Evropsko računsko sodišče
Dejavnosti Sodišča v letu 2023

Evropsko računsko sodišče

Predsednikov predgovor

Spoštovani bralci in bralke!

Zdaj, ko smo blizu sredine izvajanja dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027, je očitno, da so bili izzivi, s katerimi smo se soočali od njegovega sprejetja, tako brez primere kot nepričakovani, zato je njegova zmogljivost močno obremenjena. Pozornost v proračunu EU se sicer začenja preusmerjati v obravnavo najbolj perečih vprašanj, kot so podpora Ukrajini, migracije in naglo naraščanje obrestnih mer, povezanih s financiranjem v okviru instrumenta NextGenerationEU, vendar je treba s proračunom še vedno uresničevati sedanje prioritete, kot so raziskave in inovacije, naložbe v podnebne spremembe in digitalni prehod.

V tem kontekstu mora biti Evropsko računsko sodišče (Sodišče) tako kot vse institucije EU hitro odzivno, da bi lahko izpolnjevalo svojo vlogo neodvisnega zunanjega revizorja EU. Sodišče je v letu 2023 dosledno opravljalo nepristranske ocene politik in programov EU, pri čemer je ocenjevalo finančno upravljanje sredstev EU po vsej Uniji in zunaj nje ter ocenilo stroškovno učinkovitost različnih politik in pobud.

To poročilo vsebuje celovit pregled dejavnosti in publikacij Sodišča v letu 2023 in informacije o njegovem vodstvu, uslužbencih in podpori revidiranju.

Letna poročila Sodišča, v katerih so podrobno navedeni rezultati njegovega revizijskega dela za revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun EU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter evropske razvojne sklade, so bila objavljena v uradnih rokih. Objavljena posebna poročila Sodišča, ki se osredotočajo na specifične porabo in področja politike, so zajemala vrsto tem, vključno z industrijsko politiko EU na področju baterij, podnebnimi cilji, enakostjo za invalide in smotrnostjo mehanizma za okrevanje in odpornost.

Poleg tega je Sodišče dalo štiri mnenja o zakonodajnih predlogih Komisije. V njih so bila obravnavana ključna vprašanja, kot sta vzpostavitev instrumenta za Ukrajino in ureditve za dajanje novih lastnih finančnih sredstev Evropske unije na razpolago.

Ta dejanja dokazujejo stalno zavezanost Sodišča prednostnemu razvrščanju vprašanj, ki neposredno vplivajo na blaginjo državljanov EU.

V prihodnje v letu 2024 se bo proračun EU verjetno še naprej spreminjal in povečeval, da bo EU kos izzivom, ki se pojavljajo. Glede na bližajoče se volitve Sodišče pričakuje spremembe v Evropskem parlamentu in Komisiji ter pozdravlja sveže poglede in priložnosti, ki jih bodo prinesle. Ob vseh teh spremembah je še vedno trdno zavezano odgovornosti in transparentnosti. Državljanom EU, institucionalnim deležnikom in partnerjem na ravni EU in držav članic bo še naprej zagotavljalo neodvisna in objektivna poročila o zadevah, ki so ključne za prihodnost EU.

Vabim vas, da preberete podroben pregled dejavnosti in dosežkov Sodišča v preteklem letu ter še naprej spremljate njegove dejavnosti.

Na kratko o letu 2023

Dejavnosti Sodišča

Strategija Sodišča za obdobje 2021–2025

Sodišče uporablja večletne strategije, s katerimi usmerja svoje revizijsko delo, spodbuja organizacijske spremembe, namenjene stalnemu izboljševanju, ter ostaja na čelu razvoja na področju revidiranja javnega sektorja.

2023: dober napredek
pri izvajanju strategije

Konec leta 2023 se je končalo tretje leto izvajanja strategije Sodišča za obdobje 2021–2025. Njegovi strateški cilji za to petletno obdobje so izboljšati ureditve odgovornosti, transparentnosti in revizije pri vseh vrstah ukrepov EU; osredotočiti revizije na področja in teme, pri katerih lahko delo Sodišča prinese največjo dodano vrednost; dati močno revizijsko zagotovilo v zahtevnem in spreminjajočem se okolju.

Da bi Sodišče svojo strategijo uresničilo, se je dogovorilo o izvedbenih ukrepih za vsak širši in ožji cilj, dodelilo odgovornosti in določilo roke. Tudi v tem letu je doseglo dober napredek pri več ukrepih, zlasti pri:

• izbiri revizijskih nalog, ki ustrezno pokrivajo strateška področja,
• izvajanju več revizij, osredotočenih na različne vidike mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer je v skladu s svojim strateškim pristopom za pobudo NextGenerationEU dalo tudi svoje drugo revizijsko mnenje o odhodkih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost,
• pripravi akcijskega načrta za stike Sodišča z institucionalnimi deležniki,
• izvedbi vmesnega pregleda glede napredka pri izvedbenih ukrepih strategije.

Revidiranje smotrnosti poslovanja in pravilnosti ukrepov EU

Revizije smotrnosti poslovanja,
revizije računovodskih izkazov
in revizije skladnosti

Sodišče s svojimi revizijami državljanom EU in oblikovalcem politik zagotavlja neodvisna, objektivna poročila o zadevah, ki so ključne za prihodnost EU, v katerih poudarja to, kar deluje dobro, in opozarja na tisto, kar ne, ter priporoča spremembe.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi za revidiranje javnega sektorja.

Program dela

Program dela Sodišča
za leto 2024 in obdobje po njem

V programu dela Sodišča za leto 2024 in obdobje po njem, ki je bil objavljen decembra 2023, so poudarjene njegove revizijske prioritete za prihodnja leta in navedene podrobnosti o 73 posebnih poročilih in pregledih, ki jih namerava Sodišče poleg svojih vsakoletnih letnih poročil objaviti v obdobju od leta 2024 naprej. Program je tesno usklajen s prednostnimi področji, določenimi v strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025.

Na področju Gospodarska konkurenčnost Unije namerava Sodišče objaviti poročila, v katerih bodo med drugim obravnavane umetna inteligenca, digitalna preobrazba, industrijska politika na področju vodika in industrija mikročipov.

Na področju Odpornost na grožnje za varnost Unije ter spoštovanje evropskih vrednot svobode, demokracije in pravne države načrtuje Sodišče objavo poročil, v katerih bodo obravnavne teme, kot so temeljni vzroki za migracije v Afriki in vojaška mobilnost.

Na področju Podnebne spremembe, okolje in naravni viri namerava Sodišče objaviti poročila, ki zajemajo najrazličnejše teme, med drugim zanesljivost oskrbe s plinom v Uniji, prilagajanje podnebnim spremembam in ekološko kmetovanje.

Na področju Fiskalne politike in javne finance v Uniji namerava Sodišče objaviti poročila o temah, kot so škodljiva davčna konkurenca, lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže in Evropski sklad za strateške naložbe.

Poleg tega namerava tudi na vseh strateških področjih preučiti mehanizem za okrevanje in odpornost in pri tem zajeti teme, kot so kontrolni sistemi v državah članicah ter zeleni in digitalni steber tega instrumenta.

Revizijsko delo na terenu

Revizorji večino revizijskega dela opravijo v prostorih Sodišča v Luxembourgu, izvedejo pa tudi veliko obiskov v Evropski komisiji, ki je glavni revidiranec Sodišča, ter drugih institucijah, pa tudi agencijah in organih EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organih držav članic, predstavništvih EU v tretjih državah ter mednarodnih organizacijah, ki upravljajo sredstva EU.

Sodišče obiskuje tudi prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v EU kot tudi zunaj njenih meja. Pri teh preverjanjih pregleda revizijsko sled in pridobi neposredne revizijske dokaze od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU ter zbiranju in izplačevanju sredstev EU, pa tudi od upravičencev.

Povečanje števila pregledov
na kraju samem

Revizijske ekipe Sodišča so največkrat sestavljene iz dveh ali treh revizorjev, revizijski obiski pa običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov. Pregledi na kraju samem so še vedno ključni za revizijsko delo Sodišča. Sodišče jih v EU v splošnem usklajuje skupaj z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) obiskanih držav članic.

Leta 2023 se je število obiskov na kraju samem v primerjavi s prejšnjimi tremi leti, ko so še deloma veljale omejitve potovanj in javnozdravstvene omejitve, povezane s COVID‑19, bistveno povečalo. Revizorji so v državah članicah in zunaj EU skupaj opravili 3 527 dni dela, medtem ko so jih v letu 2022 opravili 2 039, v letu 2021 857, v letu 2020 1 190, v letu 2019 pa 3 605. Revizorji Sodišča so tudi preživeli 1 370 dni v institucijah, agencijah in organih EU ter različnih mednarodnih organizacijah in zasebnih revizijskih podjetjih. Leta 2022 so v teh organizacijah opravili 945 dni dela, leta 2021 299, leta 2020 627 in leta 2019 2 504.

Poleg pregledov na kraju samem je Sodišče še naprej uporabljalo revidiranje na daljavo in elektronsko zbiranje dokazov. Za komuniciranje z revidiranci je uporabljalo videokonferenčna orodja in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.

Poročila Sodišča

Revizijska poročila, pregledi in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Pripomorejo k temu, da Evropski parlament in Svet spremljata in nadzirata doseganje ciljev politik EU ter zahtevata odgovornost tistih, ki so odgovorni za upravljanje financiranja EU, zlasti v okviru letnega postopka za podelitev razrešnice.

Posebna poročila in pregledi

Sodišče je leta 2023 objavilo 35 posebnih poročil in pregledov, ki obravnavajo številne izzive, s katerimi se srečuje EU na različnih področjih porabe in politik EU. Če jih naštejemo le nekaj: energetska unija, podnebne spremembe in razvojna pomoč, intermodalni tovorni promet, industrijska politika EU o baterijah, enakost za invalide, bančni nadzor EU, biogoriva in nasprotja interesov v porabi EU za kohezijo in kmetijstvo. Tri poročila so se nanašala na pobudo za okrevanje NextGenerationEU, in sicer: poročilo o nadzornem sistemu Komisije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, poročilo z naslovom Komisija in upravljanje dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU ter poročilo o okviru za spremljanje smotrnosti mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na naslednjih straneh je vpogled v delo Sodišča s primeri posebnih poročil iz leta 2023, ki zajemajo različna področja politik.

Letna poročila in specifična letna poročila

V letnih poročilih so v glavnem predstavljeni rezultati izjave Sodišča o zanesljivosti v zvezi s proračunom Evropske unije, mehanizmom za okrevanje in odpornost in proračunom evropskih razvojnih skladov (ERS), pa tudi vidiki smotrnosti poslovanja ter upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja.

Letno revizijsko delo Sodišča v zvezi z agencijami EU in drugimi organi Unije, skupnimi podjetji EU ter evropskimi šolami je predstavljeno v specifičnih letnih poročilih.

Sodišče objavi tudi poročilo o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz dejavnosti Enotnega odbora za reševanje, Sveta ali Komisije.

Letno poročilo o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2022

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, da bi preučilo, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s finančnimi pravili na ravni EU in držav članic.

Poleg tega posebej oceni večja področja proračuna EU po (pod)razdelkih večletnega finančnega okvira ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Analizira tudi, zakaj in kje je do napak prišlo, daje priporočila za izboljšave in preučuje, ali in kako so bila njegova predhodna priporočila izvedena.

To obsežno delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s svojimi pooblastili iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Proračun EU:
mnenje brez pridržkov
o zaključnem računu in prihodkih

Sodišče je za proračunsko leto 2022 v zvezi z zaključnim računom in prihodki EU dalo mnenje brez pridržkov.

Proračun EU:
negativno mnenje o odhodkih

Leta 2022 je poraba EU znašala 196 milijard EUR ali 1,3 % skupnega bruto nacionalnega dohodka EU27.

Sodišče je za proračunsko leto 2022 v zvezi z odhodki EU dalo negativno mnenje.

Ocenjena stopnja napake: 4,2 %
(odhodki iz proračuna za leto 2022)

Sodišče je za proračunsko leto 2022 ocenilo, da je stopnja napake za odhodke iz proračuna znašala med 3,1 % in 5,3 %. Sredina tega razpona, t. i. najverjetnejši obseg napake, se je v primerjavi z letom prej povečala s 3,0 % na 4,2 %.

Več kot 66 %
revidirane populacije iz proračuna EU
je vsebovalo pomembno napako

V proračunskem letu 2022 so odhodki z visokim tveganjem pomenili 66 % revidirane populacije Sodišča, v letu prej pa 63 %. Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 6,0 %, v proračunskem letu 2021 pa 4,7 %.

Razdelka večletnega finančnega okvira, v katerih so napake najpogostejše,
sta Kohezija, odpornost in vrednote
ter Enotni trg, inovacije in digitalno

V proračunskem letu 2022 je bila možnost za napake največja v podrazdelku večletnega finančnega okvira Kohezija, odpornost in vrednote, sledil pa mu je podrazdelek Enotni trg, inovacije in digitalno.

Odhodki mehanizma
za okrevanje in odpornost:
mnenje s pridržki

V letu 2022 je delo Sodišča drugič zajemalo odhodke mehanizma za okrevanje in odpornost, za katere je bilo objavljeno ločeno mnenje. To kaže, da je mehanizem za okrevanje in odpornost začasni instrument, ki se izvaja in financira bistveno drugače od običajne proračunske porabe v večletnem finančnem okviru. Revidirana populacija Sodišča je znašala 53,7 milijarde EUR in je zajemala vseh 13 izplačil.

Sodišče je za proračunsko leto 2022 v zvezi z odhodki EU dalo mnenje s pridržki. Splošni revizijski dokazi, pridobljeni z delom Sodišča, kažejo, da so na 11 od 13 plačil mehanizma za okrevanje in odpornost (in zadevne obračune predhodnega financiranja) vplivale kvantitativne ugotovitve. Šest od teh plačil je vsebovalo pomembne napake. Sodišče je odkrilo tudi primere slabe zasnove ukrepov in zadevnih mejnikov ali ciljev ter težave z zanesljivostjo informacij, ki so jih države članice vključile v svoje izjave o upravljanju.

Primeri suma goljufije,
ki so bili prijavljeni uradu OLAF in EJT

Sodišče kot zunanji revizor EU ni pooblaščeno za preiskovanje primerov suma goljufij. Njegove revizije zato niso posebej zasnovane za odkrivanje goljufij. Če pa revizorji odkrijejo primere, v katerih sumijo, da je prišlo do goljufije, so jih dolžni prijaviti pristojnim organom.

Sodišče je leta 2023 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) prijavilo 19 primerov suma goljufije, ki jih je odkrilo med revizijskim delom. Od tega je 17 primerov prijavilo tudi Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT). Leta 2022 je uradu OLAF prijavilo 14 primerov suma goljufije, šest od teh pa tudi EJT. V letnem poročilu Sodišča o izvrševanju proračuna EU so dodatne informacije o naravi primerov suma goljufije in, kjer je to ustrezno in/ali kadar so informacije na voljo, naknadnih finančnih izterjavah, ki jih je priporočil urad OLAF.

Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih za proračunsko leto 2022

Evropski razvojni skladi:
mnenje brez pridržkov
o zaključnih računih in prihodkih,
negativno mnenje o odhodkih

Evropski razvojni skladi (ERS), uvedeni leta 1959, so bili glavni instrument, s katerim je EU zagotavljala pomoč za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem. Ustanovile so jih države členice EU, upravljata pa jih Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) zunaj proračuna EU. Njihovo izvajanje in poročanje o njih bosta do njihove ukinitve še naprej potekala ločeno.

Za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 se pomoč za razvojno sodelovanje državam AKP ter čezmorskim državam in ozemljem financira iz proračuna EU.

V letu 2022 je poraba za evropske razvojne sklade znašala 2,4 milijarde EUR.

Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi za proračunsko leto 2022 dalo mnenje brez pridržkov o zaključnih računih evropskih razvojnih skladov in njihovih prihodkih, o njihovih odhodkih pa negativno mnenje. Ocenjena stopnja napake za odhodke, ki jo je izračunalo Sodišče, znaša 7,1 % (v proračunskem letu 2021: 4,6 %).

Specifična letna poročila o agencijah EU

Agencije EU so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni zaradi izvajanja specifičnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki pomagajo institucijam EU pri zasnovi in izvajanju politik. V letu 2022 je bilo skupaj 43 agencij, to je ena manj kot v letu 2021, in sicer zaradi prenehanja delovanja Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (Chafea).

Agencije EU:
mnenje brez pridržkov
za večino agencij;
štiri mnenja s pridržki

V proračunskem letu 2022 je skupni proračun vseh agencij (razen SRB), ki spadajo v revizijsko pristojnost Sodišča, znašal 4,5 milijarde EUR ali 3 % splošnega proračuna EU za leto 2022. Za proračunsko leto 2021 je ta proračun znašal 4,1 milijarde EUR ali 2,5 %.

V splošnem so bili z revizijo agencij potrjeni pozitivni rezultati, o katerih je Sodišče poročalo v prejšnjih letih. Sodišče je dalo mnenja brez pridržkov o zaključnih računih in prihodkih 43 agencij. Potrdilo je plačila, povezana z zaključnimi računi vseh agencij razen Prevajalskega centra za organe Evropske unije (CdT), Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (EU-LISA). Za te štiri agencije je dalo mnenje s pridržki, in sicer predvsem zaradi nepravilnosti v postopkih javnega naročanja, odsotnosti prenosa pooblastil za sklepanje pravnih obveznosti in neupravičenega DDV.

Specifično letno poročilo o skupnih podjetjih za proračunsko leto 2022

Skupna podjetja so partnerstva med Evropsko komisijo, povezanimi panogami in – v nekaterih primerih – akterji s področja raziskav, medvladnimi organizacijami in sodelujočimi državami. Njihova glavna naloga je spodbujati prenos znanstvenih spoznanj v prebojne inovacije, ki jih je mogoče tržiti, in sicer v okviru strateške vizije, ki si jo partnerji delijo.

Svet je leta 2021 sprejel nove uredbe o ustanovitvi 11 skupnih podjetij za namene izvajanja ukrepov v okviru programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, ki sta večletna programa za raziskave in inovacije za proračunsko obdobje 2021–2027. Ta skupna podjetja izvajajo svoje specifične načrte za raziskave in inovacije na področju prometa, energije, zdravja, industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase, ključnih digitalnih tehnologij, superračunalništva, pametnih omrežnih sistemov in kibernetske varnosti.

Osem jih je delovalo že v prejšnjem programu (Obzorje 2020) in jih bo delovalo tudi v okviru novih programov kot novi pravni subjekti z novimi imeni ter revidiranimi pristojnostmi. Poleg skupnih podjetij, ki že delujejo, so bila ustanovljena še tri nova: Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, Skupno podjetje za svetovno zdravje (ki je postalo finančno samostojno oktobra 2023) ter Evropski kompetenčni center za kibernetsko varnost (ki bo postal finančno samostojen v letu 2024). Sodišče bo revidiralo skupni podjetji, ki sta postali finančno samostojni v letu 2023.

Poleg tega obstaja še eno skupno podjetje, in sicer Fuzija za energijo, ki ga financirajo Euratom in njegove države članice. Odgovorno je za zagotavljanje prispevka Evrope k mednarodnemu termonuklearnemu poskusnemu reaktorju (ITER).

Skupna podjetja:
mnenje brez pridržkov
za vsa skupna podjetja

Sodišče je za proračunsko leto 2022 izdalo mnenja brez pridržkov o zaključnem računu, prihodkih in plačilih za osem skupnih podjetij, ki so še naprej delovala v okviru novih raziskovalnih programov, ter za Fuzijo za energijo (F4E). Vendar je izrazilo zaskrbljenost zaradi učinka, ki bi ga lahko imelo vodenje več prekrivajočih se projektov na uslužbence in rezultate projektov. Opozorilo je na več skupnih podjetij, ki so projekte iz prejšnjega prenesla v sedanji proračunski cikel, in jih poziva, naj te projekte čim prej zaključijo.

Tako kot v prejšnjih letih je revizijsko mnenje Sodišča brez pridržkov o zaključnem računu Skupnega podjetja Fuzija za energijo (F4E) za leto 2022 vključevalo poudarjeno zadevo. Njen namen je bil predvsem opozoriti na to, da sedanja ocena sredstev EU v višini 19 milijard EUR temelji na mejnikih in predpostavkah o stroških iz leta 2016 in jo bo treba bistveno spremeniti, ta sprememba pa se pričakuje ob koncu leta 2024.

Specifični letni poročili o evropskih šolah in pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje

Za proračunsko leto 2022 je Sodišče objavilo letno poročilo o pregledu konsolidiranih zaključnih računov 13 evropskih šol. Pri pregledu Sodišče ni odkrilo pomembnih napak v zaključnem računu.

Sodišče letno poroča tudi o pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje, Sveta in Komisije, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nalog v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje. V poročilu za proračunsko leto 2022 ugotavlja, da ni opazilo ničesar, zaradi česar bi lahko menilo, da so pogojne obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja nalog reševanja s strani SRB, Komisije in Sveta, pomembno napačno navedene.

Mnenja

Preučitev zakonodajnih
predlogov Komisije

Sodišče kot neodvisni zunanji revizor EU prispeva k izboljšanju finančnega poslovodenja z izdajanjem mnenj o predlogih Komisije za novo ali spremenjeno zakonodajo. Kadar imajo ti zakonodajni predlogi pomembne finančne posledice, je mnenje Sodišča v skladu s pravom EU obvezno. Za mnenja o drugih specifičnih vprašanjih lahko Sodišče zaprosijo tudi druge institucije. Vsa mnenja Sodišča se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Leta 2023 je Sodišče objavilo štiri taka mnenja. Nanašala so se predvsem na zakonodajne predloge Komisije: za vzpostavitev instrumenta za Ukrajino, o določitvi ukrepov za okrepitev solidarnosti in zmogljivosti v EU za odkrivanje kibernetskovarnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje (akt EU o kibernetski solidarnosti) ter sprememba uredbe o ureditvah za dajanje novih finančnih sredstev Evropske unije na razpolago.

Revija Journal

V vsaki številki so članki avtorjev iz institucij EU in od drugod o specifičnih temah, večinoma z revizijskega vidika.

Leta 2023 je Sodišče objavilo dve izdaji revije, v katerih sta bili obravnavani temi: Ali je energetski prehod EU v višji prestavi? in Migracijska politika in EU (na voljo v angleščini).

Konference in seminarji

V letu 2023 je Sodišče organiziralo tudi naslednje konference in seminarje, ki so se jih lahko udeležile tudi zainteresirane strani:

• seminar o prihodnjih reformah okvira ekonomskega upravljanja EU,
• spletno konferenco o prihodnosti uradne statistike: neodvisnost in odgovornost v času velepodatkov,
• konferenco in umetniško razstavo z naslovom Meje našega sveta,
• konferenco z naslovom: Socialna pravičnost in enakost za vse? Izzivi, podpora in vključevanje skupnosti LGBTIQ+ v EU in institucijah EU,
• konferenco o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost – tveganja, izzivi in priložnosti,
• konferenco o koheziji 2023 – Vrednotenje kohezijske politike EU – izzivi in priložnosti,
• letno delavnico Sodišča in urada OLAF za leto 2023,
• skupno delavnico Sodišča, urada OLAF in EJT o boju proti goljufijam pri javnem naročanju.

Seminar Sodišča
o strateški viziji EU
in odprti strateški avtonomiji EU,
organiziran v letu 2023

Člani Sodišča, generalni sekretar in direktorji se enkrat letno udeležijo dvodnevnega seminarja, na katerem razpravljajo o pomembnih vprašanjih, povezanih z dolgoročno strategijo, delom in organizacijo Sodišča.

Na letošnjem seminarju Sodišča, ki je potekal v Bruslju, so člani razpravljali o naslednjih ključnih temah:

• strateški viziji EU in tem, kako lahko prihodnje prednostne naloge EU vplivajo na dolgoročno delo Sodišča,
• odprti strateški avtonomiji EU, pri čemer je bil poudarek zlasti na energetski odvisnosti,
• programu dela za leto 2024 in obdobje po njem.

Medinstitucionalni odnosi

Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom, nacionalnimi/regionalnimi parlamenti in vladami držav članic, saj je učinek njegovega dela večinoma odvisen od tega, kako ti uporabljajo revizijske ugotovitve in priporočila Sodišča.

Evropski parlament

Evropski parlament (EP) je leta 2023 še naprej omogočal redno fizično udeležbo predstavnikov drugih institucij in organov na plenarnih zasedanjih in sejah odborov. Skupno število nastopov predstavnikov Sodišča se je povečalo s 134 leta 2022 na 164.

Odbori in organi Evropskega parlamenta, zlasti Odbor za proračunski nadzor (CONT), redno vabijo člane Sodišča in revizijske ekipe, da na njihovih sejah predstavijo rezultate dela Sodišča.

V letu 2023 so člani Sodišča odboru CONT skupaj predstavili 13 posebnih poročil in dva pregleda. Sodelovali so tudi pri 16 javnih predstavitvah odbora CONT v zvezi z razrešnico za leto 2022, v okviru katerih je predsednik Sodišča Tony Murphy predstavil tudi letno poročilo Sodišča za leto 2022.

Poleg tega so imeli člani 27 predstavitev posebnih poročil in pregledov v 16 drugih odborih Evropskega parlamenta, nekatere na skupnih sejah z drugimi zainteresiranimi odbori.

Februarja 2023 je bil predsednik Sodišča povabljen na konferenco predsednikov odborov, na kateri so si ti izmenjali mnenja o programu dela Sodišča za leto 2023 in obdobje po njem ter se posvetovali o programu dela za leto 2024 in obdobje po njem. Predsednik Sodišča Tony Murphy se je maja udeležil plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v zvezi z razrešnico za leto 2021. Oktobra se je sestal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta predstavil letno poročilo Sodišča za leto 2022. Člani senata I so se junija sestali tudi s koordinatorji odbora AGRI, da bi razpravljali o nadaljnjem sodelovanju, odbor CONT pa je oktobra obiskal Sodišče, da bi si s kolegijem izmenjal mnenja.

Svet Evropske unije

Z 81 skupnimi nastopi predstavnikov Sodišča je bilo nastopov približno enako kot v letu 2022 (82).

Pripravljalna telesa Sveta praviloma obravnavajo vsa posebna poročila Sodišča kmalu po njihovi objavi, ne pa nujno tudi vseh pregledov in mnenj. Leta 2023 je Sodišče 22 različnim odborom in delovnim skupinam Sveta predstavilo 29 posebnih poročil, en pregled in eno mnenje.

Leta 2023 so se predstavniki Sodišča udeležili tudi 23 sej, namenjenih razrešnici za proračun EU za proračunski leti 2021 in 2022.

Predsedovanje Svetu
Švedska: januar−junij 2023
Španija: julij–december 2023 

Predsednik Sodišča Tony Murphy in članica Sodišča, pristojna za odnose z institucijami, Eva Lindström sta se novembra 2022 sestala s švedsko ministrico za finance. Junija 2023 sta se predsednik in član Sodišča Baudilio Tomé Muguruza sestala s podpredsednico španske vlade, državnim sekretarjem in ministrico za finance, da bi razpravljala o prednostnih nalogah predsedovanja Svetu. Novembra sta se predsednik in članica Sodišča Annemie Turtelboom sestala z najpomembnejšimi predstavniki belgijske vlade in parlamenta pred začetkom predsedovanja Belgije Svetu v letu 2024. Poleg tega sta se predsednik in član Sodišča Jan Gregor, ki je pristojen za letno poročilo, sestala z belgijskim finančnim ministrom, pred predstavitvijo letnega poročila za leto 2022 Svetu ECOFIN, ki je bilo tudi novembra. Poleg tega so se člani in vodstveni delavci Sodišča leta 2023 udeležili 15 srečanj s predstavniki stalnih predstavništev pri EU.

Nacionalni/regionalni parlamenti in vlade držav članic

Srečanja
z nacionalnimi/regionalnimi parlamenti 

Leta 2023 so člani in uslužbenci Sodišča predstavili svoje delo na 91 srečanjih z nacionalnimi/regionalnimi parlamenti v 19 državah članicah. Večina srečanj je potekala z odbori, ki se ukvarjajo s proračunom, finančnimi zadevami in/ali revizijo ter zadevami EU.

Srečanja
z vladami držav članic 

Člani in vodstvo Sodišča so v letu 2023 delo Sodišča predstavili na 120 srečanjih z vladami in vladnimi organi držav članic v 25 državah članicah. Večina srečanj je potekala z ministri/ministrstvi za finance.

Evropska komisija

Člani Sodišča in komisarji Evropske komisije imajo redne dvostranske stike v zvezi z načrtovanimi in tekočimi nalogami revizij/pregledov.

Že leta je dobro uveljavljena praksa članov Sodišča, da se s svojimi strokovnimi kolegi iz Komisije srečujejo na letnem sestanku. Ti sestanki so priložnost za pregled stanja in razmislek o tem, kako še dodatno izboljšati sodelovanje.

Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami

Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij EU

Sodelovanje Sodišča z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) 27 držav članic večinoma poteka v okviru Kontaktnega odbora vrhovnih revizijskih institucij EU. Ta forum omogoča dialog in izmenjavo informacij med vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU in Sodiščem.

Konec leta 2023 je Sodišče zaključilo revizijsko mrežo EU o COVID‑19. Do konca leta 2023 je Sodišče kot glavne izložke objavilo kompendij revizijskih poročil o COVID‑19 (ki je zajemal revizijsko delo vrhovnih revizijskih institucij EU v letu 2020) in približno 70 spletnih informativnih pregledov, ki so zajemali revizijsko delo v zvezi s COVID‑19 iz obdobja 2020–2023.

Sodišče je nadaljevalo tudi svojo dejavnost sodelovanja pri reviziji izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, za katero je oktobra 2023 v svojih prostorih organiziralo srečanje za izmenjavo mnenj revizorjev. To srečanje je vključevalo vrsto delavnic, iz njega pa je izšlo šest osnutkov revizijskih konceptov, v katerih je bilo obravnavanih več vidikov izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost.

Poleg tega je Sodišče dalo pobudo za sodelovanje v revizijski mreži EU za energijo. Predstavniki 19 vrhovnih revizijskih institucij EU so novembra sodelovali na uvodnem srečanju v Haagu.

Letno srečanje v letu 2023

Junija 2023 je v Lizboni potekalo letno srečanje vodij vrhovnih revizijskih institucij EU. Glavne razprave so bile osredotočene na temo Energija – kako lahko vrhovne revizijske institucije EU prispevajo k boljšemu in odpornemu izvajanju ciljev za leto 2030. Na tem dogodku je bilo ponovno obravnavano tudi izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je bilo glavna tema sestanka odbora za stike leta 2022.

Vrhovne revizijske institucije držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk za članstvo v EU

Sodišče podpira tudi vrhovne revizijske institucije držav kandidatk (Albanija, Bosna in Hercegovina, Gruzija, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina) ter potencialnih držav kandidatk (Kosovo¹) za članstvo v EU.

V drugi polovici leta 2023 je Sodišče pomagalo pri reviziji okvira za sodelovanje v tej mreži, ki je bil nato potrjen decembra 2023.

¹ To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta 1244 (1999) o razmerah v zvezi s Kosovom (RVSZN 1244/1999) in svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča o vprašanju skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom z dne 22. julija 2010.

INTOSAI

Sodišče je tudi v letu 2023 dejavno sodelovalo pri dejavnostih Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI). Kot predsedujoče odboru za poklicne standarde je organiziralo dve seji usmerjevalnega odbora, na katerih so bili sprejeti dokumenti, s katerimi se spreminjajo sedanje delovne prakse, iskanje kandidatov za Forum INTOSAI za strokovna obvestila in strateški razvojni načrt odbora za obdobje 2023–2028. Izvajanje tega načrta za obdobje 2023–2028 vključuje več ukrepov za boljšo jasnost in digitalizacijo strokovnih obvestil INTOSAI.

Sodišče je tudi sodelovalo v pododborih odbora za poklicne standarde ter pri dejavnostih in projektih drugih delovnih teles INTOSAI, zlasti v zvezi z okoljskim revidiranjem, finančno in ekonomsko stabilnostjo, vrednotenjem javnih politik in velepodatki.

EUROSAI

Sodišče je bilo dejavno tudi pri dejavnostih Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI), ki je evropska regionalna skupina INTOSAI, zlasti v njenih delovnih skupinah za okoljsko revidiranje in informacijske tehnologije, pa tudi v projektih na področju novih vprašanj, umetne inteligence in revizijske metodologije.

Poslovodstvo Sodišča

Člani

Sodišče deluje kot kolegijski organ, ki ga sestavljajo člani, po eden iz vsake države članice. Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, nato pa Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje vsakega posebej. Sodišče ne sodeluje pri postopku predlaganja ali imenovanja članov.

Člani Sodišča imajo šestletni mandat z možnostjo podaljšanja. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu EU. Ob začetku mandata se k temu slovesno obvežejo pred Sodiščem Evropske unije.

Svet je leta 2023 imenoval novo estonsko članico Keit Pentus-Rosimannus (od 1. januarja) in novo slovaško članico Kataríno Kaszasovo (od 16. oktobra). Poleg tega je Svet madžarski članici Ildikó Gáll-Pelcz podaljšal mandat za nadaljnjih šest let (od 1. septembra).

Iliana Ivanova je po imenovanju za novo bolgarsko komisarko odstopila z mesta članice Sodišča z učinkom od 19. septembra 2023.

Postopka imenovanja novega portugalskega in bolgarskega člana sta konec leta 2023 še potekala.

Leta 2023 je bilo organiziranih 24 zasedanj kolegija. Udeležba na teh zasedanjih je bila 88-odstotna. Člani so sodelovali tudi na zasedanjih senatov in sestankih odborov (glej tudi razdelek Revizijski senati in odbori).

Predsednik

Predsednik je odgovoren za strategijo Sodišča, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, komuniciranje in odnose z mediji, odnose z institucijami, pravne zadeve in notranjo revizijo. Poleg tega predstavlja Sodišče v okviru njegovih zunanjih odnosov.

Člani Sodišča izmed sebe izvolijo predsednika za triletni mandat z možnostjo podaljšanja. Izvoljena oseba nato prevzame vlogo prvega med enakimi (primus inter pares), predseduje sestankom kolegija in zagotavlja, da se njegove odločitve izvedejo.

Tony Murphy je bil izvoljen za predsednika oktobra 2022.

Revizijski senati in odbori

Vsak član je dodeljen enemu od petih revizijskih senatov, ki sprejmejo večino revizijskih poročil, pregledov in mnenj. Senati razporejajo svoje naloge med svoje člane. Vsak član je za svoje revizijske naloge odgovoren senatu in kolegiju. Revizijsko delo opravljajo poklicni revizorji, zaposleni v direktoratih revizijskih senatov.

Člani za vsak revizijski senat izvolijo dekana za dveletni mandat z možnostjo podaljšanja. Leta 2023 so bili dekani in dekanke petih revizijskih senatov Sodišča Joëlle Elvinger, Annemie Turtelboom, Bettina Jakobsen, Mihails Kozlovs in Jan Gregor.

Odbor za kontrolo kakovosti revizij se ukvarja z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Sodišča, podporo revidiranju in njegovim razvojem ter kontrolo kakovosti revizij. Sestavlja ga po en član iz vsakega revizijskega senata, od 28. septembra 2023 pa mu predseduje Baudilio Tomé Muguruza.

Upravni odbor in po potrebi kolegij članov, ki jima predseduje predsednik, sprejemata odločitve o širših strateških in upravnih vprašanjih. Upravni odbor sestavljajo predsednik, dekani senatov, predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij in član, pristojen za odnose z institucijami (članica Eva Lindström).

Leta 2023 so bila 103 zasedanja senatov, 15 sestankov upravnega odbora in 11 sestankov odbora za kontrolo kakovosti revizij. Udeležba na teh sestankih je bila 92-, 88- oziroma 88-odstotna.

Drugi odbori vključujejo odbor za etiko (ki mu od 4. julija 2023 predseduje George Marius Hyzler), odbor za notranjo revizijo (ki mu predseduje Hannu Takkula) in svetovalni odbor za perspektivo (ki mu predseduje Helga Berger).

Najvišjo poslovodno raven sestavljajo generalni sekretar in direktorji. Sodišče ima skupaj deset direktoratov: pet je dodeljenih revizijskim senatom, eden odboru za kontrolo kakovosti revizij, eden predsedstvu in trije Generalnemu sekretariatu.

Merjenje smotrnosti poslovanja

Sodišče za informiranje poslovodstva o napredku pri doseganju strateških ciljev, podporo odločanju in informiranje institucionalnih deležnikov o smotrnosti poslovanja uporablja sklop ključnih kazalnikov smotrnosti. Ti so bili posodobljeni, da bi podpirali strategijo Sodišča za obdobje 2021–2025. Širok pregled nad tem, kako smotrno je Sodišče kot organizacija, in sicer glede razširjanja, učinka in percepcije svojega dela, daje naslednji sklop ključnih kazalnikov smotrnosti:

• število objavljenih poročil,
• prisotnost v medijih,
• učinek in percepcija dela Sodišča (povratne informacije deležnikov),
• nastopi predstavnikov Sodišča pred drugimi institucijami, nacionalnimi/regionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter mednarodne dejavnosti,
• izvajanje priporočil Sodišča.

35 poročil, objavljenih
v letu 2023

Leta 2023 je Sodišče objavilo 35 poročil, od tega 29 posebnih poročil in šest pregledov. Število poročil, objavljenih leta 2023, je večje kot v prejšnjih dveh letih (2022: 29 poročil in 2021: 32 poročil).

Prisotnost v medijih

Poročanje medijev o Sodišču
se je še naprej povečevalo

Leta 2023 je Sodišče zabeležilo več kot 22 000 člankov (objavljenih na spletu) v zvezi z revizijskimi poročili Sodišča, drugimi publikacijami ali Sodiščem na splošno, s katerimi se je potrdil trend naraščanja poročanja o Sodišču, opažen v zadnjih letih (2022: 20 000, 2021: 18 000). Skoraj 54 000 objav v družbenih medijih kaže, da gre za nadaljevanje organske rasti, številke za leto 2022 pa so izjema² (2022: 110 000, 2021: 49 000).

² Leta 2022 je Sodišče zaznalo poplavo enakih objav v družbenih medijih, ki so bile ustvarjene prek pristranskih omrežij (očitno tudi z uporabo botov). Te objave so se večinoma sprožile ob objavi posebnih poročil Sodišča o javnem naročanju cepiv proti COVID‑19 in veliki korupciji v Ukrajini.

Medijsko poročanje je lahko zelo različno, saj je odvisno od teme ali kompleksnosti poročila. Na zanimanje medijev za publikacije Sodišča lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot je pomemben dogodek ali razvoj politike. Poleg tega je v izrednih razmerah, kot sta pandemija ali ruska vojna agresija v Ukrajini, pozornost medijev osredotočena zlasti na vsebine, povezane s krizo.

Vedno več interakcije z mediji

Od leta 2020 je Sodišče svoje publikacije promoviralo virtualno, kar je omogočilo povečanje stikov z novinarji nacionalnih medijskih hiš v državah članicah EU.

Leta 2023 je Sodišče objavilo 45 sporočil za javnost v 24 jezikih EU, v nekaterih jezikih pa tudi razna obvestila, obvestila za medije in zvočne izjave (pripravljene za uporabo). Predstavniki Sodišča so dali tudi številne intervjuje z glavnimi medijskimi hišami po vsej Evropi, ki pokrivajo radio, televizijo in tiskane medije. Poleg tega je Sodišče organiziralo 21 spletnih tiskovnih konferenc in šest dodatnih tiskovnih konferenc o letnem poročilu za posamezne države. Tiskovne konference so privabile skupno 590 novinarjev, ki so večinoma predstavljali glavne nacionalne medijske hiše v državah članicah EU.

Milijon in pol obiskov
spletišča Sodišča

Sodišče je leta 2023 vzpostavilo novo spletišče Sodišča. Zabeležilo je več kot milijon in pol obiskov svojega spletišča s približno 700 000 posamičnimi obiskovalci, kar je povečanje za več kot 14 % v primerjavi z letom 2022.

Leto 2023: število sledilcev
v družbenih medijih
se je še naprej povečevalo

Do konca leta 2023 so imeli trije glavni uporabniški računi Sodišča v družbenih medijih (X (nekdanji Twitter), LinkedIn, Facebook) več kot 48 000 sledilcev, kar je povečanje glede na 45 000 sledilcev v letu 2022 in 39 000 v letu 2021.

Učinek in percepcija dela Sodišča

85 % sodelujočih
v anketah Sodišča meni,
da so poročila Sodišča koristna za njihovo delo

Sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ju dojemajo bralci njegovih poročil v Evropskem parlamentu, Svetu, Komisiji, agencijah EU, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in VRI držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in od drugod.

Sodišče od leta 2018 izvaja anonimne elektronske ankete, da bi od svojih bralcev pridobilo kakovostne povratne informacije o izbranih poročilih in splošne predloge za svoje delo.

V letu 2023 je 85 % od približno 1 060 sodelujočih v anketah menilo, da so poročila Sodišča koristna za njihovo delo, 78 % pa jih je menilo, da so imela učinek. Rezultati so podobni lanskim (2022: 82 % oziroma 78 %).

Nastopi predstavnikov Sodišča pred drugimi institucijami, nacionalnimi/regionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter mednarodne dejavnosti

Sodelovanje z deležniki
je bilo najintenzivnejše doslej

Na splošno je bilo sodelovanje Sodišča z evropskimi in mednarodnimi deležniki tudi v letu 2023 najintenzivnejše doslej. Sodišče je 456-krat predstavilo rezultate svojega dela v odborih Evropskega parlamenta, pripravljalnih telesih Sveta, nacionalnih/regionalnih parlamentih in vladah držav članic (2022: 437-krat, 2021: 419-krat).

Poleg tega je sodelovalo pri 221 mednarodnih dejavnostih. Te so vključevale dejavnosti mednarodnih organizacij za revidiranje javnih financ, zlasti INTOSAI in EUROSAI, ter dvostranske dogodke z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, konference, srečanja in dejavnosti, namenjene širšemu občinstvu (2022: 178, 2021: 154).

Izvajanje priporočil Sodišča

Skoraj vsa
priporočila Sodišča iz leta 2019
so bila vsaj delno izvedena

Sodišče ocenjuje izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo njegovi revizorji. V letu 2023 je analiziralo priporočila, ki jih je v poročilih iz leta 2019 dalo Komisiji in drugim institucijam.

Analiza je pokazala, da je bilo od vseh priporočil, katerih izvajanje je spremljalo, 100 % od 15 priporočil, ki jih je Sodišče dalo v letnem poročilu za leto 2019, in 85 % od 208 priporočil, ki jih je dalo v posebnih poročilih v letu 2019, izvedenih v celoti, deloma ali večinoma.

Uslužbenci Sodišča

Odobrena delovna mesta

Na koncu leta 2023 je bilo na Sodišču 882 stalnih in začasnih delovnih mest³ (leta 2022: 873). Proračunski organ je devet dodatnih delovnih mest začasno odobril za revizijo pobude NextGenerationEU. 559 mest je bilo v revizijskih senatih, vključno s 104 mesti v kabinetih članov. Predsedstvo obsega predsednika in njegov kabinet, direktorat predsedstva, pravno službo in službo za notranjo revizijo.

³ Vključno z začasno prostimi delovnimi mesti.

Poleg tega je bilo ob koncu leta na Sodišču zaposlenih 86 pogodbenih uslužbencev in 26 napotenih nacionalnih strokovnjakov (2022: 91 pogodbenih uslužbencev in 33 napotenih nacionalnih strokovnjakov).

Zaposlovanje

Sodišče pri svoji politiki zaposlovanja upošteva splošna načela in pogoje za zaposlovanje v institucijah EU, uslužbenci Sodišča pa imajo raznolika akademska in strokovna znanja in izkušnje.

Leta 2023 je Sodišče zaposlilo 95 novih uslužbencev (2022: 107): 27 uradnikov, 47 začasnih uslužbencev, 17 pogodbenih uslužbencev in štiri napotene nacionalne strokovnjake. V duhu solidarnosti, vzajemnega učenja in sodelovanja je bila napotitev petih ukrajinskih nacionalnih strokovnjakov, ki so se pridružili Sodišču leta 2022, podaljšana za dodatno leto, in sicer od julija 2023 do julija 2024. Sodišče je zagotovilo tudi 64 mest za delovno prakso (2022: 60) za tri do pet mesecev, namenjenih univerzitetnim diplomantom. Za 62 od 64 praktikantov je prakso plačalo Sodišče, dva pa sta prejela plačilo od svoje države članice.

Program vključevanja (uvajanja) ASPIRE za revizorje je bil zasnovan tako, da lahko Sodišče zaposli in sprejme nove revizorje na ravni Sodišča, jim v prvih treh letih omogoči sodelovanje v ciljno usmerjenih dejavnostih usposabljanja in pridobivanje izkušenj na delovnem mestu tako pri reviziji skladnosti/reviziji računovodskih izkazov kot pri reviziji smotrnosti poslovanja.

Starostni profil

Ob koncu leta 2023 je bilo tri četrtine (75 %) uslužbencev Sodišča z aktivnim statusom starih od 40 do 59 let, kar je enako kot leta 2022.

73 % vodstvenih delavcev Sodišča je starih 50 let ali več (2022: 72 %). To bo privedlo do zamenjave velikega dela poslovodstva Sodišča v naslednjih petih do desetih letih.

Enake možnosti

V splošnem je med zaposlenimi Sodišča enak delež žensk in moških.

Sodišče si prizadeva svojim uslužbencem zagotavljati enake poklicne možnosti na vseh ravneh organizacije. Zaposluje ženske in moške v enakih deležih, delež direktoric in vodilnih upravnih uslužbenk pa se je v zadnjih letih povečal s 33 % v letu 2019 na 38 % v letu 2023.

Delež vodilnih upravnih uslužbenk v revizijskih senatih na Sodišču je dosegel 50 % (2022: 41,4 %), kar je nad ciljno vrednostjo v višini 40 % za leto 2027. Sodišče je v skladu z Akcijskim načrtom za raznolikost in vključevanje za obdobje 2021–2025 leta 2023 objavilo drugo letno poročilo o raznolikosti in vključevanju (za leto 2022).

Sodišče je prav tako še naprej zavezano uravnoteženi geografski zastopanosti v svojem poslovodstvu.

Po sprejetju Sklepa št. 50–2022 o politiki Sodišča za zagotavljanje spoštljivega delovnega mesta brez nadlegovanja decembra 2022 je Sodišče za izvajanje sklepa sprejelo več ukrepov (npr. imenovanje notranjih mediatorjev in zaupnih svetovalcev, obvezno usposabljanje za vodstvene delavce, vzpostavitev namenske spletne strani na intranetni strani Sodišča).

Poleg tega je bila leta 2023 prvič opravljena zunanja revizija fizične dostopnosti stavb Sodišča, po kateri je bila izdelana študija s priporočili in možnimi ukrepi za večjo dostopnost stavb Sodišča za vse, vključno z invalidi. Sodišče bo začelo sprejete ukrepe izvajati leta 2024 z naročilom načrta za izboljšanje oznak v zvezi z dostopnostjo v vseh stavbah Sodišča. Poleg tega bo sodelovalo z drugimi institucijami EU, da bi vzpostavilo usklajen način za merjenje napredka in poročanje o zaposlovanju invalidov, kot se priporoča v Posebnem poročilu 20/2023 z naslovom Podpiranje invalidov – Praktični učinek ukrepov EU je majhen.

Etika

Etične smernice Sodišča temeljijo na vrednotah neodvisnosti, integritete, objektivnosti, transparentnosti in strokovnosti. Sodišče podpira zahteve iz etičnega kodeksa organizacije INTOSAI (MSVRI 130) in jih je vključilo v prvi del svojih etičnih smernic, ki se uporabljajo za vse člane in uslužbence Sodišča.

Sodišče je ponovno potrdilo svojo zavezanost transparentnosti, in sicer s spremembo svojega sklepa o dostopu javnosti do dokumentov. Namen je bil upoštevati razvoj evropske sodne prakse in poenostaviti postopek odgovarjanja na prošnje za dostop do dokumentov in potrdilne prošnje. Novi sklep je bil objavljen v Uradnem listu septembra 2023.

Sodišče je v okviru nedavne prenove svojega etičnega okvira posodobilo notranja pravila o poročanju o resnih nepravilnostih (žvižgaštvo), da bi bila jasnejša, podrobnejša in bi zaposlenim zagotovila več informacij. Da bi poudarilo, kako pomembna je zaščita žvižgačev, so bila nova pravila določena v sklepu kolegija.

Odbor Sodišča za etiko pregleduje relevantna etična vprašanja, vključno z zunanjimi dejavnostmi članov, da bi se spoštovali standardi Sodišča. Sestavljajo ga trije člani, ki jih imenuje kolegij, in sicer dva člana Sodišča in en zunanji član, ki so izbrani na podlagi sposobnosti in poklicnih vrlin. Odbor se je leta 2023 sestal petkrat.

Podpora revidiranju

Digitalna preobrazba revidiranja

Sodišče s krepitvijo povezovanja in interoperabilnosti svojih obstoječih sistemov še naprej izboljšuje učinkovitost svojih revizijskih procesov. Hkrati je v okviru svojega razvojnega načrta za boljšo uporabo tehnologije pri revidiranju uvedlo revizije IT, napredno podatkovno analitiko in avtomatizacijo dejavnosti. Še naprej je izvajalo tudi inovacijske dejavnosti, namenjene opredelitvi nastajajočih tehnologij, ki bi jih bilo mogoče uporabljati na nove načine v podporo revizijskemu delu.

Digitalno sodelovanje
z deležniki

Leta 2023 se je novi studio Sodišča obširno uporabljal za izvedbo spletnih tiskovnih konferenc, sestankov z deležniki, hibridnih konferenc in promocijskih videoposnetkov članov Sodišča o izdelkih Sodišča, pa tudi za interne videoposnetke Sodišča za povečanje ozaveščenosti in informiranje.

Natančneje, v studiu je bilo organiziranih 23 tiskovnih konferenc, pripravljenih devet videoporočil, šest poročil o tekočem delu Sodišča, štiri srečanja z deležniki, dva televizijska intervjuja, en videoposnetek dogodka in ena spletna konferenca. V njem je bilo pripravljenih tudi šest videoposnetkov o privlačnosti Luksemburga in 10 internih videoposnetkov.

Digitalna integracija
in avtomatizacija

Še naprej je potekala integracija informacijskih sistemov za podporo reviziji, pri čemer je bil cilj izboljšati interoperabilnost med obstoječimi sistemi in omogočiti nemoteno uporabniško izkušnjo. To vključuje glavni sistem Sodišča za revizijsko dokumentacije ASSYST in sistem za upravljanje revizij AMS. Vzpostavljen je bil nov sistem za upravljanje poteka dela za odobritev dokumentov (PASS), v katerega je integrirana storitev EU Sign, ki omogoča kvalificiran elektronski podpis. Vzpostavljena so bila tudi orodja za poenostavitev in pospešitev pregleda dokumentov. Uporaba skladišča podatkov Sodišča je bila razširjena, pri čemer sta bila v več poročilih omogočena interaktivna vizualizacija in spremljanje podatkov.

Storitve na področju
napredne podatkovne znanosti
in revizija IT

Ekipa DATA (Data and Technology for Audit, podatki in tehnologije za revidiranje), ustanovljena leta 2021, je nadaljevala delo v zvezi z izvajanjem razvojnega načrta za boljšo uporabo tehnologije v podporo revizijskim ciljem Sodišča.

Člani ekipe DATA so tesno sodelovali z revizijskimi ekipami, da bi razumeli njihove specifične procese in potrebe. Njihovo delo je bilo odvisno od kompleksnosti potrebe in je lahko obsegalo kratkoročno vključenost vse do polnega sodelovanja pri revizijskih nalogah, tako strokovnjakov za podatke kot revizorjev za IT.

Ekipa DATA je vodila več projektov na ravni Sodišča ali pri njih sodelovala:

• pilotni projekt za oceno, kako uspešno uporabljati platformo Evropske komisije za e-javna naročila,
• sodelovanje strokovnjakov za podatke za projektno skupino NextGenerationEU,
• razvoj prototipa orodja z naprednimi funkcijami besedilnega rudarjenja in semantičnega iskanja za lastno uporabo Sodišča,
• podpora revizorjem, da izberejo najboljšo od možnosti, ki so na voljo v okviru infrastrukture za podatkovno znanost, vzpostavljene leta 2022, ki omogoča obdelavo podatkov ter napredno analizo in vizualizacijo.

Po hitrem pospešku razvoja umetne inteligence, zlasti na področju generativne umetne inteligence, je ekipa DATA pripravila analizo priložnosti in izzivov, ki jih umetna inteligenca pomeni za Sodišče in njegovo revizijsko delo. Kot naslednji korak je ekipa začela pripravljati predlog strategije za uporabo umetne inteligence v revizijskem postopku.

Inovacije

Uveden je bil nov pristop k inovacijam, ki temelji na novi vrsti kratkih inovacijskih projektov in oblikovanju laboratorija za inovacije, ki bo osredotočen na preizkušanje novih tehnologij. Kratke inovacijske projekte običajno začnejo uporabniki, ki želijo praktično uporabiti novo orodje ali tehnologijo, oddelek za informacijsko tehnologijo pa imenuje vodjo projekta, ki spremlja uporabnika in skrbi za tehnološke vidike in vidike upravljanja informacijske tehnologije. Prvi kratki inovacijski projekti vključujejo uporabo dronov za revizijo, preizkušanje komercialnih orodij za upravljanje revizij, ki bi lahko nadomestila sistem ASSYST, ter uporabo generativne umetne inteligence.

Hkrati se je začelo delo za ustanovitev multidisciplinarnega strokovnega centra za umetno inteligenco v podporo navedeni strategiji Sodišča za umetno inteligenco.

Sodišče je tudi v tem letu dejavno sodelovalo v skupini za nastajajoče tehnologije, vzpostavljeni v okviru medinstitucionalnega odbora za digitalno preobrazbo; ta skupina se je v letu 2023 osredotočala na delo na področju umetne inteligence.

Vizualna komunikacija

Zagotavljanje večje dostopnosti izložkov Sodišča

Uporaba prepričljivega vizualnega gradiva in vizualizacije podatkov postaja za interakcijo z deležniki in vzpostavljanje stikov z državljani EU vse pomembnejša. Leta 2023 je ekipa za grafično oblikovanje v oddelku Sodišča za komuniciranje še naprej nudila neposredno podporo revizijskim ekipam ter jim zagotavljala infografike in ilustracije, prilagojene njihovim potrebam in skladne z vizualno podobo Sodišča.

Rezultati revizijskega dela Sodišča lahko postanejo z uporabo vizualnega gradiva v komuniciranju Sodišča vidnejši, bolje razumljivi in s tem dostopnejši za državljane in deležnike, da se zagotovi večja vrednost revizijskega dela Sodišča in poveča učinek njegovih poročil. Z vzpostavitvijo novega spletišča s sodobnejšim izgledom in izboljšanimi funkcijami aprila 2023 so se ta prizadevanja še okrepila.

Revizijska metodologija

AWARE

Na interni digitalni platformi Sodišča AWARE (Accessible Web-based Audit Resource) je opis revizijske metodologije in smernic. Na voljo je na spletišču Sodišča, s tem pa je javnosti zagotovljena enotna točka dostopa do revizijske metodologije Sodišča.

Strokovno usposabljanje

2023: ciljne vrednosti
za poklicno usposabljanje
so bile presežene

Leta 2023 je Sodišče ponovno preseglo ciljno vrednost za poklicno usposabljanje, tj. pet dni nejezikovnega usposabljanja na leto za revizorje, kar je skladno s priporočili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, in dva dni za uslužbence, ki ne delajo v reviziji.

Revizorji Sodišča so se v povprečju udeležili 6,7 dneva nejezikovnega usposabljanja (2022: 6,9 in 2021: 8,5), od tega 4,5 dneva usposabljanja v zvezi z osrednjo dejavnostjo (tj. revidiranjem). Uslužbenci, ki ne delajo v reviziji, so se v povprečju udeležili 3,0 dneva usposabljanja (2022: 3,6 in 2021: 4,2). Kot v letu 2022 je rahlo zmanjšanje obeh kazalnikov, ki se beleži iz leta v leto, mogoče pojasniti s postopnim vračanjem v učilnice / usposabljanjem s fizično prisotnostjo, ki zagotavlja boljše učne izkušnje, vendar ima po definiciji manjšo zmogljivost kot spletne alternative.

Prilagojeno usposabljanje revizorjev

Ekipa za strokovno usposabljanje si nenehno prizadeva zagotoviti visokokakovostno usposabljanje za uslužbence Sodišča, s posebnim poudarkom na usposabljanju v zvezi z osrednjo dejavnostjo (tj. revidiranjem). Ena od ključnih prioritet je bila pridobitev in izboljšanje znanja o revizijskih področjih / področjih politike EU v sodelovanju z revizijskimi senati Sodišča. Sodišče je leta 2023 za vse revizijske senate organiziralo več usposabljanj na več področjih politike, ki so zajemala prednostne teme, opredeljene na začetku leta.

Prav tako je še naprej usposabljalo svoje uslužbence o instrumentu NextGenerationEU ter mehanizmu za okrevanje in odpornost. To je vključevalo pomembno pobudo, to je dvodnevni tečaj usposabljanja o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki ga je Sodišče izvedlo v sodelovanju z Evropskim inštitutom za javno upravo. Poleg tega je organiziralo srečanja o tveganjih, izzivih in priložnostih mehanizma za okrevanje in odpornost ter pogovore o mehanizmu za okrevanje in odpornost, na katerih so zunanji strokovnjaki predstavili svoja stališča o temah, povezanih z njim.

Sodišče je junija 2023 posodobilo svoj program usposabljanja o uporabi podatkov in tehnologije pri revidiranju. Konec novembra je potekalo pilotno usposabljanje o uvodu v umetno inteligenco, ki mu bo v letu 2024 sledilo več drugih.

Nov okvir kompetenc za revizorje

Sodišče je februarja 2023 začelo projekt za opredelitev novega okvira kompetenc za svoje revizorje. V tem okviru bodo opisane kompetence revizorjev računovodskih izkazov, revizorjev skladnosti in revizorjev smotrnosti poslovanja na Sodišču, ki so bistvene za uspešno opravljanje njihovih nalog. Okvir temelji na smernicah organizacije INTOSAI in prispevkih, ki jih je Sodišče prejelo, ko se je posvetovalo s 15 vrhovnimi revizijskimi institucijami. Ta projekt je v zaključni fazi in pričakuje se, da bo dokončan v prvi polovici leta 2024. Z okvirom bo omogočena podlaga za ocenjevanje učnih in razvojnih potreb ter strukturirana ponudba usposabljanja v zvezi z osrednjo dejavnostjo na podlagi ključnih kompetenc.

Prevajanje

Leta 2023 je bilo na Sodišču prevedenih in revidiranih več kot 208 000 strani (2022: 203 700), kar vključuje 12 900 strani, ki so bile oddane v zunanje prevajanje. Jezikovne ekipe za racionalizacijo prevajalskega procesa uporabljajo računalniško podprta orodja in tehnologije strojnega prevajanja. Sodišče je pripravilo 52 publikacij, pri katerih so bili uporabljeni in nadzorovani standardi za uredniško in vizualno identiteto Sodišča. Prevajalci Sodišča so tudi sodelovali v revizijskih dejavnostih Sodišča. Zagotavljali so jezikovno pomoč med revizijskimi obiski, spletnimi in hibridnimi sestanki ter pri pripravi poročil, da bi zagotovili jasnost besedila. Poleg tega so sodelovali pri delu na področju komuniciranja, in sicer z jezikovnimi nasveti in izboljšanjem kakovosti s prilagajanjem sporočil ciljnemu občinstvu, na primer s kulturnim prilagajanjem.

Kibernetska varnost

Kibernetska varnost:
vse večje grožnje

Ekipi Sodišča za varnost IT je poverjena naloga ohranjanja varnosti storitev IT. To doseže s podporo medinstitucionalne skupine za odzivanje na računalniške grožnje CERT-EU. Ta podpora se je izkazala za posebej koristno pri obvladovanju kibernetskega incidenta, ki se je pripetil julija 2023. Varnosti enega od prehodov Sodišča ni bilo več mogoče zagotoviti. Vendar nadaljnje preiskave niso razkrile, da bi bila kršena varnost podatkov ali da bi bila ogrožena varnost drugih sistemov.

Izvajanje načrta za kibernetsko varnost za obdobje 2022–2024 je napredovalo, pri čemer so se številne dejavnosti že zaključile, nekatere pa so še potekale. Eden najpomembnejših izvedenih ukrepov je bila zamenjava rešitve VPN s tehnologijo daljinskega dostopa Zero-Trust.

Lažno predstavljanje je še naprej prevladujoča kibernetska grožnja. Sodišče je okrepilo varnostne rešitve za elektronsko pošto, da bi se bolje spoprijelo z zlonamernimi elektronskimi sporočili.

Leta 2023 je bilo izvedenih več kampanj lažnega predstavljanja, med drugim ena na medinstitucionalni ravni, ki jo je vodilo Sodišče. Sodišče je zabeležilo povečanje števila uslužbencev Sodišča, ki so prepoznali sporočila z lažnim predstavljanjem in jih prijavili, uporabljati pa se je začelo tudi novo orodje, ki Sodišču omogoča izvajanje ciljno usmerjenih kampanj lažnega predstavljanja.

Povečanje ozaveščenosti uslužbencev Sodišča o kibernetski varnosti je bilo še naprej ena od glavnih prednostnih nalog ekipe ISO. Poleg tradicionalne oblike komuniciranja, kot so usposabljanja in novičnik, je bilo objavljenih več videoposnetkov v obliki razgovorov, saj so se izkazali za učinkovito in sodobno komunikacijsko tehniko.

Sodišče je zaključilo tudi vstopanje v sistem SECABC, ki ga gosti Evropska komisija in je namenjen lažji izmenjavi šifriranih elektronskih sporočil med institucijami, organi in agencijami EU.

Med nadaljnjimi ukrepi je tudi aktivacija možnosti „Ne prepošiljaj!“ v Outlooku in prepoved uporabe aplikacije TikTok.

Poleg tega je bilo Sodišče dejavno pri pripravi nove uredbe o kibernetski varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in že uporablja veliko določb te uredbe.

Stavbe

Vključujoče, varno
in okolju prijazno delovno okolje

Sodišče je trdno prepričano, da je dobro delovno okolje ključno za doseganje strateških ciljev Sodišča. Neposreden vpliv na dobro počutje zaposlenih prispeva k temu, da je Sodišče privlačno delovno okolje.

Vizija Sodišča je zagotoviti trajnostno delovno okolje za vse zaposlene, ki omogoča sodelovanje, spodbuja dobro počutje ter je varno, vključujoče in okolju prijazno.

Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (stavbe K1, K2 in K3) v četrti Kirchberg (Luxembourg), ki delujejo kot enotna, povezana tehnična enota. Poleg tega najema pisarniški prostor za svoj center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni nesreči v Luxembourgu.

Ravnanje z okoljem

Sodišče je kot institucija EU pri vseh svojih dejavnostih dolžno upoštevati načela smotrnega ravnanja z okoljem. Zato je zavezano stalnemu zmanjševanju svojega vpliva na okolje. Sodišče vsako leto spremlja in analizira emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi njegovih dejavnosti.

Sodišče je ponosno na svoj certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Uspešno upravlja sistem ravnanja z okoljem, skladen z zahtevami EMAS, in v celoti izpolnjuje certifikacijske zahteve ISO 14001:2015.

Po uspešnem podaljšanju certifikata EMAS do leta 2025 je bila oktobra 2023 opravljena letna zunanja revizija za preverjanje sistema EMAS. Rezultati so bili dobri, ugotovljene so bile številne dobre prakse, neskladnosti pa ni bilo.

Odobren je bil tudi nov akcijski načrt EMAS za obdobje 2023–2025.

Spopadanje z energetsko krizo

Sodišče je sprejelo več ukrepov za reševanje energetske krize po načrtu Komisije in Sveta Varčujmo s plinom za varno zimo. Sodišče je v obdobju 2022–2023 doseglo 21-odstotno zmanjšanje v primerjavi s povprečno porabo v predhodnih petih letih.

Sodišče še naprej upošteva priporočilo luksemburške vlade o omejitvi temperature v stavbah, ki jih upravljajo javni organi, na 20 °C.

Po energetskem pregledu stavb Sodišča leta 2022 je Sodišče sprejelo potrebne ukrepe za zmanjšanje porabe energije v stavbah, kot je izvajanje več ukrepov poleti leta 2023: Sodišče je povišalo temperaturo v klimatiziranih prostorih, izključilo sisteme prezračevanja in ohlajevanja na nekaterih območjih v stavbah in zmanjšalo osvetljenost hodnikov in stopnišč v stavbah K1 in K2 na minimalno varnostno razsvetljavo.

Časovni načrt
za zmanjšanje emisij
do leta 2030

Leta 2022 je bila izvedena študija o potencialu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na Sodišču. Mogoče zmanjšanje emisij je bilo ocenjeno na podlagi letnih izračunov ogljičnega odtisa in zamisli, zbranih med posvetovanjem z vsemi oddelki in uslužbenci Sodišča spomladi 2022. Operativne skupine so opredelile in ocenile 371 zamisli za zmanjšanje emisij, kar je privedlo do treh časovnih načrtov. Na podlagi teh razmislekov je Sodišče sprejelo nov okoljski program za obdobje 2023–2025.

Poročanje
o trajnostnosti

Sodišče je leta 2023 objavilo drugo poročilo Sodišča o trajnostnosti, ki se nanaša na leto 2022. Poročanje o trajnostnosti je vrednotenje in merjenje tega, kako organizacija obravnava in obvladuje svoje pomembne učinke na gospodarstvo, družbo in okolje, ter poročanje o tem. V poročilu o trajnostnosti je pregled učinkov dejavnosti Sodišča. Vsebuje tudi poročilo o tem, kako Sodišče v svojih revizijah preučuje, ali se s sredstvi EU podpira trajnostna in vključujoča rast v Evropi in po svetu. Zajema tudi informacije o učinku strukture Sodišča in načinu njegovega upravljanja z namenom izvrševanja svojega poslanstva.

Poročanje Sodišča o trajnostnosti za leto 2023 je v Prilogi k temu poročilu.

Uvod

01 V tej prilogi so opisana stalna prizadevanja Evropskega računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), da bi postalo trajnostna institucija. Pri izbiri vsebine se je Sodišče zgledovalo po standardih organizacije Global Reporting Initiative¹ (GRI) ter jih prilagodilo kontekstu in značilnostim Sodišča kot javne institucije. V prilogi je opisano, kako Sodišče obravnava gospodarske, socialne in okoljske učinke svojega dela, in sicer na notranji in zunanji ravni.

02 Sodišče tokrat tretjič poroča o trajnostnosti. Prvo poročilo, tj. poročilo za leto 2021, je na voljo tukaj, drugo, za leto 2022, pa tukaj. Vabimo vas, da kot dopolnilo poročila za leto 2023 preberete še prejšnji poročili.

03 Med pripravo tega dokumenta nekateri podatki, zlasti o porabi virov, še niso bili na voljo. V tem primeru so bili uporabljeni podatki za leto 2022.

04 Dodatne informacije o dejavnostih in revizijskih poročilih Sodišča so na voljo na spletišču www.eca.europa.eu, Sodišče pa lahko spremljate tudi:

• na družbenem omrežju X (prej znanem kot Twitter),
• z obiskom strani Sodišča na LinkedInu in Facebooku,
• prek posnetkov Sodišča na YouTubu.

¹ Global Reporting Initiative je mednarodna neprofitna organizacija, ki pripravlja brezplačne smernice za poročanje o trajnostnosti, na podlagi katerih lahko podjetja in organizacije poročajo o svoji gospodarski, okoljski, socialni in upravljavski smotrnosti. Podjetja s pomočjo okvira organizacije GRI za poročanje o trajnostnosti lažje ter v jasni in primerljivi obliki prepoznavajo in zbirajo te informacije ter o njih poročajo.

Ekonomski standardi

Ekonomska smotrnost

05 Finančne določbe, ki urejajo delovanje Sodišča, so določene v Pogodbi o delovanju EU². Leta 2023 je proračun Sodišča znašal 175,1 milijona EUR (2022: 162,1 milijona EUR), stopnja izvrševanja proračuna pa 98 % (2022: 98,5 % in 2021: 97 %). Proračun Sodišča pomeni približno 1,5 % skupne upravne porabe EU (ali manj kot 0,1 % skupne porabe EU).

06 Zaključni račun Sodišča pripravi računovodja Sodišča, zunanji revizor pa ga vsako leto revidira. Revidirani zaključni račun se skupaj s poročili zunanjega revizorja pošlje Evropski komisiji za konsolidacijo ter Evropskemu parlamentu in Svetu.

07 Pregled izvrševanja proračuna Sodišča, skupaj z razlago dogodkov, ki so pomembno vplivali na delo Sodišča, se objavi v letnem poročilu o proračunskem in finančnem upravljanju, ki se pošlje Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

² Členi 310 do 325.

Cilji ZN za trajnostni razvoj v kontekstu EU

08 Sodišče kot najvišja revizijska institucija s svojimi revizijami pomembno prispeva k doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN). V skladu s svojim mandatom in prioritetami spremlja uresničevanje teh ciljev in napredek pri njihovem doseganju, pa tudi ugotavlja, kaj bi bilo v zvezi z njimi mogoče izboljšati.

09 Sodišče sicer ni izvedlo revizij, ki bi bile posebej osredotočene na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, vendar je objavilo več poročil o temah, pomembnih za enega ali več teh ciljev. Leta 2023 je objavilo 35 posebnih poročil in pregledov. 89 % teh poročil (2022: 62 %) se je nanašalo na teme, ki so pomembne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN. V tabeli v nadaljevanju je pregled povezanosti poročil Sodišča s cilji trajnostnega razvoja. Informacije o tej temi, ki se redno posodabljajo, so na voljo tukaj.

Prakse javnega naročanja

10 Sodišče za vse prakse javnega naročanja uporablja finančno uredbo³. Postopke javnega naročanja, določene v tej uredbi, uporablja za dobavo blaga, opravljanje storitev in izvedbo gradenj. Splošni pogoji za pogodbe o izvedbi javnega naročila blaga, storitev in del so na voljo na spletišču Sodišča kot javni dokument, ki določa pogodbeno razmerje med Sodiščem ter njegovimi dobavitelji, ponudniki storitev in izvajalci del.

11 Leta 2023 je Sodišče pridobilo blago in storitve v skupni vrednosti 23 426 750,05 EUR (2022: 5 512 853 EUR in 2021: 15 215 515 EUR), od tega za 21 453 665,05 EUR (2022: 4 848 701 EUR in 2021: 10 144 812 EUR) pri lokalnih dobaviteljih. Delež porabe za lokalne dobavitelje je znašal 91,58 % (2022: 88 % in 2021: 67 %).

12 Zaradi transparentnosti se prakse in postopki, ki jih Sodišče uporablja za javno naročanje, objavijo. Na spletišču Sodišča so navedeni njegovi razpisi za zbiranje ponudb, načrtovana naročila nizke in srednje vrednosti, letni seznami naročil ter splošni pogoji, ki se uporabljajo za pogodbe Sodišča o izvedbi javnih naročil blaga, storitev in del.

³ Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

Boj proti korupciji

13 Pri operacijah, pri katerih je bilo ocenjeno tveganje korupcije, je treba razlikovati med zunanjimi in notranjimi. Zunanje operacije se nanašajo na operacije ali transakcije v okviru proračuna EU, ki jih Sodišče preveri v okviru svojega revizijskega dela.

14 Sodišče kot zunanji revizor EU ni pooblaščeno za preiskovanje primerov suma goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU. Čeprav je s standardnimi revizijskimi postopki težko ugotoviti goljufijo, Sodišče pri svojem revizijskem delu vsako leto odkrije več primerov domnevne goljufije. Ti primeri se prijavijo uradu Evropske unije za boj proti goljufijam (OLAF), in sicer prek vzpostavljenih mehanizmov in kanalov za sodelovanje med obema organizacijama. Po potrebi se lahko hkrati prijavijo tudi Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT).

15 V letu 2023 v zvezi z notranjimi operacijami ni bil prijavljen noben primer goljufije.

16 Kar zadeva preventivno usposabljanje, je Sodišče leta 2023 organiziralo 24 tečajev usposabljanja o protikorupcijskih politikah in postopkih (2022: 21 in 2021: 15), ki so skupaj trajali 175 ur (2022: 156 ur in 2021: 76 ur).

17 Tem dogodkom je prisostvovalo 1 069 udeležencev⁴ (2022: 612 in 2021: 1011), na njih pa so lahko sodelovali vsi uslužbenci Sodišča, vključno s člani Sodišča.

⁴ Podatek je za skupno število udeležencev.

Socialni standardi

Zaposlovanje

18 Doseganje ciljev letnega programa dela Sodišča je odvisno od spretnosti in motivacije njegovih uslužbencev. Pri tem je ključno zaposlovanje pravih ljudi ob pravem času, zato so politike zaposlovanja izredno pomembne. V tabeli 2 so podatki o zaposlenih Sodišča konec leta 2023 po državah in vrstah pogodbe.

Konec leta 2023 je Sodišče zaposlovalo 969 uslužbencev⁶ (2022: 954), od katerih je bilo 67,4 % uradnikov (2022: 68,2 %). Uslužbenci Sodišča prihajajo iz vseh 27 držav članic EU in Združenega kraljestva. Za informacije o zaposlovanju v letu 2023 glej oddelek „Zaposlovanje“ v glavnem delu tega dokumenta.

19 Za statistične podatke o uravnoteženi zastopanosti spolov glej oddelek „Enake možnosti“ v glavnem delu dokumenta.

20 Sodišče je 1. januarja 2022 sprejelo hibridni model dela, s katerim je bil uveden prožen pristop k delovnemu času kot bistvenemu elementu upravljanja človeških virov. Gibljiv delovni čas je odtlej standardna delovna ureditev, ki zaposlenim omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ob upoštevanju potreb službe. Ureditev pozitivno prispeva tudi k uravnoteženi zastopanosti spolov in organizacijski učinkovitosti.

21 Sodišče sodeluje v pobudi na visoki ravni, ki jo je začel komisar Johannes Hahn in v okviru katere potekajo prizadevanja, da bi Luxembourg postal privlačnejši kot kraj dela. Cilj pobude je doseči dogovor o posebnih ukrepih, ki naj bi jih izvajale vse institucije EU s sedežem v Luxembourgu. Institucije so se dogovorile, da bodo ustanovile štiri delovne skupine, ki bodo pripravile 12 posebnih ukrepov. Eni delovni skupini predseduje direktorica Sodišča za človeške vire. Skupina je sestavljena iz dveh podskupin: naloga ene je skupno medinstitucionalno komuniciranje, druga pa je namenjena spodbujanju odnosov z evropskimi akademskimi krogi (mreža za odnose z evropskimi akademskimi krogi) in jo vodi Sodišče.

⁵ V tabeli so podatki o uslužbencih, zaposlenih na Sodišču na dan 31. decembra 2023 (857 stalnih in začasnih uslužbencev, 26 napotenih nacionalnih strokovnjakov in 86 pogodbenih uslužbencev). Podatki ne vključujejo 25 članov Sodišča. Število stalnih in začasnih delovnih mest (predstavljeno na strani 50 v glavnem delu dokumenta) je višje (882 delovnih mest), ker vključuje delovna mesta, ki konec leta 2023 niso bila zasedena.

⁶ Brez 25 članov Sodišča.

Enake možnosti, raznolikost in vključevanje

22 Sodišče si kot delodajalec, ki spodbuja enake možnosti, prizadeva svojim uslužbencem zagotavljati enake poklicne možnosti na vseh ravneh institucije. Načelo enakih možnosti je določeno v členu 1 kadrovskih predpisov, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. To vključuje popolno enakost med moškimi in ženskami na delovnem mestu.

23 Sodišče je tudi leta 2023 dejavno izvajalo svojo politiko raznolikosti in vključevanja, uvedeno leta 2021. To je vključevalo interno objavo posodobljenih smernic za enake možnosti za uslužbence, različne razpise za prijavo interesa za zaposlitev notranjih in zunanjih mediatorjev in zaupnih svetovalcev ter posodobitev smernic o vrnitvi na delo po dolgotrajnem bolniškem dopustu. Od začetka leta 2023 Sodišče svojim uslužbencem zagotavlja tudi prvo pomoč na področju duševnega zdravja.

24 Poleg tega je Sodišče od leta 2023 član mednarodne mreže za dvojno poklicno pot (IDCN), ki je svetovna organizacija s sedežem v Luxembourgu, ustanovljena za podporo poklicnemu razvoju in dobremu počutju partnerjev in zakoncev uslužbencev Sodišča. IDCN ponuja najrazličnejše storitve, od informacij o lokalnem trgu dela in pomoči pri oblikovanju življenjepisov do dogodkov mreženja in dostopa do lokalnih poslovnih mrež prek drugih članov ICDN. IDCN se lahko pridružijo vsi partnerji in zakonci uslužbencev Sodišča, ki prebivajo v Luksemburgu.

25 Sodišče je bilo letos zaradi organiziranja tedna ozaveščanja o invalidnosti nominirano za nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje (v kategoriji Odličnost v raznolikosti in vključevanju). Nagrada evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje je priznanje za delo organov EU, ki vidno in neposredno pozitivno vpliva na življenje ljudi v Evropi in zunaj nje. Njen namen je te primere predstaviti širšemu občinstvu in širiti dobre prakse znotraj institucij.

26 V letu 2023 ni bil sporočen noben primer diskriminacije.

Svoboda združevanja in kolektivna pogajanja

27 Za vse uslužbence Sodišča veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

28 Uslužbenci Sodišča uživajo svobodo združevanja. To ureja okvirni sporazum s sindikati zaposlenih, ki je bil podpisan leta 2018. Sporazum med drugim določa vlogo in naloge sindikatov uslužbencev, spravne postopke ter pravico uslužbencev do stavke. Doslej je ta sporazum podpisal le en sindikat zaposlenih, in sicer Union Syndicale Luxembourg (USL).

29 Uslužbence zastopa tudi odbor uslužbencev, ki ga sestavljajo uslužbenci iz različnih razredov in funkcionalnih skupin. Odbor lahko z upravo razpravlja o vseh vprašanjih, ki jih postavijo uslužbenci Sodišča.

30 Pravna podlaga za odbor uslužbencev je člen 9 kadrovskih predpisov, v katerem je določeno, da se je treba z odborom posvetovati na številnih področjih, kot so napredovanje, potrjevanje in predčasna upokojitev. Odbor uslužbencev je zastopan tudi v različnih svetovalnih odborih (poklicno usposabljanje, IT in informacije, zdravje in varnost ter gostinske storitve). Poleg tega poda svoje mnenje o nekaterih upravnih zadevah, kot so notranji natečaji, zaposlovanje, podaljšanje pogodb, prerazvrstitev v drug razred in službena potovanja.

31 Leta 2023 je bila najmanjša začetna plača na Sodišču plača za pogodbene uslužbence v funkcionalni skupini FG I, razred 3, stopnja 3, kar ustreza mesečni plači v višini 3 119,25 EUR. Za primerjavo, minimalna mesečna plača kvalificiranega delavca v Luksemburgu je leta 2023 znašala 3 085,11 EUR.

Usposabljanje in izobraževanje

32 Po pandemiji in posledično uvedbi hibridnega delovnega okolja potekajo usposabljanja tako na spletu kot tudi v živo. Leta 2023 je Sodišče organiziralo skupno 544 učnih dejavnosti (2022: 663) o najrazličnejših temah, ki se jih je udeležilo skupaj 12 041 udeležencev (leto prej: 16 014). Več informacij o dejavnostih usposabljanja je v oddelku „Strokovno usposabljanje“ v glavnem delu tega dokumenta.

Okoljski standardi

Okoljska politika Sodišča

33 Sodišče je leta 2014 sprejelo svojo prvo okoljsko politiko (EMAS). Ta proces temelji na triletnem ciklu. Tretji cikel EMAS je bil uspešno zaključen konec leta 2022, ko je bil certifikat EMAS⁷ Sodišču podaljšan za nadaljnja tri leta.

34 S to politiko se je Sodišče zavezalo, da bo:

• sprejelo ukrepe za preprečevanje onesnaževanja in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida,
• spodbujalo učinkovito rabo energije ter sprejelo ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije in vode,
• zagotovilo učinkovitejšo uporabo papirja in tako zmanjšalo porabo,
• vključilo okoljska merila v svoje postopke javnega naročanja,
• uvedlo dobre prakse v zvezi z ravnanjem z odpadki,
• spodbujalo uslužbence, naj ravnajo trajnostno in dejavno prispevajo k doseganju ciljev politike.

35 Marca 2023 je zato Sodišče določilo nove in ambiciozne cilje za obdobje 2023–2025 ter pripravilo posodobljen akcijski načrt.

⁷ Sodišče izpolnjuje zahteve za certificiranje mednarodno dogovorjenega standarda kakovosti ISO 14001:2015 (sistem ravnanja z okoljem) in je uradno certificirano po standardu ISO 14001.

Povzetek okoljskih rezultatov

36 Sodišče redno spremlja porabo v zvezi s komunalnimi storitvami in sprejema različne ukrepe za njeno zmanjšanje. Sprejelo je na primer več ukrepov za zmanjšanje porabe energije: posodobitev prezračevalnih sistemov, stalno nadomeščanje običajnih sijalk z LED sijalkami z nizko porabo ter skrajšanje časa prezračevanja in hlajenja v poletnih mesecih.

37 Podatki o porabi v zvezi s komunalnimi storitvami so običajno na voljo v drugem četrtletju naslednjega leta, zato za leto 2023 v času priprave tega poročila še niso bili na voljo. Sodišče je zato analiziralo trende porabe za leto 2022 v primerjavi z letom 2021.

38 Velika povečanja kazalnikov za vodo, nastajanje odpadkov in porabo papirja so povezana s tem, da so uslužbenci po odpravi omejitev zaradi COVID‑19 spet začeli delati v prostorih Sodišča. Ko so se postopoma vračali v pisarne, so se povečevali število obrokov, pripravljenih v menzi Sodišča, ter poraba vode in odpadki.

39 Sodišče v okviru svojih okoljskih prizadevanj spremlja svoj ogljični odtis ter si prizadeva, da bi ga zmanjšalo. Emisije toplogrednih plinov v letu 2022 so skupaj znašale 7 989 ton CO₂e, kar je 25 % manj kot leta 2014. To je neposredna posledica preteklih akcijskih načrtov Sodišča.

⁸ EPDČ: ekvivalent polnega delovnega časa.

⁹ Merilni parametri med letoma 2014 in 2022 niso enakovredni.

Biotska raznovrstnost

40 Vpliv dejavnosti Sodišča na biotsko raznovrstnost je majhen. Vendar Sodišče te vplive spremlja in ocenjuje, in sicer v smislu resnosti, pogostosti in ravni nadzora. Če težava postane pomembna, Sodišče sprejme ukrepe za zmanjšanje vseh z njo povezanih tveganj.

41 Sodišče je leta 2023 izvedlo razširjeno analizo vplivov svojih dejavnosti in prostorov na biotsko raznovrstnost. Ugotovljeno je bilo, da je največji vpliv Sodišča vpliv na mobilnost in uporabo stavb. Ta vpliv je predvsem posledica potovanj, povezanih z delom (predvsem revizijski obiski na kraju samem), in dnevne vožnje v pisarno. Drugi največji vpliv je bil vpliv na uporabo stavb: porabo energije, uporabo opreme, vire in opremo IT ter gostinske storitve.

42 Da bi Sodišče čim bolj uravnotežilo svoj negativni vpliv, si prizadeva pozitivno vplivati na biotsko raznovrstnost z več ukrepi in projekti, ki se sicer lahko zdijo nepomembni, vendar znatno prispevajo k ozaveščanju uslužbencev. Primeri iz leta 2023 vključujejo naslednje ukrepe:

• dejavnosti ekološke skupnosti Sodišča: uslužbenci prostovoljci skrbijo za skupni vrt na zemljišču Sodišča, vzpostavili pa so tudi knjižnico semen; Sodišče je sklenilo partnerstvo z lokalno nevladno organizacijo natur&ëmwelt Fondation Hëllef fir d´Natur ter zasadilo drevesa v lokalnem gozdu (v okviru dveh različnih dejavnosti je bilo zasajenih približno 1 000 dreves); organiziralo je tudi „kavarne popravljalnice”, v okviru katerih so prostovoljci svojim sodelavcem popravili pokvarjene gospodinjske predmete,
• čebelarstvo: na zemljišču Sodišča še vedno živi več čebeljih družin, Sodišče pa je pridelalo tudi lasten med. Dejavnost upravljajo prostovoljci. Pridelani med se uporablja za darila v protokolarne namene,
• Sodišče je v svojem novem okoljskem akcijskem načrtu prvič določilo merljiv cilj glede biotske raznovrstnosti, da bi do konca leta 2025 za 1 % povečalo svoje zelene površine,
• Sodišče je organiziralo prvo delavnico o biotski raznovrstnosti za uslužbence, da bi povečalo ozaveščenost o vplivu izgube biotske raznovrstnosti, ter uslužbencem ponudilo voden obisk vodnega stolpa Ban de Gasperich, da bi razumeli težave v zvezi z upravljanjem voda.

Ozaveščanje

43 Sodišče je tudi v letu 2023 organiziralo dogodke, predavanja in izmenjavo znanja za uslužbence ter svoje znanje in ugotovitve iz poročil posredovalo tudi institucijam EU:

• sodelovalo je na medinstitucionalnih dnevih EMAS v EU, na katerih je predstavilo svoje poročilo o trajnostnosti za leto 2022, poročilo o odzivu agencij EU na energetsko krizo in poročanje o trajnostnosti ter pobudo za „kavarne popravljalnice”,
• leta 2023 je z luksemburškim ministrstvom za promet podpisalo konvencijo o pripravi načrta mobilnosti za krepitev uporabe mehke mobilnosti med uslužbenci,
• z uporabo specializirane programske opreme in nakupom elektronskih tehtnic je začelo natančneje spremljati odpadke,
• organiziralo je različne module usposabljanja za okoljsko ozaveščenost za uslužbence, vključno s spletnim usposabljanjem za novo zaposlene v obliki podnebne delavnice (delavnica o temeljnih znanstvenih spoznanjih, ki so razlaga za podnebne spremembe) in predavanjem o analizi sistemskih tveganj.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: https://eca.europa.eu/sl/contact
Spletišče: https://eca.europa.eu
Twitter: @EUauditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2024

PDF	ISBN 978-92-849-2012-9	ISSN 2362-9622	doi:10.2865/400199	QJ-AA-24-001-SL-N
HTML	ISBN 978-92-849-2001-3	ISSN 2362-9622	doi:10.2865/944381	QJ-AA-24-001-SL-Q
PRINT	ISBN 978-92-849-1910-9	ISSN 1831-1342	doi:10.2865/369777	QJ-AA-24-001-SL-C

Ta publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjem formatu:

PDF

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2024

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane fizične osebe, ki jih je mogoče prepoznati, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in, če so omenjena, imen fotografov:

* © Evropska unija, 2023. Vir: Evropsko računsko sodišče

* (2. vrsta, desno): © Evropska unija, 2021. Vir: Evropska komisija – fotograf: Christophe Licoppe; arhitekti stavbe: André Polak, Lucien De Vestel in Jean Gilson

*, *, * © Evropska unija, 2023. Vir: Evropsko računsko sodišče

* © Evropska unija, 2023. Vir: Evropski parlament/Alexis Haulot

* © Evropska unija, 2023. Vir: Evropska komisija/Christophe Licoppe

Priloga – Poročanje Sodišča o trajnostnosti za leto 2023

Naslovna stran: © Evropska unija, 2017. Vir: Evropsko računsko sodišče; arhitekta stavb: Paul Noël (1988) in Jim Clemes (2004 in 2013)

Tabela 1 – Ikone ciljev trajnostnega razvoja: avtorske pravice © United Nations. Vse pravice pridržane. Organizacija združenih narodov ni potrdila vsebine te publikacije, ki ne odraža njenih stališč ali stališč njenih uradnikov. Ikone za jezike, ki niso uradni jeziki ZN, so bile bodisi prenesene s spletišča Trello ali pa jih je ustvarilo Evropsko računsko sodišče. Združeni narodi ne prevzemajo nobene odgovornosti, ki izhaja iz prevoda besedila ikon ciljev trajnostnega razvoja v jezike, ki niso uradni jeziki ZN.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

* (1. vrsta, levo): © stock.adobe.com/Rusland.

* (2. vrsta, desno): © stock.adobe.com/kunakorn.

* (2. vrsta, levo): © shutterstock.com/Artem Kontratiev.

* (3. vrsta, levo): © stock.adobe.com/katafree.

* (3. vrsta, desno): © stock.adobe.com/ufly.

* (4. vrsta, levo): © stock.adobe.com/Suheyp.

* (4. vrsta, desno): © stock.adobe.com/Семен Саливанчук.

* © stock.adobe.com/Antony Weerut.

* © stock.adobe.com/phonlamaiphoto.

* © stock.adobe.com/Suheyp.

* © depositphotos.com/XavierLejeune.

* (od leve proti desni), fotografiji na naslovnih straneh: © depositphotos.com/Andrey Popov/Kav777; © depositphotos.com/Salajean.

* © Tribunal de Contas de Portugal (portugalsko računsko sodišče), 2023. Arhitekt stavbe: Diogo de Boitaca.

* © GLOBAL VIEW SPRL – fotograf: Simon Schmitt. Arhitekta stavb: Paul Noël (1988) in Jim Clemes (2004 in 2013).

Priloga – Poročanje Sodišča o trajnostnosti za leto 2023:

*, * tabela in diagrami so bili oblikovani z uporabo ikon Flaticon.com. © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.