendar so anketiranci menili, da bi se lahko sodelovanje okrepilo zlasti s podpornimi instrumenti, kot so pobuda Startup Europe ter mreži ELAN in ENRICH.

52 V okviru mreže EEN v obdobju 2015–2021 je Komisija za podporo dejavnostim mreže in spodbujanje sodelovanja na ravni EU med Komisijo in organizacijami, ki delujejo na področju internacionalizacije MSP, sklenila ločene dvostranske sporazume s temi organizacijami, ki so postale pridružene članice, ki zagotavljajo storitve mreži EEN. Poleg tega je lahko Komisija z ustreznimi mednarodnimi organizacijami sklenila posebne memorandume o soglasju.

53 Mreža EEN je do konca leta 2020 sklenila dvostranske sporazume ali posebne sporazume s sedmimi evropskimi pridruženimi članicami, dvema evropskima agencijama, službami za pomoč uporabnikom pravic intelektualne lastnine in številnimi nacionalnimi pridruženimi člani. Podpisala je tudi izjavo o nameri za sodelovanje z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije (EDIH). Vendar do konca leta 2021 sporazum še ni bil formaliziran z nobenim od številnih instrumentov in mrež, vključno z mrežo nacionalnih kontaktnih točk, pobudo Startup Europe, mrežo ENRICH, EIB in EIF (za spodbujanje finančnih instrumentov EU prek mreže EEN) ter nacionalnimi in regionalnimi organizacijami držav članic za pospeševanje trgovine.

Deležniki so opredelili vrzeli v pokritosti tretjih držav, člani mreže EEN pa poročajo o neenaki kakovosti storitev

54 Če želi mreža EEN pomagati MSP pri dostopu do svetovnih trgov, je njena prisotnost po vsem svetu ključna. Njeno delovanje se z vzpostavitvijo centrov za poslovno sodelovanje razširja na države, ki ne sodelujejo v programu COSME. Ti centri prejemajo nefinančno podporo Komisije za dejavnosti mreže EEN, zlasti tehnično pomoč in podporo ter dostop do orodij IT, intraneta mreže EEN, podatkovnih zbirk in drugih spletnih storitev. Mreža EEN nima sredstev ali pooblastil za zagotavljanje finančne podpore centrom za poslovno sodelovanje v državah nečlanicah EU. Zato so ti centri delno odvisni od morebitne finančne podpore, ki jo lahko prejmejo od nacionalnih organov in iz drugih virov.

55 Konec leta 2020 je bila mreža EEN prek 625 partnerskih organizacij zastopana v 65 državah (predvsem v državah, s katerimi ima EU interes za gospodarsko sodelovanje in običajno tudi sklenjen trgovinski sporazum). Od tega je bilo 427 organizacij v državah članicah EU, 92 v drugih državah, vključenih v program COSME, 23 v Združenem kraljestvu in 73 (kot center za poslovno sodelovanje) v 29 drugih državah (glej sliko 3).

56 Čeprav to, koliko bi moralo biti centrov za poslovno sodelovanje, ni določeno kot specifični cilj, so anketiranci v anketi Sodišča za člane mreže EEN in v razgovorih z deležniki večkrat omenili številne države, v katerih bi želeli več takih centrov. Te države so bile Južna Afrika (s katero ima EU sklenjen sporazum o prosti trgovini), Avstralija (s katero trenutno potekajo trgovinska pogajanja z EU), Kitajska ter Združeni arabski emirati. Poleg tega je Evropsko združenje organizacij za pospeševanje trgovine opredelilo Afriko kot idealno regijo za razvoj novih oblik sodelovanja in pridobitev dostopa do trga za MSP iz EU²², saj so organizacije držav članic za pospeševanje trgovine na tej celini premalo zastopane.

57 Kar zadeva kakovost storitev, je anketa pokazala, da so člani mreže EEN z nekaterimi centri za poslovno sodelovanje zelo zadovoljni. Raven odzivnosti, kakovosti in uporabnosti storitev, ki jih opravljajo drugi, naj bi bila različna, pri čemer so bili omenjeni primeri nezadostnega sodelovanja ali povezovanja z evropskimi organizacijami za pospeševanje trgovine in premajhnega zanimanja za evropske izvoznike. Komisija je v novem razpisu za prijavo interesa za „mednarodne mrežne partnerje” (novo ime za centre za poslovno sodelovanje)²³ nacionalne in regionalne organizacije za pospeševanje trgovine izrecno vključila v oddelek o „vrsti iskanih organizacij”, da bi povečala morebitne prihodnje koristi mreže.

Člani mreže EEN bi si želeli nadaljnjega usposabljanja ali ozaveščenosti o dostopu do financiranja in sporazumov o prosti trgovini

58 Zanesljiv dostop do financiranja je ena najpomembnejših prioritet MSP, ne glede na to, ali jih internacionalizacija zadeva ali ne²⁴. Kot odziv na to si je Komisija zelo prizadevala, da bi MSP zagotovila širok nabor finančnih instrumentov, ki jih na različne načine izvajajo Komisija, EIB, EIF ali finančni posredniki.

59 Cilj mreže EEN je zagotoviti informacije in svetovanje o finančnih instrumentih EU in različnih portalih EU, ki ponujajo informacije o dostopu do financiranja, zlasti o portalu Komisije in Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). Vendar se prepoznavnost in dostopnost teh informacij na spletu med člani mreže EEN precej razlikujeta. Poleg tega tako na portalu EIAH kot portalu Komisije z informacijami o dostopu do financiranja ni informacij o mreži EEN in elementov, ki bi usmerjali k mreži.

60 Komentarji anketirancev iz dveh anket Sodišča potrjujejo potrebo po spodbujanju ozaveščenosti in lažjih povezavah do informacij o dostopu do financiranja za MSP, zlasti s krepitvijo vloge mreže EEN pri usklajevanju s programi EU, kot sta portal Komisije z informacijami o dostopu do financiranja in portal EIAH.

61 Komisija je leta 2019 pripravila vodnik s številnimi posebnimi priporočili²⁵, vendar je treba nekatera glavna priporočila, vključno z določitvijo stalnih kontaktnih točk za sporazume o prosti trgovini in posebnimi usposabljanji o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za člane mreže EEN (ki delujejo kot ključni viri informacij in nasvetov za MSP), še uresničiti.

62 Orodja IT in krepitev zmogljivosti so čedalje pomembnejša sredstva, ki omogočajo, da se storitve mreže EEN bolj osredotočajo na stranke in so prilagojene posebnim zahtevam MSP. Anketa Sodišča je pokazala, da mora mreža EEN v ta namen izboljšati in nadalje razviti svoja orodja IT, pri čemer je eden od petih anketirancev izrazil nezadovoljstvo (višjo stopnjo nezadovoljstva kot pri drugih področjih podpore).

63 V anketah Sodišča in razgovorih z uslužbenci oddelkov Komisije in EIB/EIF se je pokazala potreba po nadaljnjem usposabljanju, v katerem bi sodelovali strokovnjaki EIB in EIF. Poleg tega so možnosti za interaktivno učenje, s katerim bi se povečala zmogljivost MSP za obravnavanje specifičnih in bolj tehničnih področij, kot so sporazumi o prosti trgovini in dostop do financiranja, omejene.

S pobudo Startup Europe so bile obravnavane pomembne potrebe, vendar trajnostnost, spremljanje in usklajevanje niso vedno enaki

64 Splošni cilj pobude Startup Europe je okrepiti priložnosti mreženja za visokotehnološka podjetja v razširitveni fazi in ustvarjalce ekosistemov, da bi se pospešila rast celotnega podjetniškega ekosistema v EU. S tem se potem podpirajo lokalne zagonske skupnosti s povezovanjem zagonskih podjetij, podjetij v razširitveni fazi, vlagateljev, pospeševalcev, podjetniških omrežij in univerz.

65 V programskem obdobju 2014–2020 se je pobuda Startup Europe izvajala s tremi razpisi za zbiranje predlogov (leta 2014, 2017 in 2019). Proračun vsakega razpisa je bil omejen na približno 10 milijonov EUR. Razpis iz leta 2014 se je osredotočal na spodbujanje spletnih podjetnikov, da začnejo poslovati v EU in rastejo na mednarodni ravni, z razpisoma iz let 2017 in 2019 pa se je obseg pobude Startup Europe razširil na vsa visokotehnološka zagonska podjetja in inovativna MSP, da bi se spodbudili rast in razširitev po vsej EU in širše.

66 Komisija je iz teh treh razpisov izbrala 22 projektov. Projekti običajno trajajo dve leti. Vsakega od projektov izvaja konzorcij, ki povezuje partnerje iz različnih zagonskih ekosistemov po vsej EU ter zagotavlja priložnosti mreženja za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi. Število partnerjev v konzorcijih je od 3 do 15. V okviru 5 je predstavljenih nekaj primerov projektnih ciljev in dejavnosti, ki se izvajajo s pobudo Startup Europe. V Prilogi IV so kratki opisi vseh projektov iz pobude Startup Europe, financiranih v programskem obdobju 2014–2020.

Pri projektih iz pobude Startup Europe ni kontinuitete

67 Cilj vseh izbranih projektov je bil odpraviti eno ali več ovir, ki preprečujejo rast in možnost podjetij, da bi se razširila ali prerasla v vseevropska ali globalna podjetja. V projektih so bili obravnavani tipični izzivi, s katerimi se srečujejo zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, tj. dostop do financiranja, dostop do novih trgov, zaposlovanje usposobljenih delavcev in iskanje partnerjev.

68 Vendar so bili ti prispevki k ciljem pobude Startup Europe kratkotrajni. Dejavnosti in ukrepi projektov so se pretežno prenehali ob koncu ustreznega obdobja dodelitve nepovratnih sredstev, čeprav je bilo v razpisih za leti 2017 in 2019 določeno, da morajo projekti izkazovati trajnostnost ukrepov tudi po obdobju trajanja projekta.

69 Na podlagi razgovorov Sodišča s koordinatorji projektov in osebjem Komisije je mogoče navesti nekaj možnih razlogov za to:

• zagonska podjetja ne želijo ali ne morejo plačati storitev,
• storitve je mogoče najti brezplačno drugje,
• zagonska podjetja niso pripravljena sprejemati zunanjih nasvetov.

70 Poleg tega je bilo v vse sporazume o nepovratnih sredstvih vključeno pravilo „neprofitnosti”, v skladu s katerim se morebitni dobiček odšteje od nepovratnih sredstev. Povprečni finančni prispevek EU za projekte je bil zelo visok, in sicer 88 % skupnih stroškov, v nekaterih primerih celo 100 % stroškov. Posledično bi lahko vsak ustvarjen prihodek samodejno zmanjšal prispevek EU. Čeprav je pravilo „neprofitnosti” utemeljeno, lahko konzorcije odvrne od ustvarjanja prihodkov, to pa zmanjšuje možnosti za finančno vzdržnost, nazadnje pa tudi kontinuiteto projektov.

Neustrezno spremljanje pobude Startup Europe kot celote

71 Vsak predlog projekta Startup Europe mora vsebovati seznam končnih rezultatov, mejnikov in kazalnikov KPI, specifičnih za projekt, s katerimi se merijo napredek in rezultati. O napredku projektov je treba redno poročati, Komisija pa se odzove z ugotovitvami in priporočili, ki jih vključi v preglede posameznih projektov. Komisija dosežke projektov na splošno ocenjuje pozitivno. Vendar Sodišče ni moglo oceniti, v kolikšnem obsegu je pobuda Startup Europe dosegla svoje splošne cilje, saj imajo posamezni projekti popolnoma različne kazalnike KPI, ki jih ni mogoče združiti.

Omejeno usklajevanje znotraj pobude Startup Europe in zunaj nje

72 Komisija na svojem spletišču objavlja informacije o projektih Startup Europe in dogodkih, ki se v zvezi z njimi organizirajo. Vendar Sodišče ni našlo osrednjega usklajevalnega mehanizma, orodja ali organa, s katerim bi se pobuda usmerjala k njenim splošnim ciljem. Vsak projekt se je izvajal ločeno, sodelovanje pa je bilo le občasno, na primer kadar so bili nekateri člani konzorcija partnerji pri več projektih.

73 Osebje Komisije, ki izvaja pobudo Startup Europe, se je občasno sestalo s sodelavci iz drugih generalnih direktoratov (npr. na projektnih dogodkih), ni pa bilo rednega, strukturiranega usklajevanja dejavnosti različnih generalnih direktoratov, s katerimi se podpirajo zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi. Prav tako Komisija ni usklajevala dejavnosti pobude Startup Europe z nacionalnimi programi, ki zagotavljajo podporo zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi. V sporočilu iz leta 2016 o tem vprašanju je poudarila, da je treba okrepiti sodelovanje med projekti mreže EEN in projekti Startup Europe. Vendar tudi to sodelovanje ni bilo zastavljeno na strukturiran način in stiki med mrežama so precej redki. Le 35 % anketirancev iz ankete Sodišča za člane mreže EEN je izjavilo, da so zadovoljni s stopnjo sodelovanja med mrežo EEN in pobudo Startup Europe.

Prispevek k splošni strategiji za MSP ni bil ocenjen

74 Eden od ciljev politik in strategij EU na tem področju je pomagati zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi, da ostanejo v Evropi, kjer lahko rastejo in postanejo vodilna svetovna podjetja ter ustvarjajo delovna mesta v EU²⁶.

75 Vendar je v več dokumentih Komisije²⁷ navedeno, da obetajoča evropska zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi ne uspejo postati evropska vodilna svetovna podjetja, saj jih v zgodnji fazi prevzamejo podjetja, ki niso iz EU. To najbolje uspeva podjetjem iz ZDA, ki so med letoma 2010 in 2018 prevzela 12 780 zagonskih podjetij iz EU (27 % vseh prevzemov zagonskih podjetij v EU). V smislu vloženega kapitala so podjetja iz ZDA obsegala 55 % celotne vrednosti poslov²⁸.

76 Sodišče je opredelilo dva projektna partnerja iz pobude Startup Europe, ki sta sodelovala v 10 od 22 projektov in se ukvarjata s poizvedovanjem za poslovne stranke, tudi za podjetja, ki niso iz EU. Njuno delo je vključevalo pregled zagonskih ekosistemov, v katerih sta iskala visokotehnološka inovativna zagonska podjetja, ki bi bila potencialno zanimiva za njune stranke glede na njihove potrebe po inovacijah. Na tak način doseženo sodelovanje med podjetji in zagonskimi podjetji/podjetji v razširitveni fazi ima številne oblike, od licenciranja in partnerstev pa do popolnega prevzema. Na podlagi aktivnosti povezovanja v okviru enega takega projekta Startup Europe je bilo izvedenih 27 združitev in prevzemov, od tega le 12 znotraj EU (vključno s sedmimi prevzemnimi podjetji iz Združenega kraljestva, ki je bilo takrat še del EU).

77 Čeprav je sodelovanje lahko koristno za obe strani, so prevzemi evropskih zagonskih podjetij ali podjetij v razširitveni fazi s strani podjetij, ki niso iz EU, v nasprotju s politiko in ciljem iz strategije EU pomagati podjetjem, da rastejo na mednarodni ravni, hkrati pa ostanejo v EU.

Zaključki

78 V reviziji Sodišča se je pokazalo, da so EU in države članice uvedle številne podporne ukrepe za obravnavo potreb MSP po internacionalizaciji, vendar ti ukrepi niso povsem skladni ali medsebojno usklajeni. Mreža EEN dosega svoje glavne cilje, vendar njena prepoznavnost v tretjih državah in pokritost teh držav z mrežo nista optimalni. V manjšem merilu pobuda Startup Europe kaže nekaj pozitivnih rezultatov na ravni projekta, ne pa tudi glede kontinuitete in merljivih splošnih rezultatov.

79 Sodišče ugotavlja, da je izvajanje strategije EU za internacionalizacijo MSP iz leta 2011 še vedno nepopolno. Ključni ukrepi so bili sicer vsaj delno izvedeni, na primer krepitev evropske podjetniške mreže in razvoj portala Access2Markets, vendar nekateri ključni ukrepi za izboljšanje skladnosti v obsežnem okolju pobud EU in držav članic niso bili uspešni (odstavki 24–29).

80 Usklajevanje številnih ukrepov EU in ukrepov držav članic, s katerimi se obravnavajo potrebe MSP v zvezi z internacionalizacijo, je pomanjkljivo na več ravneh. Čeprav je usklajevanje med službami na nekaterih ključnih področjih dela Komisije zelo uspešno (npr. sodelovanje pri poglavjih o MSP v sporazumih o prosti trgovini), za druga to ne velja, zlasti za mreže in instrumente EU, namenjene internacionalizaciji, ki zagotavljajo dostop do financiranja (odstavki 30–36).

81 Finančna vzdržnost številnih ukrepov EU, ki so se začeli v programskem obdobju 2014–2020, ni bila dovolj obravnavana, zato se je več ukrepov kljub pozitivnim rezultatom prenehalo izvajati. Poleg tega ni bilo niti rednega in posebnega poročanja ter spremljanja niti celovite ocene izvajanja strategije za internacionalizacijo MSP (odstavki 37–44).

82 Evropska podjetniška mreža je dosegla svoje glavne cilje, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za doseganje večje prepoznavnosti, usklajevanja, pokritosti tretjih držav in krepitve zmogljivosti (odstavek 45).

83 Mreža EEN je večinoma dosegla svoje skupne cilje na visoki ravni, vendar so stopnje doseganja ciljev na nižjih ravneh različne. Poleg tega ni vedno mogoče enostavno pokazati, v kolikšnem obsegu so ti dosežki povezani z ukrepi mreže EEN. Kljub izboljšavam pri merjenju uspešnosti mnogi člani mreže EEN še ne izpolnjujejo sistematično zahtev glede prepoznavnosti in komunikacije, katerih namen je doseči večjo ozaveščenost in dostopnost (odstavki 45–49).

84 Usklajevanje med mrežo EEN in drugimi instrumenti internacionalizacije na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni je osnova za skladen, celovit in dopolnilen nabor podpornih storitev. Čeprav je sodelovanje med mrežo EEN in drugimi instrumenti EU v nekaterih primerih dobro, niso bili vedno sklenjeni formalni sporazumi o sodelovanju (odstavki 50–53).

85 Zunaj EU mreža EEN večinoma deluje prek centrov za poslovno sodelovanje. Delo nekaterih centrov je bilo zelo cenjeno, drugi pa so bili kritizirani zaradi slabih storitev in neodzivnosti. Člani mreže EEN so se pritoževali tudi zato, ker so menili, da število centrov v ključnih trgovinskih partnericah, kot so Avstralija, Kitajska, Južna Afrika in Združeni arabski emirati, ni zadostno (odstavki 54–57).

86 Člani mreže EEN menijo, da je podpora Komisije, zlasti agencije EISMEA, koristna. Na posebnih področjih dostopa do financiranja in sporazumov o prosti trgovini sta potrebna dodatno usposabljanje in tesnejše sodelovanje s Komisijo in EIB/EIF, da bi se povečala krepitev zmogljivosti in tehnično strokovno znanje. Orodja IT so še eno področje, na katerem si člani mreže EEN želijo izboljšav (odstavki 58–63).

87 Pobuda Startup Europe je bila osredotočena na ustrezne potrebe zagonskih podjetij, vendar njen prispevek k internacionalizaciji MSP kot celoti ni jasen, nanj pa vplivajo vprašanja trajnostnosti in upravljanja (odstavki 64–70).

88 Komisija nima splošne strukture za usklajevanje pobude in njenih povezav z drugimi programi. Zato je sodelovanje med projekti Startup Europe ter med pobudo Startup Europe in drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti omejeno (odstavka 72 in 73).

89 Informacije o napredku in dosežkih pri posameznih projektih so sicer na voljo, vendar je zaradi omejenega števila splošnih ciljev, mejnikov in kazalnikov uspešnost pobude Startup Europe na ravni pobude same težko oceniti (odstavek 71).

90 V nekaterih primerih so se konzorcijski partnerji v projektih v pobudi Startup Europe ukvarjali z iskanjem in pregledovanjem inovativnih podjetij z velikim potencialom v imenu drugih podjetij, kar je povzročilo prevzeme evropskih zagonskih podjetij s strani podjetij, ki niso iz EU (odstavki 74–77).

Priporočila

Priporočilo 1 – Povečati skladnost in trajnostnost podpore internacionalizaciji MSP in ozaveščenost o njej

Komisija naj:

1. omogoči dostop do informacij o obstoječih instrumentih in projektih, ki prejemajo sofinanciranje EU na področju internacionalizacije, tudi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;
2. na podlagi točke (a) analizira sklop sofinanciranih instrumentov in projektov, da ugotovi morebitne vrzeli in prekrivanja ter spodbudi sinergije;
3. sistematično vključi finančno vzdržnost, dokazljivo povpraševanje na trgu ter usklajevanje z obstoječimi ukrepi in storitvami EU in držav članic v predhodne ocene ali ocene učinka novih instrumentov za internacionalizacijo MSP;
4. izvede zunanjo oceno za oceno uspešnosti strategije za internacionalizacijo MSP.

Časovni okvir: konec leta 2023 za priporočili (a) in (c); konec leta 2024 za priporočilo (b); konec leta 2025 za priporočilo (d).

Priporočilo 2 – Izboljšati prepoznavnost evropske podjetniške mreže, njeno sodelovanje z drugimi podobnimi programi, njene dejavnosti usposabljanja in njeno geografsko pokritost

Komisija naj:

1. izboljša prepoznavnost mreže EEN tako, da preverja, ali njeni člani zagotavljajo jasne in vidne usmeritvene elemente za vse ustrezne storitve na svojih spletnih mestih, ter zagotovi, da imata portal Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in portal Komisije, ki zagotavljata dostop do financiranja, prav tako vključene jasne in vidne povezave na mrežo EEN;
2. če je mogoče, sklene sporazume o sodelovanju ali druge ureditve za sodelovanje med mrežo EEN in drugimi programi EU ter nacionalnimi in regionalnimi programi, ki podpirajo internacionalizacijo evropskih MSP;
3. poveča doseg usposabljanja v okviru mreže EEN na področju dostopa do financiranja in sporazumov o prosti trgovini;
4. spodbuja zaupanja vredne upravičene strani k prijavi za mednarodne partnerje mreže v tretjih državah, če je to v skladu s prioritetami EU na področju trgovine.

Časovni okvir: konec drugega četrtletja leta 2022 za priporočila (a), (b) in (c); konec drugega četrtletja leta 2025 za priporočilo (d).

Priporočilo 3 – Izboljšati spremljanje in dolgoročno uspešnost pobude Startup Europe

Komisija naj izboljša upravljanje pobude Startup Europe z:

1. razvojem posebnih kazalnikov in ciljev za merjenje splošne uspešnosti pobude, vključno s trajnostnostjo projektnih dejavnosti;
2. zagotavljanjem usklajevanja in sodelovanja z drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti, ki podpirajo rast in internacionalizacijo zagonskih podjetij;
3. določanjem izbirnih meril za prednostno razvrščanje projektov, ki zagonskim podjetjem pomagajo, da v celoti razvijejo svoj potencial in konkurenčnost ter tako prispevajo k rasti in delovnim mestom v EU.

Časovni okvir: konec četrtega četrtletja leta 2022 za priporočili (a) in (c); konec prvega četrtletja leta 2023 za priporočilo (b).

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Mihails Kozlovs, v Luxembourgu 5. aprila 2022.

Priloge

Priloga I – Dokumenti politike z učinkom na internacionalizacijo MSP

Priloga II – Glavni instrumenti EU za podporo internacionalizaciji MSP

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi dokumenta Komisije z naslovom Overview of EU instruments contributing to the internationalisation of European businesses (november 2020) in drugih virov Komisije

Priloga III – Metodologija anket

Revizija je vključevala dve anketi: eno za člane mreže EEN in eno za organizacije za pospeševanje trgovine.

Anketa za člane mreže EEN

Anketa za člane mreže EEN se je osredotočala na prispevek mreže EEN k internacionalizaciji MSP in njeno usklajevanje/sodelovanje z glavnimi instrumenti EU na tem področju. Poslana je bila 94 koordinatorjem mreže EEN in 436 partnerjem te mreže, pri čemer sta bili stopnji odziva 83 % oziroma 31 %.

Možni odgovori za vsako vprašanje so bili „zelo zadovoljen”, „zadovoljen”, „nezadovoljen”, „zelo nezadovoljen”, „brez mnenja/ni relevantno”. Poleg standardnih odgovorov so lahko anketiranci navedli tudi predloge ali splošne pripombe.

Anketa za organizacije za pospeševanje trgovine

Ta anketa je bila poslana 32 evropskim organizacijam za pospeševanje trgovine, od katerih jih je nanjo odgovorilo 13 (41 %). Anketa se je osredotočala na glavne instrumente EU za internacionalizacijo MSP in na njihovo dopolnjevanje nacionalnih instrumentov na tem področju.

Priloga IV – Cilji projektov iz pobude Startup Europe

Kratice

Glosar

Evropsko združenje organizacij za pospeševanje trgovine: evropsko združenje nacionalnih in regionalnih organizacij za pospeševanje trgovine.

Instrument za MSP: finančni instrument, ki ga upravlja agencija EASME v okviru pobude Obzorje 2020 in MSP omogoča enostaven dostop do sredstev za raziskovalne in inovacijske projekte.

MSP: opredelitev velikosti, ki se uporablja za gospodarske družbe in druge organizacije in temelji na številu zaposlenih in nekaterih finančnih merilih. Mala podjetja imajo manj kot 50 zaposlenih in promet ali bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Srednja podjetja imajo manj kot 250 zaposlenih ter promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, ali bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

Obzorje 2020: program EU za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020.

Podjetje v razširitveni fazi: majhno podjetje, ki je iz zagonske faze prešlo v fazo rasti, ki je opredeljena kot povprečna letna rast v triletnem obdobju za več kot 20 %.

Portal Access2Markets: podatkovna zbirka EU za izvozna podjetja, v kateri so na voljo informacije o dajatvah, davkih, predpisih o izdelkih in drugih regulativnih zahtevah za vse države EU, ki veljajo na 135 drugih trgih po vsem svetu.

Pravila o poreklu: merila, ki se uporabljajo za določitev, iz katere države prihaja izdelek. Uporaba preferencialnih tarif v skladu s sporazumom o prosti trgovini z državo, ki ni članica EU, je odvisna od potrdila o poreklu zadevnega blaga.

Smernice Evropske komisije za boljše pravno urejanje: sklop notranjih navodil za osebje Komisije za doseganje ciljev „boljšega pravnega urejanja”, vključno s obsežnimi vrednotenji in ocenami učinka, za zagotovitev, da so zakonodaja in programi za porabo sredstev uspešni, učinkoviti, ustrezni in skladni ter da se z intervencijo na ravni EU dejansko dodaja vrednost.

Sporazumi o prosti trgovini: trgovinski sporazumi EU s tretjimi državami, ki omogočajo vzajemno odpiranje trgov z razvitimi državami in gospodarstvi v vzponu, tako da v ta namen podeljujejo preferencialni dostop do trgov.

Zagonski ekosistem: skupni nabor virov, ki se običajno nahajajo na območju 100 kilometrov okoli osrednje točke ter so koristni za lokalna zagonska podjetja, vključujejo pa oblikovalce politik, pospeševalce, inkubatorje, prostore za sodelo, izobraževalne ustanove in skupine za financiranje.

Zagonsko podjetje: nov poslovni podvig, zlasti MSP ali mikropodjetje, ki potrebuje kapitalske naložbe.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61072

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61072

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Mihails Kozlovs. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Ivana Maletić, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Sandra Diering, atašejka v njenem kabinetu Tea Japunčić in vodilni upravni uslužbenec John Sweeney.

Vodja naloge je bil Alvaro Garrido-Lestache Angulo, revizijsko ekipo pa so sestavljali revizorji Wayne Codd, Christian Detry, Satu Levelä-Ylinen, Juan Antonio Vazquez in Wolfgang Schwender. Jezikovno podporo je zagotovil Thomas Everett.

Od leve proti desni: Tea Japunčić, Satu Levelä-Ylinen, Christian Detry, Sandra Diering, Alvaro Garrido-Lestache Angulo, Wayne Codd, Ivana Maletić, Thomas Everett, Wolfgang Schwender, Juan Antonio Vazquez in John Sweeney.

Končne opombe

¹ Annual Report on European SMEs 2020/2021, SME Performance Review 2020/2021, Evropska komisija, julij 2021.

² Højbjerre Brauer Schultz na podlagi svetovnih tabel z vložki in izložki ter podatkov Eurostata, študija iz leta 2018 z naslovom 25 years of the European Single Market.

³ Izdaja iz leta 2021, študija GD za trgovino z naslovom EU Exports to the World: Effects on Employment.

⁴ DG Trade Statistical Guide, Evropska komisija, avgust 2021.

⁵ Sporočilo Komisije „Najprej pomisli na male” „Akt za mala podjetja” za Evropo, COM(2008) 394 final, pregledano v COM(2011) 78 final.

⁶ Posebna poročila Sodišča št. 20/2017 o jamstvenem skladu za MSP, št. 17/2019 o tveganem kapitalu, št. 2/2020 o instrumentu za MSP in št. 25/2020 o uniji kapitalskih trgov.

⁷ Opportunities for the internationalisation of European SMEs, po naročilu Evropske komisije, 2010.

⁸ Študija Evropskega parlamenta z naslovom How to support the internationalisation of SMEs and microenterprises, 2017.

⁹ Study on Support Services for SMEs in International Business, Evropska komisija, 2013.

¹⁰ Overview of EU instruments contributing to internationalisation, Evropska komisija.

¹¹ Člen 5(3)(d) Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj.

¹² Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

¹³ Pravila o poreklu na portalu Access2Markets, GD TRADE, Evropska komisija.

¹⁴ SMEunited Statement on the World Trade Organisation’s MSMEs Workstream: How to Make International Trade Fit for MSMEs, 19. februar 2020.

¹⁵ Poročilo Komisije o izvajanju trgovinskih sporazumov EU, COM(2020) 705 final.

¹⁶ Implementation of Free Trade Agreements, Odbor regij in Eurochambres, 2019.

¹⁷ Odbor regij in Eurochambres: Survey Results Note on the Implementation of Free Trade Agreements.

¹⁸ Uredba (EU) št. 1287/2013 o vzpostavitvi programa COSME.

¹⁹ Podatki iz ankete mreže EEN iz leta 2021 o zadovoljstvu strank.

²⁰ Interim Evaluation of the COSME Programme, Annex B to the Draft Final report: Business Management Capacity thematic area (EEN), Technopolis Group za Evropsko komisijo, december 2017.

²¹ Guide for Applicants, Call for proposals: COS-WP2014-2-1. COSME Enterprise Europe Network 2015-2020.

²² Towards a joint EU-Member States agenda for the internationalisation of SMEs, dokument o stališču ETPOA, november 2020.

²³ Program Enotni trg, Call for expressions of interest for International Network Partners of the Enterprise Europe Network, SMP-COSME-2021-EEN-INTERNATIONAL.

²⁴ Evropska komisija, Flash Eurobarometer 421 Internationalisation of SMEs report, oktober 2015.

²⁵ Vodnik Komisije za mrežo EEN z naslovom Enhancing services to improve the export & import performance of European companies under EU Free Trade Agreements (FTAs), november 2019.

²⁶ Spletno mesto Komisije o vodilnem položaju v industriji.

²⁷ Spletna stran Evropske komisije Funding & tender opportunities.

²⁸ MTB & Crunchbase, Tech Startup M&As – 2018 Report, strani 11 in 13.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-7731-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/148	QJ-AB-22-005-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-7705-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/594840	QJ-AB-22-005-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.