Odkrivajmo Evropo!
Zdravo in dobrodošli v EU!
Prihajamo iz različnih držav in govorimo različne jezike, a evropska celina je naš skupni dom. Države sodelujejo že od samih začetkov Evropske unije (EU), da bi si med seboj pomagale in zagotovile mirno sožitje držav EU. Kmalu bo vodenje prevzela vaša generacija. Vi ste prihodnost EU!
Zato skupaj odkrijmo več o EU. V prvih štirih poglavjih boste izvedeli, kaj je EU, kako je nastala in kako vpliva na vaše vsakdanje življenje. Publikacijo lahko berete poglavje za poglavjem ali pa izberete poglavja, ki vas najbolj zanimajo.
Pozneje boste povabljeni k sodelovanju v razpravah, predlaganih v posameznem poglavju, da sami preizkusite, koliko ste se naučili. Odgovore na naloge in kvize boste našli v petem poglavju.
Z dodatnimi viri v šestem poglavju boste lahko odkrili še več o EU.
Za več informacij, kvizov in iger ne pozabite obiskati spletnega kotička za učenje.
Ste pripravljeni? Pa začnimo!
| HTML | ||||
|---|---|---|---|---|
| Ta publikacija je na voljo v naslednjih oblikah |  |
 |
 |
Evropska unija: združena v raznolikosti
Evropska celina je zelo raznolika, tako zemljepisno kot kulturno. Obsega 44 držav, v katerih živi več kot 700 milijonov ljudi.
V 27 evropskih državah nam je skupno nekaj pomembnega: vsi smo del Evropske unije. Poleg tega da smo državljani ali prebivalci svoje domače države, smo tudi državljani ali prebivalci EU.
Imamo različne kulture in tradicije, a skupne cilje in vrednote. To je povzeto v motu EU: „Združena v raznolikosti“.
Kaj je Evropska unija
Evropska unija je partnerstvo med evropskimi državami, ki so znane kot države članice in so se odločile, da združijo moči in skupaj zgradijo boljšo prihodnost. Države EU tesno sodelujejo, da bi vsem svojim ljudem omogočile boljše življenje ob spoštovanju edinstvene kulture in tradicije posameznih držav.
EU pa ni bila vedno tako velika, kot je danes. Ko so evropske države leta 1952 začele gospodarsko sodelovanje, jih je bilo samo šest: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Kot boš videl/-a v poglavju 3, se jim je sčasoma pridružilo več držav. EU ima trenutno 27 držav članic.
Spodnji zemljevid prikazuje vse države EU – lahko uganeš njihove prestolnice?
| 1 – AVSTRIJA |  |  | I – NIKOZIJA | 15 – LITVA | | | XV – STOCKHOLM |
| 2 – BELGIJA | | | II – RIGA | 16 – LUKSEMBURG | | | XVI – BUDIMPEŠTA |
| 3 – BOLGARIJA | | | III – PARIZ | 17 – MADŽARSKA | | | XVII – BERLIN |
| 4 – CIPER | | | IV – BRUSELJ | 18 – MALTA | | | XVIII – VILNA |
| 5 – ČEŠKA | | | V – ATENE | 19 – NEMČIJA | | | XIX – BRATISLAVA |
| 6 – DANSKA | | | VI – DUNAJ | 20 – NIZOZEMSKA | | | XX – MADRID |
| 7 – ESTONIJA | | | VII – RIM | 21 – POLJSKA | | | XXI – LUXEMBOURG |
| 8 – FINSKA | | | VIII – ZAGREB | 22 – PORTUGALSKA | | | XXII – BUKAREŠTA |
| 9 – FRANCIJA | | | IX – DUBLIN | 23 – ROMUNIJA | | | XXIII – LIZBONA |
| 10 – GRČIJA | | | X – SOFIJA | 24 – SLOVAŠKA | | | XXIV – LJUBLJANA |
| 11 – HRVAŠKA | | | XI – PRAGA | 25 – SLOVENIJA | | | XXV – VARŠAVA |
| 12 – IRSKA | | | XII – TALIN | 26 – ŠPANIJA | | | XXVI – AMSTERDAM |
| 13 – ITALIJA | | | XIII – HELSINKI | 27 – ŠVEDSKA | | | XXVII – VALLETTA |
| 14 – LATVIJA | | | XIV – KØBENHAVN |
Šest ustanovnih držav EU so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. 1. januarja 1973 so se Evropski uniji pridružile Danska, Irska in Združeno kraljestvo, s čimer se je število držav članic povečalo na devet. Grčija je k EU pristopila leta 1981, leta 1986 pa sta ji sledili Portugalska in Španija. Leta 1995 so se Evropski uniji pridružile Avstrija, Finska in Švedska. Največja širitev je bila leta 2004, ko se je EU pridružilo deset držav: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Bolgarija in Romunija sta se EU pridružili leta 2007, kot zadnja pa se ji je leta 2013 pridružila Hrvaška.
EU ima devet regij, ki so zemljepisno zelo oddaljene od evropske celine. Ta čezmorska ozemlja (znana tudi kot „najbolj oddaljene regije“) so: Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Mayotte, Reunion in Francoski Sveti Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija).
Evropska celina je dobila ime po Evropi, princesi iz grške mitologije. Mit pravi, da se je Zevs, bog neba in groma, zaljubil vanjo in jo odpeljal na otok Kreto, da bi tam živela z njim.
© Renaud Camus
Združena …
Države EU so zelo raznolike, združujejo pa jih pomembne vrednote, simboli in cilji. Številne države EU uporabljajo tudi isto valuto: evro. Da bi razumeli, za kaj se zavzema EU, je pomembno vedeti, kaj združuje njene države.
SKUPNE VREDNOTE EU
Vse države, ki se pridružijo EU, se zavežejo istemu sklopu vrednot. Te so zapisane v pravnih dokumentih, imenovanih pogodbe (1), ki vsebujejo pravila, po katerih deluje EU.
Ko se države pridružijo EU, obljubijo, da bodo te vrednote spoštovale ter varovale in branile vse državljane EU. Biti državljan/-ka ali prebivalec/-ka EU pomeni, da bi tudi ti moral/-a imeti enake vrednote in jih spoštovati.
Vrednote Evropske unije
-
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO
Vsak človek je vreden dostojanstva in spoštovanja zaradi tega, kar je.
-
DEMOKRACIJA
To na primer pomeni, da lahko volimo in kandidiramo na volitvah. Države EU in tudi sama EU so predstavniške demokracije.
-
VLADAVINA PRAVA
EU in njene države članice pri svojem delovanju spoštujejo demokratično zapisane zakone. Vladavina prava pomeni tudi, da mora biti pravosodni sistem neodvisen.
-
SVOBODA
Vsi državljani EU so svobodni. To na primer pomeni, da lahko razmišljamo in se izražamo svobodno, izberemo svojo vero ter imamo pravico do izobraževanja, zasebnosti in lastnine.
-
ENAKOST
Vsi državljani EU so enaki. To pomeni, da se zakoni uporabljajo enako za vse in da nihče ni diskriminiran zaradi svojega spola, vere, rase ali drugih osebnih lastnosti.
-
ČLOVEKOVE PRAVICE
Človekove pravice so osnovne pravice in svoboščine, ki pripadajo vsem na svetu, od rojstva do smrti. Med njimi so na primer dostojanstvo, pravičnost, enakost, spoštovanje in neodvisnost. Te pravice so opredeljene in zaščitene z zakonom.
Te vrednote in pravice, ki jih imamo kot državljani EU, so opredeljene v Listini EU o temeljnih pravicah.
Pravice otrok so posebej omenjene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah.
Oglej si načrt Evropske unije o otrokovih pravicah, ki je bil napisan za otroke in z njimi: https://europa.eu/!qwfmXM.
V EU je nezakonito diskriminirati nekoga zaradi njegove spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Pravice LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb) je na primer treba spoštovati pri izobraževanju, zaposlovanju in zdravstveni oskrbi.
Kaj vam pomenijo vrednote EU? Kako pokažete, da spoštujete človekovo dostojanstvo in človekove pravice v učilnici, doma, na počitnicah ali v družbi prijateljev?
SKUPNI SIMBOLI EU
Tako kot ima vsaka država svojo zastavo, himno in državni praznik, jih ima tudi Evropska unija.
Evropska zastava simbolizira enotnost in harmonijo med državami EU. Je modra z 12 zlatimi zvezdami v krogu, saj tako število kot oblika predstavljata popolnost in celoto. Voditelji EU so jo kot uradno zastavo Evropske unije sprejeli leta 1985. Vidiš jo lahko plapolati nad parlamenti ter drugimi zgradbami in znamenitostmi po vsej EU. Zastava kaže, da so države EU združene in da sodelujejo.
Evropska himna je Oda radosti. Temelji na pesnitvi Friedricha von Schillerja. Slavni skladatelj in pianist Ludwig van Beethoven je to pesnitev uporabil za svojo Deveto simfonijo, katere del je pozneje postal evropska himna. Predstavlja evropske ideale svobode, miru in solidarnosti. V Beethovnovi simfoniji zbor poje pesem v nemščini, kadar pa se uporablja kot evropska himna, nima besedila, temveč le glasbo.
Dan Evrope je 9. maj. Tega dne leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil idejo o novi obliki sodelovanja, ki bi preprečila ponovno vojno med evropskimi državami. Ideja, znana kot Schumanova deklaracija, je bila prvi veliki korak k stvaritvi Evropske unije, kot jo poznamo danes. Zato ta dan vsako leto praznujemo mir in enotnost v Evropi. Preveri, s katerimi dejavnostmi obeležujete ta posebni dan v tvoji državi.
Tu lahko prisluhneš evropski himni.
Kateri so simboli vaše države? Na čem temeljijo? Poznate tudi simbole drugih držav EU?
Ste videli evropsko zastavo v svoji državi? Kje?
SKUPNI CILJI EU
Držav EU ne združujejo le skupne vrednote in simboli; dogovorile so se tudi o naboru ciljev, ki usmerjajo delo Evropske unije kot celote. Kadar voditelji EU skupaj sprejemajo odločitve za vse države EU, so posebej pozorni na te cilje, da bi vse države EU ostale enotne. Za več informacij o tem, kaj kdo počne v EU, glej poglavje 4.
Osem ciljev Evropske unije
- Mir, spodbujanje vrednot EU in blaginja za vse
- Svoboda, varnost in pravica
- Trdna in trajnostna evropska gospodarstva
- Socialna vključenost in enakost
- Znanstveni in tehnološki napredek
- Solidarnost med državami EU
- Spoštovanje evropskih kultur in jezikov
- Gospodarska in monetarna unija
EVRO
Številne države EU imajo tudi skupno valuto: evro. Do danes je 20 držav EU zamenjalo svoje nacionalne valute z evrom, ki ga vsak dan uporablja več kot 347 milijonov ljudi. Te države sestavljajo območje evra.
Evrobankovce je oblikoval nemški grafik in oblikovalec Reinhold Gerstetter. Prikazujejo vrata in okna v različnih arhitekturnih slogih, ki simbolizirajo odprtost in povezanost. Medtem ko so evrobankovci v vseh državah enaki, pa se kovanci nekoliko razlikujejo. Ena stran, ki jo je oblikoval belgijski oblikovalec Luc Luycx, ki dela za belgijsko kraljevo kovnico, prikazuje zemljevid Evrope in je v vseh državah enaka. Na drugi strani ima vsaka država svoje podobe.
Države EU, ki so del območja evra, so Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija. Nekatere države so države EU, vendar ne uporabljajo evra. To so Bolgarija, Češka, Danska, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska.
Lahko uganeš, iz katere države so ti evrokovanci?
Nekaj pomoči lahko najdeš na tem spletišču.
… v raznolikosti!
Čeprav si države EU skupaj prizadevajo doseči skupne cilje, so ponosne tudi na bogato kulturo in tradicijo drugih držav, zaradi katerih je EU tako edinstvena in raznolika. Ker smo vsi različni, je življenje zanimivejše – enako velja tudi za države EU! Zato države EU negujejo svoje razlike in podobnosti.
JEZIKI EU
V Evropi govorimo več kot 200 jezikov. EU ima 24 uradnih jezikov: angleščino, bolgarščino, češčino, danščino, estonščino, finščino, francoščino, grščino, hrvaščino, irščino, italijanščino, latvijščino, litovščino, madžarščino, malteščino, nemščino, nizozemščino, poljščino, portugalščino, romunščino, slovaščino, slovenščino, španščino in švedščino. Večina jih pripada trem velikim skupinam ali „družinam“: germanski, romanski ali slovanski.
Takole pozdravimo „dobro jutro“ ali „živijo“ v vseh uradnih jezikih EU.
GERMANSKI
ANGLEŠKO: Good morning
DANSKO: God morgen
NEMŠKO: Guten Morgen
NIZOZEMSKO: Goedemorgen
ŠVEDSKO: God morgon
ROMANSKI
FRANCOSKO: Bonjour
ITALIJANSKO: Buongiorno
PORTUGALSKO: Bom dia
ROMUNSKO: Bună dimineaţa
ŠPANSKO: Buenos días
SLOVANSKI
BOLGARSKO: Dobró útro
ČEŠKO: Dobré ráno
HRVAŠKO: Dobro jutro
POLJSKO: Dzień dobry
SLOVAŠKO: Dobré ráno
SLOVENSKO: Dobro jutro
V teh primerih lahko vidiš, da so si jeziki posameznih družin podobni. So pa tudi drugi jeziki EU, ki ne pripadajo tem jezikovnim družinam.
Takole pozdravimo „dobro jutro“ ali „živijo“ v teh jezikih.
ESTONSKO: Tere hommikust
FINSKO: Hyvää huomenta
GRŠKO: Kalimera
IRSKO: Dia dhuit
LATVIJSKO: Labrīt
LITOVSKO: Labas rytas
MADŽARSKO: Jó reggelt
MALTEŠKO: L-Għodwa t-Tajba
Tu je na voljo več informacij o jezikih EU in o tem, kako zvenijo: europa.eu/!vTMv7P.
Glede na to, da so vsi ti jeziki uradni jeziki EU, lahko stopiš v stik z EU in prejmeš odgovor v enem od uradnih jezikov svoje države, če je ta uradni jezik EU. Tudi politiki se lahko sporazumevajo v svojem lastnem jeziku, če je ta uradni jezik EU, saj jim pri skupnem delu pomagajo prevajalci in tolmači. Odločitve, ki jih sprejme EU, so na voljo v 24 uradnih jezikih EU, da lahko javnost sledi dogajanju.
Se v šoli učite drugega uradnega jezika EU? Je ta zelo drugačen od vašega?
Koliko jezikov poznate? Katerega jezika bi se posebej radi naučili? Zakaj?
Prepoznaš te znamenitosti? Poveži fotografijo z državo EU.
© Cris from Lisboa • © Florin Şarpe • © Pixabay - Elstef • © Dennis Jarvis • © Arild Vågen • © Krzysztof Golik • © Ad Meskens • © Hotice Hsu • © Penny Morlock • © C messier • © Diliff • © Fawksik
EVROPSKE POKRAJINE IN ZNAMENITOSTI
Evropska unija ima zelo raznoliko pokrajino, od alpskih travnikov in barij do turkiznega Jadranskega morja. Je tudi dom bogate kulturne tradicije in veličastnih znamenitosti, znanih po vsem svetu. V vseh državah EU si lahko ogledate in občudujete različne znamenitosti, od renesančnih palač in gotskih katedral do čudovitih parkov in trgov.
To je le nekaj znamenitosti držav EU, za katere je značilna bogata kulturna raznolikost. Odkriješ pa lahko še veliko več! Oglej si igro Evropska unija: kaj je to?, da izveš več o posamezni državi EU.
Naloga: kviz ob koncu poglavja 1
Lahko našteješ dve stvari, ki združujeta države EU?
Koliko držav EU ne uporablja evra?
Koliko uradnih jezikov ima EU?
Kaj predstavljajo zvezde na zastavi EU?
Lahko pojasniš, kaj so človekove pravice in kako so povezane z EU?
EU v tvojem vsakdanjem življenju
Čeprav se tega ne zavedamo vselej, ima Evropska unija v našem življenju pomembno vlogo. To poglavje predstavlja nekatere glavne prednosti življenja v EU.
Življenje brez meja
Evropska unija svojim državljanom omogoča, da prosto potujejo iz ene države EU v drugo. Lahko živijo, študirajo ali delajo v kateri koli državi EU.
Spletišče Tvoja Evropa vam ponuja praktično pomoč in nasvete o življenju in delu v drugih državah EU in potovanju vanje.
EU podpira ljudi, ki želijo prebivati v tujini, da bi se naučili tujega jezika, pridobili nove izkušnje in spoznali druge kulture. Priložnosti za spoznavanje drugih držav je veliko. Beri dalje, da jih odkriješ!
Študiraj, bodi prostovoljec in odkrivaj
Če želiš študirati, se usposabljati ali se udeležiti mladinske izmenjave v eni od 33 držav v Evropi in zunaj nje, preveri priložnosti, ki so na voljo v programu Erasmus+. Program je odprt za najstnike in odrasle iz EU in držav, ki niso članice EU, in sicer ne glede na to, ali so študenti, učitelji ali drugi delavci.
Prisluhni izkušnjam mladih, ki so se udeležili mladinske izmenjave Erasmus+.
Evropska solidarnostna enota omogoča, da se lahko mladi odrasli prijavijo za prostovoljno delo v tujini (ali doma) na področju, ki se jim zdi pomembno. Lahko gre za kakršno koli delo, od gradnje novega poligona za rolkarje in pomoči ljudem v stiski do čiščenja obale.
Program DiscoverEU daje 18-letnikom priložnost, da pridobijo brezplačno vozovnico in en mesec raziskujejo EU.
Delo v EU
Že veš, kaj boš počel/-a po šoli ali študiju ali še razmišljaš o tem? Ni vselej enostavno odločiti se, kaj boš počel v življenju, a če se zaposliš, to še ne pomeni, da ne moreš več raziskovati EU. Kot državljan/-ka EU lahko delaš v drugi državi EU in za to ne potrebuješ delovnega dovoljenja. Imaš enak dostop do trga dela ter enake delovne pogoje, pravice in obveznosti kot ljudje, ki živijo v tej državi.
Včasih je morda težko pridobiti dodatne veščine in kvalifikacije, da bi našel delo. Program EU jamstvo za mlade pomaga mladim pri usposabljanju za veščine, ki jih potrebujejo delodajalci. Pridobijo jih lahko z usposabljanjem na delovnem mestu ali individualnim poklicnim usmerjanjem.
Pri iskanju zaposlitve, pripravništva ali vajeništva v drugi državi EU ti lahko pomaga spletišče s prostimi delovnimi mesti EURES. Prav tako pomaga delodajalcem, da za prosta delovna mesta poiščejo kandidate iz drugih držav EU.
Želite študirati ali se prijaviti za prostovoljno delo v tujini? Kam bi radi šli? Kako bi vam taka izkušnja koristila?
Potovanje v EU
Potovanje v Evropi je sčasoma postalo lažje. Večina držav EU je postala del schengenskega območja in odpravila kontrole na svojih mejah. To pomeni, da ti pri potovanju po 23 državah EU (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska) in štirih državah, ki niso članice EU (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica), ni treba pokazati potnega lista.
A prečkanje meje je le prvi korak.
Potovanje v EU
Kot prebivalec/-ka EU lahko svoj mobilni telefon še naprej uporabljaš kot doma! V preteklosti sta bila priklic in uporaba mobilnih podatkov v tujini zelo draga. Danes se te pristojbine za gostovanje ne uporabljajo več, cena, ki jo plačaš, pa je enaka, kot če bi svoj mobilni telefon uporabljal/-a doma.
Še vedno lahko gledaš tudi svoje priljubljene TV serije, saj ti EU zagotavlja dostop do digitalnih naročnin, kjer koli se nahajaš.
Če je tvoje potovanje odpovedano, najsibo z avtobusom, vlakom, ladjo ali letalom, imaš pravico zahtevati nazaj svoj denar, saj EU ščiti tvoje pravice. EU je edino območje na svetu, kjer so ljudje zaščiteni s celovitim sklopom pravic potnikov.
Če med potovanjem znotraj EU doživiš nesrečo ali zboliš, ti evropska kartica zdravstvenega zavarovanja zagotavlja, da lahko obiščeš zdravnika ali pokličeš reševalno službo po enaki ceni kot domačini:
Če se v kateri koli državi EU znajdeš v nevarnosti, lahko s katerega koli telefona brezplačno pokličeš evropsko številko za klic v sili 112.
Financiranje EU vpliva na tvoje življenje
Evropska unija pomaga izboljševati življenje ljudi s podporo novim delovnim mestom, gradnjo nove infrastrukture in posodabljanjem javnih storitev, kot so šole in bolnišnice. Poglej malo v svojem domačem kraju – EU je lahko veliko bliže, kot si misliš!
EU je v preteklosti sofinancirala na tisoče projektov, med njimi:
muzej na prostem na meji med Češko in Nemčijo;
nov športni objekt na podeželskem območju na Poljskem;
razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah v vseh državah EU;
nov plavalni bazen v Bruslju;
širitev podzemne železnice v Atenah.
Oglej si nekatere projekte, ki jih je financirala EU v različnih regijah po vsej Evropi: https://kohesio.ec.europa.eu/sl/ in https://europa.eu/!xYR4m3
EU organizira številne pobude, v okviru katerih lahko evropska mesta tekmujejo za naziv in predstavijo svoje dosežke. Evropska mesta se vsako leto potegujejo za nazive, kot so evropska prestolnica kulture, evropska prestolnica inovacij, evropska prestolnica mladih in zelena prestolnica Evrope.
Pravice potrošnikov in njihova varnost
Evropska unija vpliva na tvoje vsakdanje življenje tudi s posebnimi zakonodajnimi akti in predpisi, ki zagotavljajo tvojo varnost in ščitijo tvoje pravice kot potrošnika povsod v EU.
Proizvodi, kot so hrana, igrače in kozmetika, morajo ustrezati strogim varnostnim zahtevam, preden se lahko prodajajo v EU.
Več kot 100 000 strokovnjakov v EU preverja varnost hrane od vil do vilic.
Zakonodaja EU ti zagotavlja tudi najmanj dvoletno jamstvo pri nakupu potrošniškega blaga. Če se ti torej po enem letu pokvari pralni stroj, imaš zagotovljeno brezplačno popravilo ali zamenjavo, ne glede na to, kje v EU si ga kupil/-a.
Zakonodaja EU zagotavlja tudi, da imaš pri nakupu blaga prek spleta pravico preklicati svoje naročilo ali kupljeno blago vrniti v 14 dneh, če si premisliš.
Če imaš težave s proizvodom, kupljenim v drugi državi EU, lahko stopiš v stik z mrežo evropskih potrošniških centrov.
Povsod v EU imaš pravico do točnih informacij o kakovosti proizvoda, ki ga kupuješ. Pravila EU o označevanju ti pomagajo hitro in preprosto preveriti, ali je proizvod ekološki, energetsko učinkovit ali izdelan po tradicionalnih metodah. To pomeni, da se lahko povsem informirano odločaš o tem, kaj boš kupil/-a.
Poglej okoli svoje hiše ali v trgovinah, v katerih nakupuješ, in preveri, koliko teh oznak lahko najdeš. Ali veš, kaj pomenijo?
V koraku z digitalno dobo
Mnogi med nami si ne moremo več predstavljati življenja brez spleta ali digitalnih tehnologij. Ko gledamo filme, nakupujemo ali uporabljamo zemljevid na poti, pogosto uporabljamo splet.
Vendar nima vsak v Evropski uniji enakih možnosti za dostop do tehnologije in njeno uporabo, kar velja zlasti za tiste, ki živijo na območjih, oddaljenih od velikih mest. EU si stalno prizadeva zagotoviti dostop do spleta vsem ljudem v EU. V okviru pobude Wifi4EU, ki jo je financirala EU, so bile dostopne točke Wi-Fi vzpostavljene v okoli 8 000 skupnostih po vsej EU. S spletom se lahko brezplačno povežeš v muzejih, knjižnicah, parkih in na drugih javnih mestih, kjer vidiš simbol Wifi4EU.
Čeprav ima dostop do spleta za nas mnoge prednosti, kot je enostaven dostop do informacij in učinkovitih storitev, prinaša tudi tveganja. Program Boljši internet za otroke pomaga zaščititi otroke in mlade pri uporabi interneta ali mobilnih tehnologij.
Kaj je umetna inteligenca?
Si že kdaj videl/-a robota? Si vedel/-a, da tudi tvoj pametni telefon uporablja umetno inteligenco? Odkrij vse o digitalni prihodnosti Evrope v risani seriji Digitalni raziskovalci.
EU je vodilna tehnološka in medijska podjetja od Twitterja do Disneyja prepričala k oblikovanju zveze za boljšo zaščito mladoletnikov na spletu. Člani zveze se zavežejo, da bodo prispevali k boljšemu spletnemu prostoru za mlade, na primer z bojem proti kibernetskemu nadlegovanju in škodljivim vsebinam.
Družbeni mediji, spletne trgovine in mobilne aplikacije zahtevajo od tebe osebne podatke, ki se lahko izgubijo ali jih ukradejo. S splošno uredbo EU o varstvu podatkov so tvoji osebni podatki (ime, naslov, starost itd.) zavarovani. Ne smejo se uporabljati brez dovoljenja ali za namene, s katerimi se nisi strinjal/-a.
Z internetom sta iskanje informacij in dostop do njih postala enostavna in hitra. Vendar se po spletu, zlasti na platformah družbenih medijev, hitro lahko razširijo netočne ali škodljive informacije. EU dejavno izpostavlja take dezinformacije in sodeluje s podjetji, ki upravljajo družbene medije, da bi omejila njihovo širjenje.
Vsi lahko pomagamo zaustaviti širjenje zavajajočih informacij na spletu. Kaj bi se moral/-a vprašati, preden deliš zgodbo na družbenih medijih? Preveri nekaj koristnih nasvetov o tem, kako opredeliti teorije zarote.
Varstvo okolja
V naravi lahko uživamo na različne načine, od uživanja okusne hrane do sprehoda po prelepi pokrajini. Od nje pa smo odvisni predvsem zaradi zraka, vode, energije in surovin. Ker se onesnaževanje ne ustavi na mejah, morajo države v skrbi za okolje sodelovati. Zaradi podnebnih sprememb je varovanje okolja postalo nujnejše kot kdaj koli. Evropska unija si prizadeva postati podnebno nevtralna do leta 2050 in sprejema ukrepe, da bi zagotovila, da bomo lahko živeli v cvetočem naravnem okolju.
Načrt EU, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu, se imenuje evropski zeleni dogovor.
Več informacij o zelenem
dogovoru najdeš tukaj:
V omrežju Natura 2000 je po vsej EU zaščitenih okoli 2 000 živalskih in rastlinskih vrst ter 230 habitatnih tipov. To predstavlja 18 % kopnega EU in 6 % njenih voda, kar pomeni, da je največje omrežje zaščitenih območij na svetu!
V okviru programa EU LIFE za financiranje projektov na področju varstva okolja in boja proti podnebnim spremembam je bilo v zadnjih 30 letih sofinanciranih več kot 6 000 projektov.
Preveri projekte v svoji državi.
Zakonodaja EU omogoča, da skoraj povsod v EU pijemo čisto vodo in tudi plavamo v čisti vodi. Tudi naša morja so na različne načine postala čistejša: EU je prepovedala plastiko za enkratno uporabo, ki predstavlja 70 % vseh odpadkov v morju. Da bi EU kar najbolj zmanjšala onesnaževanje tal, zraka in vode, spodbuja trajnostne kmetijske prakse. Omejila je uporabo kemičnih in nevarnih pesticidov ter gnojil.
Boj proti podnebnim spremembam je za EU ena od najpomembnejših prednostnih nalog. Vse države Evropske unije so se obvezale, da bodo do leta 2030:
močno zmanjšale emisije toplogrednih plinov in porabo energije;
proizvedle več energije iz obnovljivih virov (kot so vetrna, sončna in vodna energija).
Naš način pridobivanja energije ima pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Več lahko izveš v naslednjih videoposnetkih:
Vsak človek v EU povprečno vsak dan odvrže več kot kilogram odpadkov. Oglej si videoposnetek:
https://europa.eu/learning-corner/food-waste_sl
Se prepoznaš v tem videoposnetku?
Kakšne majhne korake lahko narediš v svojem vsakdanjem življenju, da boš živel/-a na okolju prijaznejši način?
Več informacij o tem, kako EU varuje okolje in se bojuje proti podnebnim spremembam, najdeš tukaj.
Podpiranje znanosti in inovacij
Znanost in tehnologija posegata na skoraj vsa področja našega vsakdanjega življenja – od hrane, ki jo jemo, zdravil, ki jih jemljemo, in zdravstvene oskrbe, ki jo prejemamo, do tega, katera prevozna sredstva uporabljamo, kako delamo in preživljamo prosti čas. Evropska unija pomaga znanstvenikom, raziskovalcem in inovatorjem iz vse Evrope, da bi izboljšali naša življenja in rešili nekatere največje izzive, s katerimi se srečuje svet.
EU financira znanstvene raziskave. Njen program raziskav in inovacij je na primer znanstvenikom omogočil:
narediti prvo sliko črne luknje v okviru projekta Event Horizon Telescope;
odkriti tri Zemlji podobne in za življenje primerne planete;
razviti način odkrivanja raka iz izdihanega zraka.
Preveri še druga znanstvena odkritja, ki jih je omogočilo financiranje EU:
EU si želi v v znanost pritegniti več žensk in deklet. Vsako leto podeljuje nagrado EU za inovatorke, ki je priznanje vodilnim ženskam na področju inovacij in katere namen je navdahniti naslednjo generacijo, da bi jim sledila.
Med pandemijo COVID-19 je EU pomagala proizvajalcem cepiv pokriti stroške raziskav in razvoja cepiv. Znanstveniki so uspeli manj kot eno leto po izbruhu pandemije proizvesti več varnih in učinkovitih cepiv proti COVID-19.
Države EU so s skupnimi močmi nakupile in porazdelile cepiva po vsej EU.
Poznate težavo, za katero bi želeli, da jo znanost reši? Zakaj?
Copernicus, satelitski program EU, je najnaprednejši sistem na svetu za spremljanje planeta ter sledenje podnebnim in okoljskim spremembam.
Več informacij o programu Copernicus najdeš tukaj:
EU v svetu
Poleg tega, da Evropska unija vpliva na naše vsakdanje življenje, ima pomembno vlogo tudi drugje v svetu.
EU ima sklenjene trgovinske sporazume s številnimi različnimi državami po svetu, kot so Kanada, Japonska in Združene države Amerike, kar olajšuje gospodarsko sodelovanje. Vsi trgovinski sporazumi, ki jih s pogajanji doseže EU, so pregledni ter od trgovinskih partnerjev zahtevajo varovanje delavskih pravic in okolja.
Ena ključnih vrednot EU je solidarnost, tako med državami EU kot tudi v odnosu z drugimi državami. EU si prizadeva odpraviti revščino, ohraniti mir in zagotavljati humanitarno pomoč. Velika mreža strokovnjakov za humanitarno pomoč v več kot 40 državah po svetu omogoča EU, da zagotavlja hrano, zatočišča, zdravstveno oskrbo in izobraževanje nekaterim najranljivejšim ljudem na svetu.
Države EU so skupaj največje donatorice humanitarne pomoči.
Kadar se v Evropi ali drugje na svetu zgodijo nepričakovane katastrofe, lahko države EU zagotovijo pomoč in podporo z usklajenim sistemom odzivanja, znanim kot mehanizem na področju civilne zaščite. Od leta 2001 je bila v odziv na izredne razmere aktivirana več kot 420-krat.
Več informacij o vlogi EU v svetu najdeš tukaj:
o trgovini.
Naloga: kviz ob koncu poglavja 2
Drži ali ne drži: EU vpliva na tvoje vsakdanje življenje samo, kadar potuješ v tujino.
Kateri program ti omogoča prostovoljno delo v tujini na področju, ki ti je blizu?
Drži ali ne drži: v EU lahko na spletu kupljene izdelke vrneš v enem mesecu od nakupa.
Kaj je omrežje Natura 2000?
Lahko pojasniš, kako EU varuje tvoje osebne podatke, kot so tvoje ime, starost ali naslov?
Evropska unija: potovanje skozi čas
Evropska unija ni bila vedno taka, kot je danes, niti ni imela vedno istega imena. Ustvarjena je bila postopno, cilj, ki je navdihnil njene ustanovitelje, pa je njen cilj še danes. Tu je nekaj dogodkov iz zgodovine EU in nekaj sprememb od številnih, ki jih je EU doživela skozi leta.
1945
V Evropi se konča druga svetovna vojna.
Povzročila je veliko žrtev, med bombardiranjem so bila uničena celotna evropska mesta. Ljudje so odločeni, da se tako uničenje ne sme nikoli več ponoviti.
Schumanova deklaracija.
9. maja je imel Robert Schuman govor, v katerem je predstavil načrt za novo obliko političnega sodelovanja v Evropi. Zamisel je bila ta, da bi evropski narodi skupaj upravljali proizvodnjo premoga in jekla, saj bi to pomenilo, da se nobena država ne bi mogla na skrivaj oboroževati proti drugim.
Preberi celotno besedilo Schumanove deklaracije.
1950
1951
Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpišejo Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter se tako odločijo, da bodo sodelovale in pomagale obnoviti Evropo iz vojnih ruševin.
Podpis Rimskih pogodb. Sodelovanje šestih držav je tako uspešno, da se odločijo združiti prizadevanja tudi na drugih področjih. Nastanejo Evropska gospodarska skupnost (EGS) (2) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom). Skupaj z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo sta del Evropskih skupnosti.
1957
1962
Ustanovljena je skupna kmetijska politika. Gre za eno najstarejših politik EU, ki podpira kmete in zagotavlja Evropi zanesljivo preskrbo s cenovno dostopno, varno in kakovostno hrano.
Od šestih držav na devet. Evropskim skupnostim se pridružijo Danska, Irska in Združeno kraljestvo.
1973
1979
Potekajo prve neposredne volitve v Evropski parlament. Evropski državljani lahko prvič volijo svoje predstavnike v Evropski parlament. Evropske volitve potekajo vsakih pet let.
Evropskim skupnostim se pridruži Grčija, ki postane deseta država članica.
1981
1986
Evropskim skupnostim se pridružita Španija in Portugalska, s čimer se število članic povzpne na 12.
Ustanovljen je program Erasmus, ki pomaga mladim Evropejcem pri študiju, usposabljanju in prostovoljnem delu v tujini.
1987
1992
Podpisana je Maastrichtska pogodba. Nastane Evropska unija. S pogodbo se uvede evropsko državljanstvo in določijo jasna pravila za prihodnjo skupno valuto evro. Okrepita se tudi zunanja in varnostna politika ter poveča sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev.
S Schengenskim sporazumom so v celoti odpravljene kontrole na mejah med sedmimi podpisnicami sporazuma (do danes je ta sporazum podpisalo 27 držav – za podrobnosti glej poglavje 2).
1995
1995
Evropski uniji se pridružijo Avstrija, Finska in Švedska. Evropska unija ima zdaj 15 držav članic.
Podpisana je Pogodba iz Nice. Njen glavni cilj je preoblikovati institucije EU in jih pripraviti na največjo širitev v zgodovini EU (3)
2001
2002
Evrobankovci in evrokovanci postanejo zakonita valuta v 12 državah EU (za več informacij o tem glej poglavje 1)
EU se pridruži deset novih držav: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Nikoli prej se ni EU pridružilo toliko držav naenkrat.
2004
2007
EU se pridružita Bolgarija in Romunija, Unija pa ima sedaj 27 članic.
Podpisana je Lizbonska pogodba. Z njo je bila uvedena nova struktura, ki EU zagotavlja močnejšo vlogo v svetu, glasovom državljanov in nacionalnih vlad pa daje večjo težo.
2007
2012
Nobelovo nagrado za mir za svojo vlogo pri preobrazbi večine Evrope iz vojne celine v celino miru. EU denar od nagrade nameni za pomoč otrokom, ki nimajo možnosti odraščati v miru.
EU se pridruži Hrvaška, ki postane 28. država članica.
2013
2017
Odprava pristojbin za gostovanje. Prebivalci EU lahko sedaj s svojimi mobilnimi telefoni kličejo, pošiljajo sporočila in se povežejo s spletom kjer koli v EU brez dodatnih stroškov.
Brexit. Po referendumu leta 2016 je Združeno kraljestvo uradno zapustilo Evropsko unijo.
2020
2020
Instrument NextGenerationEU. Med pandemijo COVID-19 so mnoga podjetja izgubila prihodke, ljudje pa so izgubili delo. Instrument NextGenerationEU zagotavlja dodatnih 750 milijard EUR državam EU za podporo trajnostni obnovi njihovih gospodarstev. Glej: https://europa.eu/!XK84NC
Začetek novega programa Erasmus+. Ker je njegov proračun skoraj dvakrat večji od prejšnjega, bo pomagal 10 milijonom ljudi vseh starosti in iz vseh okolij v Evropi in zunaj nje pri pridobivanju različnih izkušenj v drugih državah (za več informacij o tem glej poglavje 2).
2021
Vsak ukrep, ki ga sprejme Evropa, temelji na pogodbah, ki jih podpišejo vse države EU po pogajanjih in doseženem soglasju. Potreben pa je čas, včasih tudi več let, da pogodba začne veljati. Zato lahko včasih za isto pogodbo zaslediš dva različna datuma: „datum podpisa“ in „datum začetka veljavnosti“.
Več informacij o pogodbah EU najdeš tukaj.
ŽELIŠ IZVEDETI VEČ O RAZVOJU EU SKOZI ČAS?
S časovnico EU se vrni v preteklost in odkrij pomembne trenutke v zgodovini, v katerih je nastajala EU, kot jo poznamo danes:
Številni vizionarski voditelji in voditeljice so si zamislili Evropsko unijo, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in motivacije ne bi živeli v miru in stabilnosti, ki se nam zdita tako samoumevna. Spoznaj pionirje EU:
Naloga: kviz ob koncu poglavja 3
Znaš našteti šest ustanovnih držav EU? Kako se je imenovala skupnost, ki so jo ustanovile leta 1951?
Katerega leta se je EU pridružila tvoja država? Je tvoja država del območja evra? Je vključena v schengensko območje?
Katera država se je nazadnje pridružila EU?
Katero nagrado je leta 2012 prejela EU in zakaj?
Kdo so pionirji EU?
Evropska unija: kako deluje?
Verjetno si že slišal/-a za odločitve, ki jih sprejme „Bruselj“. S tem izrazom pogosto mislimo Evropsko unijo, saj ima v Bruslju sedež večina institucij EU. Kakšna točno je njihova vloga in katere odločitve sprejemajo? Kakšno vlogo imajo v EU nacionalne vlade? V tem poglavju lahko izveš, kako deluje EU. Izvedel/-a boš tudi, kako lahko na evropski ravni izraziš svoje mnenje.
Kdo so ključni akterji EU
Evropske države so se jasno dogovorile o tem, kaj bi morala početi Evropska unija in česa ne sme; načelo je, naj EU ukrepa le, kadar je cilj mogoče bolje doseči na ravni EU kot na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Pravila so opredeljena v pogodbah EU, ki si jih spoznal/-a v poglavju 3.
Zdaj pa si oglejmo institucije EU, v katerih se srečujejo ključni akterji iz vseh držav EU, razpravljajo in skupaj odločajo o zakonih.
EVROPSKI PARLAMENT
Je glas državljanov EU.
Kje ima sedež?
V Strasbourgu (Francija), Bruslju (Belgija) in Luxembourgu (Luksemburg).
Kdo dela tam?
- 705 evropskih poslancev. Evropski poslanici v skupine niso združeni glede na narodnost. Pripadajo skupinam iz različnih držav s podobnimi političnimi prepričanji.
- Zastopajo državljane držav EU.
- Vsakih pet let jih neposredno izvolijo državljani EU. Število evropskih poslancev, ki zastopajo posamezno državo, je odvisno od števila prebivalcev države.
Kdo je predsednik?
Roberta Metsola, ki so jo izvolili poslanci Evropskega parlamenta.
Kaj počne?
- Evropski parlament razpravlja in sprejema zakonodajo EU skupaj s Svetom Evropske unije.
- Skupaj s Svetom Evropske unije odloča o proračunu EU.
- Spremlja pravilno porabo sredstev EU in nadzoruje druge institucije EU, zlasti Evropsko komisijo. Izvoli predsednika Evropske komisije in ima pravico potrditi ali razpustiti celotno Evropsko komisijo.
Več informacij o Evropskem parlamentu najdeš tukaj.
EVROPSKI SVET
Predstavlja najvišjo raven političnega sodelovanja med državami EU.
Kje ima sedež? V Bruslju (Belgija).
Kdo dela tam?
Voditelji držav in vlad vseh držav EU, predseduje pa jim predsednik.
Kdo je predsednik?
Charles Michel, ki so ga imenovali nacionalni voditelji (voditelji držav ali vlad držav EU).
Kaj počne?
Evropski svet določa glavne prednostne naloge in splošne politične usmeritve EU, vendar ne sprejema zakonov. Za sprejemanje zakonov sta pristojna Evropski parlament in Svet Evropske unije. Njegovi sestanki se imenujejo vrhovi, potekajo pa v Bruslju vsaj štirikrat na leto.
Več informacij o Evropskem svetu najdeš tukaj.
Več o Evropskem svetu lahko izveš tudi v tem kratkem dokumentarcu:
SVET EVROPSKE UNIJE
Svet Evropske unije, znan tudi kot Svet ali Svet ministrov, predstavlja vlade držav EU.
Kje ima sedež? V Bruslju (Belgija).
Kdo dela tam?
- Ministri iz vseh držav EU. Ti zastopajo interese svoje države v EU.
- Tema, o kateri poteka razprava, določa, kateri vladni minister mora biti prisoten; če gre za srečanje o onesnaževanju, se bodo sestali okoljski ministri iz vseh držav EU, če pa je tema kmetijstvo, se bodo srečanja udeležili kmetijski ministri in tako dalje.
Kako deluje predsedstvo?
Države EU izmenjaje predsedujejo srečanjem, pri čemer ena država prevzame predsedovanje Svetu za šest mesecev.
Kaj počne?
- Svet Evropske unije razpravlja in sprejema zakonodajo EU skupaj z Evropskim parlamentom.
- Skupaj z Evropskim parlamentom odloča o proračunu EU.
- Določa in v praksi izvaja zunanjo in varnostno politiko EU. Odloča na primer o mednarodnih sporazumih in širitvah EU.
Več informacij o Svetu Evropske unije najdeš tukaj.
Nekatere odločitve lahko Svet sprejme z večino glasov, pri drugih pa se morajo strinjati vse države. Pri pomembnih odločitvah, kot je pridružitev nove države EU, se morajo strinjati ministri vseh držav EU.
Več informacij o pravilih glasovanja v Svetu najdeš tukaj:
https://www.consilium.europa.eu/sl/council-eu/voting-system/
EVROPSKA KOMISIJA
Zagovarja splošne interese EU.
Kje ima sedež? V Bruslju (Belgija).
Kdo dela tam?
- En predsednik in 26 komisarjev.
Več informacij o komisarjih najdeš tukaj.
- Vsaka država EU imenuje enega komisarja, ki ga mora potrditi Evropski parlament. Njihova naloga ni, da zastopajo stališča svojih držav, temveč da delujejo v skupnem interesu EU, vsak komisar pa je pristojen za določeno področje dejavnosti EU.
Kdo je predsednik?
Ursula von der Leyen, ki so jo z odobritvijo Evropskega parlamenta imenovali nacionalni voditelji (voditelji držav ali vlad držav EU) za pet let.
Kaj počne?
- Evropska komisija je pristojna za načrtovanje, pripravo in predlaganje nove zakonodaje EU, med drugim tudi proračuna EU.
- Upravlja politike EU in jih uresničuje v praksi ter izvršuje proračun.
- Zagotavlja, da države EU upoštevajo evropsko zakonodajo.
- Skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD (4)) predstavlja EU v svetu.
Čeprav je sedež Komisije v Bruslju, ima ta svoja predstavništva v vseh državah EU. EU ima po vsem svetu delegacije, ki delujejo kot veleposlaništva EU. Več o uradih EU po svetu lahko izveš v poglavju 6.
Več informacij o Evropski komisiji najdeš tukaj.
Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropsko komisijo skupaj pogosto imenujemo „institucionalni trikotnik“ EU, saj je njihovo delo kljub njihovim različnim vlogam povezano.
Spodnji prikaz ti bo pomagal razumeti, kako ta trikotnik deluje.
Evropski svet (voditelji držav ali vlad) določa prednostne naloge EU.
Na podlagi prednostnih nalog Evropska komisija predlaga novo zakonodajo.
Evropski parlament skupaj s Svetom ministrov pregleda in spremeni zakonodajne predloge ter jih sprejme ali zavrne. Ko je doseženo soglasje, predlog sprejmeta.
Evropska komisija zagotovi, da vse države EU spoštujejo novo zakonodajo. V nasprotnem primeru lahko ukrepa zoper njih.
Evropski svet => določa prednostne naloge EU. Evropska komisija => predlaga novo zakonodajo => izvršuje proračun => zagotavlja, da države EU spoštujejo in upoštevajo zakonodajo EU. Evropski parlament => sprejema zakonodajo in proračun. Svet ministrov => sprejema zakonodajo in proračun. pregledata predlagano zakonodajo in jo spremenita, sprejmeta ali zavrneta, ko dosežeta soglasje => nov zakonodajni akt!
SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
Zagotavlja, da se zakonodaja EU spoštuje in ustrezno uporablja v vseh državah EU. Če katera od držav nekega zakonodajnega akta ne izvaja ustrezno, lahko Evropska komisija izda uradno opozorilo; če zadevna država ne spoštuje pravil, jo lahko Komisija toži pred Sodiščem. Sedež Sodišča je v Luxembourgu, sestavlja pa ga po en sodnik iz vsake države EU.
Več informacij o drugih institucijah in organih EU, za katere si morda slišal, najdeš tukaj.
Ni vsak, ki dela v EU, politik; tu so še pravniki, prevajalci, tolmači in drugi strokovnjaki, ki delajo za institucije EU. Če te zanima taka poklicna pot, lahko za začetek opraviš pripravništvo v eni od institucij.
Več informacij o pripravništvu najdeš tukaj.
Večino institucij EU lahko obiščeš! Številne organizirajo tudi obiske za šole in mladino. Možni so tudi virtualni obiski!
Več informacij najdeš tukaj.
Katere so prednosti zastopanosti v EU za državljane, vlade in skupni evropski interes? Katere so njene slabosti? Sedaj, ko si prebral/-a to poglavje, ali je po tvojem mnenju pravilno reči, da je o nečem odločil „Bruselj“?
Tvoj glas šteje!
Da bi se slišal tudi tvoj glas, je EU vzpostavila platformo EU za udeležbo otrok. Ta platforma je varen prostor, v katerem lahko z odločevalci deliš svoje mnenje o pomembnih zadevah. Na platformi lahko stopiš v stik z drugimi otroki, komuniciraš in razpravljaš z njimi ter se podučiš o svojih pravicah. Na njej se lahko seznaniš tudi z zakonodajo in politikami, opisanimi v enostavnem jeziku, in stopiš v stik z organizacijami, ki delujejo v tvoji bližini.
Več informacij:
povezava https://europa.eu/!kTCJBr
Spoznal/-a si, kako države EU v institucijah EU odločajo o skupni zakonodaji. Ta proces brez tvojega glasu ne bi bil popoln! Kot evropski državljan lahko v politikah EU izraziš svoje mnenje na številne načine, ko dosežeš volilno starost (kar v večini držav EU pomeni 18 let, v Grčiji 17 let, v Avstriji in na Malti pa 16 let). Belgija in Nemčija sta starost za pridobitev volilne pravice na prihodnjih evropskih volitvah znižali na 16 let.
Za začetek lahko glasuješ na splošnih volitvah v svoji državi. Kot je bilo navedeno že prej v tem poglavju, bo izvoljena vlada zastopala tvojo državo v Svetu Evropske unije, ki ima pomembno vlogo pri odločanju o zakonodaji EU.
Poslanci Evropskega parlamenta se volijo vsakih pet let. Nekateri od vas boste že dovolj stari, da boste lahko glasovali na naslednjih evropskih volitvah leta 2024, zato je pomembno biti na tekočem z dogajanjem v Evropskem parlamentu:
Izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta so glas ljudi in skupaj s Svetom odločajo o zakonodaji EU. Ta se nanaša na številne vidike našega življenja, npr.:
- kateri pesticidi so varni za uporabo na hrani, ki se prideluje v EU;
- koliko plačamo za klice po mobilnem telefonu, kadar gremo v drugo državo EU;
- varnost otroških igrač;
- čiščenje zraka, ki ga dihamo, ter vode, ki jo pijemo in v kateri plavamo;
- lajšanje študija na univerzi v drugi državi EU.
Kako nas poslanci Evropskega parlamenta zastopajo? Oglej si videoposnetek, v katerem je opisano, kako poslanci Evropskega parlamenta, ki jih izvolimo, ščitijo naše interese:
https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/sl/be-heard/elections
Svoje mnenje lahko izraziš s sodelovanjem v spletnih javnih posvetovanjih. Preden Komisija predlaga novo zakonodajo EU, skuša v teh posvetovanjih pridobiti mnenja državljanov in zainteresiranih strani.
Več informacij o najnovejših javnih posvetovanjih najdeš tukaj:
https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say_sl
Tudi sam/-a lahko sprožiš evropsko državljansko pobudo ali sodeluješ v njej. Lahko pozoveš Evropsko komisijo, naj predlaga novo zakonodajo o temi, ki ti je blizu. Da bi bila tvoja pobuda upoštevana, jo mora podpreti in podpisati 1 milijon ljudi iz vse EU.
Več informacij o zadnjih evropskih državljanskih pobudah najdeš tukaj:
https://europa.eu/citizens-initiative/_sl
Ta videoposnetek te bo popeljal skozi proces državljanske pobude:
https://audiovisual.ec.europa.eu/en/video/I-158444
S prvo evropsko državljansko pobudo „Right2Water“ (Pravica do vode) je bilo zbranih 1,6 milijona podpisov. Na njeni podlagi je Komisija predložila predlog za izboljšanje kakovosti vode za ljudi po vsej Evropi. V letu 2021 je predlog postal nov zakonodajni akt EU.
Mnenje o temah, ki so zate pomembne, lahko deliš v okviru Dialoga EU z mladimi ali Evropskega mladinskega foruma. To so javne razprave z nosilci odločanja v EU, kot so poslanci Evropskega parlamenta ter nacionalni, regionalni in lokalni politiki. Več informacij lahko najdeš na Evropskem mladinskem portalu.
Na kaj bi se po tvojem mnenju morali osredotočiti nosilci odločanja v EU? Če bi lahko povedal svoje mnenje nosilcem odločanja v EU, na katere teme bi jih opozoril?
Naloga: kviz ob koncu poglavja 4
Kaj pomeni izraz „poslanci EP“ in koga zastopajo? Koliko jih je?
Kakšna je razlika med Evropskim svetom in Svetom Evropske unije?
Če se bo srečanja EU udeležil minister za izobraževanje iz tvoje države, katera institucija se bo sestala?
Drži ali ne drži: Evropska komisija sprejema zakonodajo v EU.
Najmanj koliko državljanov EU mora podpreti evropsko državljansko pobudo?
Hvala, ker z nami raziskuješ EU in slediš zgodbi naše celine od uničujoče vojne do sodelovanja in izjemnih priložnosti.
Zgodbe o EU še ni konec. Celina se srečuje z novimi izzivi: podnebne spremembe, posledice pandemije COVID-19, napetosti med regijami in digitalna preobrazba so le nekateri med njimi. Veliko je še treba postoriti, da bo Evropa lahko svojim ljudem še naprej zagotavljala mir in blaginjo.
Sedaj, ko si spoznal/-a EU, je čas, da njena zgodba postane tvoja zgodba.
Kateri so nekateri od velikih izzivov, s katerimi se bosta v prihodnosti srečevali tvoja država in EU? Nekaj predlogov lahko najdeš v poglavju 2 ali pa jih poiščeš v novicah. Na katere izzive bi se po tvojem mnenju morala osredotočiti EU in zakaj?
Ko si ugotovil/-a, kaj je najpomembnejši prihodnji izziv, razmisli, kaj bi EU lahko storila v zvezi z njim. Če razpravljate v razredu, primerjajte svoje ideje z idejami sošolcev.
Kateri izzivi se najpogosteje pojavljajo? Se lahko zedinite o tem, kateri bi lahko bili trije najpomembnejši odzivi EU na te izzive?
Rešitve nalog
Poglavje 1
Poišči države EU in njihove prestolnice.
1 - Avstrija: Dunaj; 2 - Belgija: Bruselj; 3 - Bolgarija: Sofija; 4 - Ciper: Nikozija; 5 - Češka: Praga; 6 - Danska: København; 7 - Estonija: Talin; 8 - Finska: Helsinki; 9 - Francija: Pariz; 10 - Grčija: Atene; 11 - Hrvaška: Zagreb; 12 - Irska: Dublin; 13 - Italija: Rim; 14 - Latvija: Riga; 15 - Litva: Vilna; 16 - Luksemburg: Luxembourg; 17 - Madžarska: Budimpešta; 18 - Malta: Valletta; 19 - Nemčija: Berlin; 20 - Nizozemska: Amsterdam; 21 - Poljska: Varšava; 22 - Portugalska: Lizbona; 23 - Romunija: Bukarešta; 24 - Slovaška: Bratislava; 25 - Slovenija: Ljubljana; 26 - Španija: Madrid; 27 - Švedska: Stockholm
Ugani, iz katere države so kovanci.
1 - Italija; 2 - Španija; 3 - Luksemburg; 4 - Estonija; 5 - Malta; 6 - Avstrija; 7 - Finska; 8 - Grčija; 9 - Slovenija; 10 - Nemčija
1. © Ministero dell'Economia e delle Finanze, Italia – 2. © Ministerio de Asuntos Económicos y Transformación Digital, España – 3. © Banque Centrale du Luxembourg – 4. © Eesti Pank – 5. © Bank Centrali ta' Malta – 6. © Münze Österreich AG – 7. © Valtiovarainministeriö – Finansministeriet, Suomi – 8. © Hellenic Republic Ministry of Finance - Υπουργείο Οικονομικών της Ελληνικής Δημοκρατίας – 9. © Ministrstvo za finance, Slovenija – 10. © Bundesverwaltungsamt, Deutschland
Poveži znamenitosti z državami EU.
1 - Atomium, Belgija; 2 - Rilski samostan, Bolgarija; 3 - Karlov most, Češka; 4 - Nyhavn, Danska; 5 - Brandenburška vrata, Nemčija; 6 - grad Toompea in stolp Pikk Hermann, Estonija; 7 - katedrala sv. Patrika, Irska; 8 - atenska Akropola, Grčija; 9 - Sagrada Familia, Španija; 10 - Eifflov stolp, Francija; 11 - Banski dvori, sedež hrvaške vlade, Hrvaška; 12 - stolp v Pisi, Italija; 13 - grad Kyrenia, Ciper; 14 - grad Turaida, Latvija; 15 - Gediminov stolp, Litva; 16 - palača Velikega vojvode, Luksemburg; 17 - zgradba madžarskega parlamenta, Madžarska; 18 - sostolnica sv. Janeza, Malta; 19 - mlini na veter, Nizozemska; 20 - palača Schönbrunn, Avstrija; 21 - grad Wawel, Poljska; 22 - stolp Belem, Portugalska; 23 - grad Bran, Romunija; 24 - Blejsko jezero, Slovenija; 25 - Bratislavski grad, Slovaška; 26 - helsinška katedrala, Finska; 27 - Avicii Arena (Globen), Švedska
Kviz ob koncu poglavja 1
Države EU združujejo iste vrednote, simboli in cilji, nekatere pa tudi ista valuta, evro.
V EU je 27 držav; 20 jih uporablja evro, sedem pa ne.
EU ima 24 uradnih jezikov.
Zvezde na zastavi EU simbolizirajo enotnost in harmonijo.
Človekove pravice so sklop osnovnih pravic, ki pripadajo vsakemu človeku od rojstva. Z EU so povezane na dva načina: človekove pravice so ena od skupnih vrednot EU, njihovo varstvo pa zagotavlja Listina EU o temeljnih pravicah.
Poglavje 2
Prepoznaš te oznake? Kaj pomenijo?
Oznaka CE pomeni, da proizvod izpolnjuje zahteve EU glede varnosti, zdravja in varstva okolja. Oznaka je obvezna na proizvodih, ki se tržijo v EU, ne glede na to, kje na svetu so bili izdelani.
Okoljski znak EU se podeli proizvodom, ki v svojem celotnem življenjskem ciklu izpolnjujejo visoke okoljske standarde: od pridobivanja surovin do proizvodnje, distribucije in odlaganja. Danes je z okoljskim znakom EU označenih več kot 75 000 proizvodov, ki se prodajajo na trgu EU.
Logotip ekološke pridelave EU pomeni, da je proizvod ekološki in proizveden v EU. Logotip se lahko uporablja samo na proizvodih, ki vsebujejo vsaj 95 % ekoloških sestavin in upoštevajo dodatne stroge pogoje za preostalih 5 % sestavin.
Energijske nalepke EU kažejo, v kateri razred na lestvici od A do G se uvrščajo elektronski aparati (ali od A+++ do D, odvisno od aparata). S črkami je povezana barva: zelena označuje energijsko najučinkovitejše, rdeča pa energijsko najmanj učinkovite aparate.
S sistemom geografskih označb EU so zaščitena imena proizvodov, ki izvirajo iz določenih regij EU in imajo posebne lastnosti ali velik ugled.
Več informacij najdeš tukaj: https://europa.eu/!GqggmH
Kaj bi se moral vprašati, preden deliš vsebino na družbenih medijih?
Ali je vir zanesljiv – ali novice prihajajo iz uveljavljene novičarske organizacije?
Ali lahko preveriš avtorja in njegove prejšnje objave?
Ali je zgodba verjetna in preverjena v drugih zaupanja vrednih virih?
Ali sta te naslov in vsebina skušala prestrašiti in/ali vznemiriti?
Kviz ob koncu poglavja 2
Ne drži – EU je na različne načine prisotna v tvojem vsakdanjem življenju, od številnih projektov, ki jih financira (na primer za izboljšanje prometnih povezav v tvojem domačem kraju ali zraka, ki ga dihaš), do zakonodaje, ki jih sprejme za varovanje tvojih pravic, kadar nakupuješ na spletu ali zunaj njega!
Program, ki ti omogoča, da se prijaviš za prostovoljno delo v tujini na področjih, ki so ti blizu, se imenuje evropska solidarnostna enota.
Ne drži – če si premisliš, imaš na voljo dva tedna, da vrneš izdelek, ki si ga kupil/-a na spletu.
Natura 2000 je omrežje zaščitenih območij v EU.
EU varuje tvoje osebne podatke (ime, naslov, starost itd.) s splošno uredbo o varstvu podatkov. Ne smejo se uporabljati brez tvojega dovoljenja ali za namene, s katerimi se ne strinjaš.
Poglavje 3
Kviz ob koncu poglavja 3
Šest ustanovnih držav EU so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Skupnost, ki so jo ustanovile leta 1951, se je imenovala Evropska skupnost za premog in jeklo.
Pravilen odgovor poišči na zemljevidih in v podatkih v poglavjih 1 do 3.
EU se je nazadnje pridružila Hrvaška, in sicer leta 2013.
EU je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir za svojo vlogo pri preoblikovanju večine Evrope iz vojne celine v celino miru.
Pionirji EU so vizionarji in vizionarke, ki so prispevali k EU, kakršna je danes.
Poglavje 4
Kviz ob koncu poglavja 4
Izraz „poslanci EP“ pomeni „poslanci Evropskega parlamenta“. Poslanci Evropskega parlamenta, ki jih je skupaj 705, zastopajo državljane EU.
Evropski svet združuje voditelje držav ali vlad EU, ki odločajo o političnih prednostnih nalogah EU in glavnih ciljih za prihodnost EU. Nasprotno pa v Svetu Evropske unije ministri nacionalnih vlad razpravljajo in sprejemajo zakonodajo EU o specifičnih temah.
Če se bo srečanja EU udeležil minister za izobraževanje iz tvoje države, se bo udeležil Sveta Evropske unije.
Ne drži – Evropska komisija predlaga zakonodajo na podlagi splošnih ciljev, ki jih določi Evropski svet. Zakonodajo sprejemata Evropski parlament in Svet Evropske unije.
Evropsko državljansko pobudo mora podpreti najmanj 1 milijon državljanov EU iz vsaj sedmih držav EU, kajti toliko podpisov je potrebnih, preden lahko Komisija obravnava tako pobudo.
Več informacij o Evropski uniji
Upamo, da po prebiranju te publikacije bolje poznaš EU, njeno delovanje in njen vpliv na tvoje vsakdanje življenje. Če želiš odkriti več, lahko obiščeš spletišča v nadaljevanju.
EU na spletu
KOTIČEK ZA UČENJE
Medinstitucionalno spletišče za otroke in mlade, stare od 5 do 18 let, njihove učitelje in starše, z igricami, videoposnetki in najrazličnejšim drugim učnim gradivom, ki je na voljo v vseh uradnih jezikih EU.
https://europa.eu/learning-corner/home_sl
EUROPA
Uradno spletišče EU, kjer lahko najdeš informacije o politikah EU, povezave na spletišča institucij EU itd.
https://europa.eu/european-union/index_sl
EVROPSKI MLADINSKI PORTAL
Informacije o priložnostih v Evropi in zunaj nje, delovnih mestih, izobraževanju, potovanju za mlade itd.
TVOJA EVROPA
Spletišče z nasveti za mlade v EU o najrazličnejših praktičnih temah.
https://europa.eu/youreurope/citizens/index_sl.htm
PUBLIKACIJE EU
Spletišče z najrazličnejšimi publikacijami v obliki PDF, elektronskimi in tiskanimi publikacijami o EU.
https://op.europa.eu/sl/web/general-publications/publications
EU osebno
Po vsej EU je več sto lokalnih informacijskih centrov EU. Naslov tebi najbližjega centra najdeš tukaj:
https://europa.eu/european-union/contact_sl
EU prek telefona ali elektronske pošte
EUROPE DIRECT
Služba, ki odgovarja na tvoja vprašanja o EU:
prek telefona in brezplačno kjer koli v EU lahko stopiš v stik z operaterjem, ki govori tvoj jezik (5):
00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo)
na standardni številki: +32 22999696 ali
prek elektronske pošte: https://europa.eu/european-union/contact_sl
V vsaki državi EU lahko informacije o EU pridobiš tudi tukaj:
Predstavništva Evropske komisije
https://commission.europa.eu/about-european-commission/contact/representations-member-states_sl
Pisarne Evropskega parlamenta za stike
https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/sl/stay-informed/liaison-offices-in-your-country
V drugih delih sveta lahko informacije o EU pridobiš tukaj:
Delegacije Evropske unije
https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/area/geo_sl
Sledi Evropski komisiji na družbenih medijih
@europeancommission
European Commission
@EU_Commission
EU Spotify-----------------------------
(1) Pogodba: pomemben sporazum, zavezujoč za dve ali več držav.
Pogodbe EU so skozi leta izoblikovale EU in še vedno usmerjajo njeno delovanje.
(2) Ena od glavnih idej EGS je bila vzpostaviti skupni trg in olajšati gospodarsko sodelovanje.
(3) Širitev: kadar se ena ali več držav pridruži EU, govorimo o njeni širitvi.
(4) Evropska služba za zunanje delovanje je pristojna za zunanjo in varnostno politiko, medtem ko se Komisija ukvarja s trgovino, humanitarno pomočjo in mednarodnimi sporazumi z drugimi državami ali organizacijami, kot je Pariški sporazum.
(5) Brezplačna telefonska številka Europe Direct je dosegljiva samo za klice iz EU.
Brošura Odkrivajmo Evropo! je na voljo na:
https://europa.eu/learning-corner/home_sl
https://op.europa.eu/sl/publications
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi
1049 Bruselj
BELGIJA
Rokopis je bil dokončan aprila 2023.
Ilustriral: © Thomas d’Addario
Slikovno gradivo © Evropska unija, razen če ni navedeno drugače.
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023
| ISBN 978-92-76-60380-1 | doi:10.2775/58106 | NA-03-22-253-SL-C | ||||
| ISBN 978-92-76-60354-2 | doi:10.2775/691599 | NA-03-22-253-SL-N | ||||
| HTML | ISBN 978-92-76-99427-5 | doi:10.2775/472390 | NA-03-22-253-SL-Q |
© Evropska unija, 2023
Politiko ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).
Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.
Za uporabo ali reprodukcijo elementov, ki niso v lasti Evropske unije, je morda treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnike pravic.