EU SE JE OD USTANOVITVE LETA 1957 POVEČALA S ŠESTIH NA 27 DRŽAV. TE DRŽAVE SO SE POVEZALE, DA BI SKUPAJ ZGRADILE BOLJŠO PRIHODNOST. KATERE DRŽAVE SO ČLANICE EU IN OD KDAJ? V TEM POGLAVJU BOŠ IZVEDEL/IZVEDELA, KAKO SE JE EU RAZVIJALA IN ZAKAJ JE TAKO EDINSTVENA.
KAJ JE EVROPSKA UNIJA?
Države članice EU
Evropska unija je edinstveno partnerstvo med 27 evropskimi državami, imenovanimi države članice ali države EU. Skupaj pokrivajo večino evropske celine. V EU živi približno 447 milijonov ljudi, kar je približno 6 % svetovnega prebivalstva. Državljani in državljanke držav EU so tudi državljani in državljanke EU.
NALOGA 1 KATERE DRŽAVE SO ČLANICE EU?
Oglej si seznam zastav in imen držav na desni. Vse so v Evropi, niso pa vse v Evropski uniji. Ugotovi, katere so države EU, in jih nato poišči na zemljevidu. Če potrebuješ pomoč, obišči naslednje spletno mesto: europa.eu/!BttR4P.
Predstavljaj si, da delaš za nacionalno turistično organizacijo. Izberi državi EU, ki ju najbolje poznaš, in napiši kratko besedilo o njiju za turiste in turistke. Navedeš lahko na primer število prebivalcev v teh državah in njuni prestolnici. Zakaj sta državi zanimivi za obiskovalce in obiskovalke (hrana, kultura, jezik itd.)?
ŽE VEŠ?
EU ima devet regij, ki so zelo oddaljene od evropske celine. Ta čezmorska ozemlja (znana tudi kot najbolj oddaljene regije) so: Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint-Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija).
Uradni jeziki EU
Evropska unija ima 24 uradnih jezikov.
Zakaj toliko? EU brez svojih držav članic ter državljank in državljanov ne bi obstajala. Kot demokratična organizacija mora z vladami držav članic, njihovimi prebivalci, podjetji in javnimi organi komunicirati v njihovem jeziku. Vsi, ki prebivajo v EU, imajo pravico vedeti, kaj v njihovem imenu počne EU, kaj se počne z njihovimi davki in katere predpise morajo upoštevati. Omogočeno bi jim moralo biti tudi sodelovanje v zadevah EU, ne da bi se jim bilo treba najprej naučiti tujega jezika.
Dobró útro / Buenos días
Dobré ráno / Godmorgen
Guten Morgen / Tere hommikust
Kalimera / Good morning
Bonjour / Dia DUIT
Dobro jutro / Buongiorno
Labas rytas / Labrīt
JÓ NAPOT / L-Għodwa t-Tajba
Goedemorgen / Dzień dobry
Bom dia / Bună dimineaţa
Dobré ráno / Dobro jutro
Hyvää huomenta / God morgon
ŽE VEŠ?
Institucijam EU lahko pišeš v katerem koli od 24 uradnih jezikov in odgovor prejmeš v istem jeziku.
Evropske vrednote
Ali poznaš izraz „Združena v raznolikosti“? To je slogan EU, ki predstavlja bistvo vrednot EU. Čeprav ima vsaka država EU svojo kulturo, jezik in tradicijo, si vse delijo enake skupne vrednote, ki jih morajo spoštovati kot članice Evropske unije.
Ena od temeljnih vrednot, ki združuje vse države EU, je demokracija. To pomeni, da so lahko članice EU samo demokratične države. Druge vrednote, ki so skupne vsem državam EU, so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnic in pripadnikov manjšin.
EU temelji na šestih temeljnih vrednotah, ki so osnova naše družbe:
spoštovanje človekovega dostojanstva,
svoboda,
demokracija,
enakost,
pravna država,
spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin.
Za te vrednote smo se borili več let, oblikovale pa so družbo, v kateri živimo danes.
Vrednote EU so določene v pogodbah EU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. To so pomembni pravni dokumenti, ki so jih potrdile vse države EU in jih morajo zato spoštovati.
OGLEJ SI VIDEO: Vrednote EU, pojasnjene v eni minuti europa.eu/!6JFWCj
Pogodbe EU vsebujejo pravila, ki usmerjajo delo EU. Občasno se lahko spremenijo, na primer kadar se EU pridružijo nove države ali kadar se spremeni način delovanja EU. Najnovejša pogodba je Lizbonska pogodba, ki je bila podpisana leta 2007 v prestolnici Portugalske.
Več informacij o pogodbah EU je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!6YtgbD.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je začela veljati z Lizbonsko pogodbo. V Listini so določene pravice in svoboščine, ki jih imajo vsi, ki prebivajo v EU, kot so osebne, ekonomske in socialne pravice. Da bi bila Listina zrcalo sodobne družbe, vključuje novejše temeljne pravice, kot so varstvo podatkov in jamstva v zvezi z bioetiko. Poleg tega vključuje posebne določbe o pravicah oseb, mlajših od 18 let, s čimer je zagotovljeno, da človekove pravice, ki jih morajo EU in njene države članice spoštovati in varovati, vključujejo tudi pravice otrok.
EU sestavljajo zelo različne države. Država EU z največjim številom prebivalstva je Nemčija, v kateri živi približno 84 milijonov ljudi, medtem ko ima najmanjše število prebivalstva Malta s 500 000 prebivalci. Prebivalci EU govorijo različne jezike in uporabljajo eno od treh različnih pisav (latinico, grško pisavo in cirilico). Za vsako državo so značilni posebna tradicija, kultura, prehrana in ljudska praznovanja.
ŽE VEŠ?
Evropsko zastavo sestavlja 12 zlatih zvezd, razporejenih v krogu, na modri podlagi. Evropska unija (ki se je takrat imenovala Evropska gospodarska skupnost) jo je sprejela leta 1984 in danes plapola nad zgradbami, parki in spomeniki po vsej Evropi. Število zvezd se ne spreminja – vedno jih je 12. Izražajo enotnost, solidarnost in sožitje ljudi Evrope.
NALOGA 3 KAJ VREDNOTE IN NAČELA EU POMENIJO V PRAKSI?
Del 1. Pri naslednjih osmih trditvah s križcem označi stolpec s pravilnim odgovorom. V majhnih skupinah razpravljajte, kaj lahko država po vašem mnenju naredi in česa ne sme narediti, če želi biti del EU.
Država, …
(A)
lahko postane članica EU
(B)
ne more postati članica EU
1. ki ne spoštuje svobode tiska
DA/NE
DA/NE
2. ki izvršuje smrtno kazen
DA/NE
DA/NE
3. ki državljankam in državljanom dovoljuje protivladne proteste
DA/NE
DA/NE
4. v kateri je parlament redno izvoljen
DA/NE
DA/NE
5. v kateri vodstvo oboroženih sil usmerja politiko in lahko po potrebi tudi z vojaško silo poseže v notranjo politiko
DA/NE
DA/NE
6. v kateri so ljudje nedolžni, dokler jih sodišče ne spozna za krive
DA/NE
DA/NE
7. v kateri je samo ena politična stranka, ki je vedno na oblasti
DA/NE
DA/NE
8. ki ščiti manjšine, tudi kadar je večina proti njim
DA/NE
DA/NE
Del 2. Med šestimi spodaj navedenimi vrednotami EU izberite dve in v majhnih skupinah razpravljajte o tem, kaj vam pomenita.
Po dveh uničujočih svetovnih vojnah v prvi polovici 20. stoletja (v letih 1914–1918 ter 1939–1945) so bili ljudje odločeni poskrbeti, da se kaj takega ne ponovi.
Med letoma 1945 in 1950 je nekaj evropskih politikov, vključno z Robertom Schumanom, Konradom Adenauerjem, Alcidom De Gasperijem in Winstonom Churchillom, začelo proces ustanavljanja Evropske unije, v kateri živimo danes. Želeli so gospodarsko in politično združiti evropske države, da bi se zagotovila trajni mir in blaginja.
Francoski zunanji minister Robert Schuman je 9. maja 1950 predlagal združitev evropske proizvodnje premoga in jekla. To sta bili surovini, ki sta se uporabili za vojno – premog kot vir energije in jeklo za proizvodnjo orožja in strojev. Z združitvijo proizvodnje se nobena država ne bi mogla skrivaj oboroževati proti drugim državam. Na podlagi tega predloga je leta 1952 nastala Evropska skupnost za premog in jeklo. Ustanovilo jo je šest sosednjih držav, tj. Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska, s tem pa so bili postavljeni temelji za sedanjo EU.
Več informacij o ljudeh in politikih, ki so z leti oblikovali Evropsko unijo, je na voljo na spletni strani o pionirjih EU:
Čez nekaj let se je šest držav ustanoviteljic odločilo, da bodo sodelovanje razširile na druge gospodarske panoge. Leta 1957 je bila podpisana Rimska pogodba, ki je začela veljati leta 1958 in s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost. Njen prvotni namen je bil spodbujati trgovino med sodelujočimi državami in njihovo nadaljnje gospodarsko povezovanje.
Nove članice
Leta 1973 so se Evropski gospodarski skupnosti pridružili Danska, Irska in Združeno kraljestvo (*). S padcem desničarskih diktatur v južni Evropi nekaj let pozneje so lahko tri države zaprosile za članstvo. Prva med njimi je bila Grčija, ki je k EU pristopila leta 1981. Leta 1986 sta ji sledili Portugalska in Španija. Leta 1993 je bila ustanovljena Evropska unija, dve leti pozneje pa so se ji pridružile Avstrija, Finska in Švedska. S tem se je število članic EU povečalo na 15.
Kmalu po drugi svetovni vojni je železna zavesa razdelila Evropo na vzhod in zahod, s tem pa se je začela hladna vojna, ki je trajala 40 let. Simbol te delitve je bil berlinski zid, ki je delil Berlin na dva dela. Po padcu komunizma leta 1989 so nekdanje komunistične države srednje in vzhodne Evrope začele postopek demokratizacije in zaprosile za članstvo v EU.
Leta 2004 se je EU pridružilo osem držav iz srednje in vzhodne Evrope: Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija. Istega leta sta članici postali tudi sredozemski otoški državi Ciper in Malta. Leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, leta 2013 pa Hrvaška.
Z vključevanjem novih članic EU se je razširil skupni trg, poleg tega pa je širjenje EU pomagalo ohranjati mir in blaginjo v Evropi. Vsaka nova članica mora biti pripravljena podpisati pogodbi in sprejeti celotno zakonodajo EU. Spoštovati mora vrednote EU, kot so načela demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
EU zunaj svojih meja vzdržuje tudi tesne povezave s sosednjimi državami. Evropska sosedska politika podpira varnost, stabilnost in blaginjo sosednjih držav vzhodno in južno od EU. Poleg tega širitvena politika EU vključuje potencialne nove članice. Kar zadeva območje zunaj sosedstva, svetovni odnosi EU običajno temeljijo na trgovinskih sporazumih, partnerstvih in večstranskem sodelovanju.
ŽE VEŠ?
Sedanje države kandidatke za članstvo v EU so: Albanija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina. Gruzija in Kosovo (*) sta potencialni državi kandidatki.
(*) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Šesterico ustanovnih držav sestavljajo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. 1. januarja 1973 so se Evropski uniji pridružili Danska, Irska in Združeno kraljestvo, s čimer se je število držav članic povečalo na devet. Grčija je k Uniji pristopila leta 1981, leta 1986 pa sta ji sledili Portugalska in Španija. Leta 1995 so se Evropski uniji pridružile Avstrija, Finska in Švedska. Največja širitev je bila leta 2004, ko se je Uniji pridružilo 10 držav: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Bolgarija in Romunija sta se Uniji pridružili leta 2007, kot zadnja pa se ji je leta 2013 pridružila Hrvaška.
Nobelova nagrada za mir
EU je bila ustanovljena, da bi bil zagotovljen trajni mir v njenih članicah. Od njene ustanovitve so se močno zmanjšali nasilni notranji konflikti in možnosti za izbruh vojne med Evropejci in Evropejkami. Za prizadevanja za mir, demokracijo in človekove pravice v Evropi in po svetu je Evropska unija leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir. Odločila se je, da bo nagradni znesek v višini 930 000 EUR podarila otrokom, ki nimajo možnosti odraščati v miru, skupaj z dodatnim zneskom v višini 930 000 EUR, ki ga je zagotovila EU sama.
EU SKOZI ČAS
Od vojne na celini do miroljubne unije – spremljaj pot EU z našo časovnico EU:
Kot vidiš, začetki Evropske unije segajo v začetek petdesetih let 20. stoletja, ko so jo ustanovili ljudje, ki so izkusili grozodejstva ene ali celo dveh svetovnih vojn. V teh vojnah je na celini umrlo več deset milijonov ljudi. Želja po združitvi držav in ljudi, ki so bili še pred kratkim v sporu, je bila takrat vizionarska.
V času tvojega rojstva ter rojstva tvojih prijateljev in prijateljic sta v EU že 50 let vladala mir in blaginja, medtem pa lahko slišiš ali bereš zgodbe o težkih izkušnjah v drugih delih sveta iz tega obdobja. Kaj mladi menite o tem dolgotrajnem miru v Evropi?Se ti zdi samoumeven ali te včasih skrbi prihodnost? Ali zgolj demokracija zadostuje za to, da se ohrani mir? Razpravljaj o tem s sošolci in sošolkami.
ALBANIJA
ANDORA
AVSTRIJA
BELGIJA
BELORUSIJA
BOLGARIJA
BOSNA
CIPER
ČEŠKA
ČRNA GORA
DANSKA
ESTONIJA
FINSKA
FRANCIJA
GRČIJA
HRVAŠKA
IRSKA
ISLANDIJA
ITALIJA
LATVIJA
LIHTENŠTAJN
LITVA
LUKSEMBURG
MADŽARSKA
MALTA
MOLDAVIJA
MONAKO
NEMČIJA
NIZOZEMSKA
NORVEŠKA
POLJSKA
PORTUGALSKA
ROMUNIJA
SAN MARINO
SEVERNA MAKEDONIJA
SLOVAŠKA
SLOVENIJA
SRBIJA
ŠPANIJA
ŠVEDSKA
ŠVICA
TURČIJA
UKRAJINA
VATIKAN
ZDRUŽENO KRALJESTVO
EU ima devet regij, ki so zelo oddaljene od evropske celine. Ta čezmorska ozemlja (znana tudi kot najbolj oddaljene regije) so: Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint-Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija).
OGLEJ SI VIDEO: Vrednote EU, pojasnjene v eni minuti 
