EVROPSKA UNIJA JE OD SVOJE USTANOVITVE DOSEGLA VELIKO. ZAGOTOVILA JE VEČ KOT POL STOLETJA MIRU, STABILNOSTI IN BLAGINJE. POMAGALA JE ZVIŠATI ŽIVLJENJSKE STANDARDE. OBLIKOVALA JE NAJVEČJI ENOTNI TRG NA SVETU IN UVEDLA EVRO. IN KAJ SLEDI? V TEM POGLAVJU JE PREDSTAVLJENO, KAKO SE EU SPOPADA S SEDANJIMI IZZIVI IN KATERE SO NJENE GLAVNE PREDNOSTNE NALOGE ZA PRIHODNJA LETA.

KAJ JE NA DNEVNEM REDU EU?

Živimo v času velikih izzivov. Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in okoljska škoda ogrožajo Evropo in svet. Hkrati nove digitalne tehnologije spreminjajo načine, kako živimo, delamo in poslujemo. Te nove digitalne tehnologije prinašajo nove priložnosti, a tudi nova tveganja. Poleg tega je svetovna pandemija covida-19, ki je leta 2020 prizadela Evropo, obrnila naša življenja na glavo. Pokazala je, kako hitro se lahko svet znajde v krizi in kako pomembno je, da je EU pripravljena, da se odzove na nove izzive in se hkrati spopada z obstoječimi.

Ko je Ursula von der Leyen nastopila položaj predsednice Evropske komisije leta 2019, je predstavila šest ključnih ciljev za Evropo za prihodnja leta. Ti segajo od vodenja prehoda na zdrav planet in novi digitalni svet do okrepitve svetovne vodilne vloge EU. EU je v odziv na svetovno pandemijo pripravila načrt okrevanja za Evropo za zagotovitev, da bo EU po pandemiji covida-19 bolj zelena, digitalna in odporna ter da bo mladim zagotavljala veliko priložnosti. Ta načrt okrevanja se imenuje NextGenerationEU. V tem poglavju so predstavljeni ukrepi, ki jih EU sprejema na posameznih prednostnih področjih za uresničitev navedenih ciljev.

„Izgubljenega časa, ki ga je mladim odvzela pandemija, ne moremo nadomestiti, lahko pa zanje in skupaj z njimi zgradimo nekaj boljšega in pravičnejšega. Ukrepati moramo zdaj, mladi pa morajo imeti osrednjo vlogo v tej spremembi.“

Več informacij o političnih prednostnih nalogah EU je na voljo na spletnem naslovu: ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024_sl.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, na začetku Konference o prihodnosti Evrope 9. maja 2021 v Strasbourgu, Francija.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z mlado sogovornico.

Okrevanje Evrope po pandemiji covida-19

Evropa okreva po najhujši javnozdravstveni krizi v svoji zgodovini, ki je povzročila tudi doslej največjo upočasnitev gospodarske rasti. Pandemija covida-19 nas je vse tako ali drugače prizadela. Številni ljudje so zboleli ali nekoga izgubili, drugi so izgubili službo in prihodke.

EU je na začetku leta 2020, ko se je pojavila kriza, hitro ukrepala, da bi podprla zdravstvene sisteme, rešila življenja in ohranila gospodarstvo pri življenju. Zagotovila je proizvodnjo in nakup cepiv ter njihovo dostavo državam EU. Zdaj si prizadeva za boljše usklajevanje med državami EU, da bi se lahko pripravile na prihodnje zdravstvene krize in se skupaj odzvale nanje.

EU namerava popraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija, z vlaganjem v projekte in pobude, na podlagi katerih bo Evropa postala bolj zdrava, zelena in digitalna ter bolje pripravljena na reševanje prihodnjih izzivov. Da bi EU spodbudila okrevanje, uporablja proračun EU skupaj s posebnim načrtom za okrevanje, imenovanim NextGenerationEU. Ta bosta skupaj znašala nekaj več kot 2 bilijona EUR (2 018 milijard EUR) za okrepitev okrevanja. Za več informacij glej oddelek Gospodarstvo za ljudi.

Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: ec.europa.eu/info/strategy/recovery-plan-europe_sl.

Infografika prikazuje porabo EU v obdobju med letoma 2021 in 2027.
Poraba EU v obdobju 2021–2027: skupni znesek v višini 2 018 milijard evrov je sestavljen iz sedemletnega proračuna EU (1 211 milijard evrov) in dodatnih 807 milijard evrov iz instrumenta NextGenerationEU – svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19.

ŽE VEŠ?

Države EU so pristojne za svoje nacionalne zdravstvene politike, vključno s cepljenjem svojih državljank in državljanov proti škodljivim boleznim, kot je covid-19. EU pa zagotavlja podporo za ta prizadevanja. Tako je na primer vzpostavila sistem, ki povezuje nacionalne aplikacije za sledenje stikom, in usklajevala skupni sistem digitalnih potrdil EU, da bi ljudem olajšala potovanje.

Več informacij in nasvetov v zvezi s potovanjem je na voljo na spletnem naslovu: reopen.europa.eu/sl/.

Financiranje okrevanja Evrope

Voditelji in voditeljice EU so leta 2020 dosegli dogovor o doslej največjem svežnju finančnih sredstev EU, da bi podprli obnovo po pandemiji covida-19 in pripravili boljšo prihodnost za naslednjo generacijo. Ta sveženj sestavljata dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 in začasni sklad, ustanovljen za podporo načrtu za okrevanje Evrope, imenovanemu NextGenerationEU. Večina financiranja iz instrumenta NextGenerationEU bo namenjena zagotavljanju finančne podpore državam EU za pomoč pri okrevanju po posledicah pandemije. Denarna sredstva bodo državam EU pomagala, da bodo po krizi bolj zelene, digitalne in odporne. To naj bi dosegli z vlaganjem na področjih, ki vplivajo na vse Evropejce in Evropejke, kot so hitrejše internetne povezave, čista energija in promet, izobraževanje in usposabljanje ter povečanje energijske učinkovitosti stavb.

Več informacij o načrtih tvoje države za okrevanje je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!wYRggt.

ŽE VEŠ?

Da bi EU pomagala državam pri spopadanju z upočasnitvijo gospodarske rasti, je vzpostavila instrument SURE za zagotavljanje finančne pomoči podjetjem. Instrument je samo v letu 2020 pomagal ohraniti zaposlitev približno 30 milijonov ljudi v EU.

Več informacij o instrumentu SURE je na voljo na spletnem naslovu:

europa.eu/!ff77wY

Solidarnost v praksi

Evropske države so pokazale resnično solidarnost, ko so se medsebojno podpirale med pandemijo. Bolnišnice po vsej EU so na primer sprejemale paciente in pacientke iz drugih držav in v sosednje države pošiljale ekipe za medicinsko pomoč. EU je tudi usklajevala dobavo zaščitne opreme v kraje, kjer je bila najbolj potrebna. EU se je zavezala poskrbeti, da bodo varna cepiva dosegla vse dele sveta. Komisija in države EU so vodilne donatorice instrumentu COVAX, svetovni pobudi za zagotovitev pravičnega dostopa do cepiv proti covidu-19. Poleg tega podpirajo kampanje cepljenja v partnerskih državah.

Več informacij o evropski solidarnosti v praksi je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!7xFMCR.

Ljudje iz vse Evrope – od italijanskih kmetic in kmetov ter hrvaških učiteljev in učiteljic do nemških malih podjetnic in podjetnikov – so z nekaj pomoči EU uspeli prestati krizo zaradi covida-19.

Preberi njihove zgodbe: europa.eu/!wHVN9b.

NALOGA 17 TVOJE IZKUŠNJE MED PANDEMIJO COVIDA-19

Kakšna je tvoja izkušnja med pandemijo covida-19 v tvoji šoli, tvojem mestu in drugih krajih? V skupinah razpravljajte o odzivih ljudi v svoji državi in prispevku EU. Ali bi lahko kaj naredili bolje?

Več informacij o odzivu EU na krizo zaradi covida-19 je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!PDvkTM.

Dobava medicinske opreme iz rezerve rescEU v Pragi, Češka, 24. oktober 2020.

Moška med sestavljanjem medicinskega pripomočka na nakladalni ploščadi. Poleg njiju stoji škatla z evropsko zastavo.

Evropski zeleni dogovor

Podnebne spremembe spadajo med največje izzive, s katerimi se danes spopada svet. Izumrtje grozi enemu milijonu od osmih milijonov vrst na Zemlji. Onesnaževanje in uničevanje gozdov in oceanov se nadaljuje. Ni presenetljivo, da so mladi, ki jih skrbi, v kakšnem stanju bo planet, ki ga bodo podedovali, na čelu pozivov k okrepitvi podnebnih ukrepov.

Evropska unija je vodilna pri svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam. Imela je ključno vlogo pri sklenitvi zgodovinskega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015. Zdaj je odločena, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu, na kateri ne proizvajamo več toplogrednih plinov, kot jih lahko naši ekosistemi absorbirajo po naravni poti.

Evropski zeleni dogovor je akcijski načrt EU za doseganje tega cilja in preobrazbo EU v sodobno in konkurenčno gospodarstvo, gospodarno z viri. Za to bodo med drugim potrebni ambiciozna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, naložbe v zelene tehnologije in varstvo našega naravnega okolja. Poleg tega se bo treba spopasti z neizogibnimi posledicami podnebnih sprememb.

ŽE VEŠ?

Cilj EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, je s prvimi evropskimi podnebnimi pravili postal obvezen. V skladu s pravili je postal pravna obveznost tudi vmesni cilj EU glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

europa.eu/!KtCumM

Uresničevanje evropskega zelenega dogovora

Za izpolnjevanje podnebnih zavez EU bodo potrebni ukrepi na vseh področjih, od industrije, energije in prometa do proizvodnje hrane, kmetijstva in gradbeništva. To bo vključevalo povečanje uporabe čiste energije, zmanjšanje onesnaževanja, povečanje energijske učinkovitosti stavb in uvajanje čistega prometa skupaj z gorivi, ki ga podpirajo. Evropska komisija je leta 2021 predlagala vrsto ukrepov, da bi EU usmerila proti uresničitvi njenega podnebnega cilja za leto 2030. Med njimi so:

  • povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v mešanici virov energije na 40 %;
  • zmanjšanje emisij iz stavb ter cestnega in ladijskega prometa z uporabo sistema trgovanja z emisijami za te sektorje;
  • ambicioznejši cilji za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil;
  • obnovitev evropskih gozdov, tal, mokrišč in šotišč, da bodo lahko absorbirali in shranjevali ogljik.

Da bi EU zagotovila, da ne bo nobena oseba ali regija prezrta, bo zagotavljala finančno podporo tistim, ki se spopadajo z največjimi izzivi. Da bi poudarila svojo zavezanost, bo vsaj 30 % porabe v obdobju 2021–2027 namenila pobudam, povezanim s podnebjem.

Izdelki, ki se prodajajo v EU, bi morali biti zasnovani za dolgotrajnejšo uporabo ter enostavnejšo ponovno uporabo, popravilo in recikliranje. Poleg tega bi morali vsebovati čim več recikliranih materialov. Z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, ki je eden od glavnih delov zelenega dogovora, naj bi trajnostni izdelki postali norma v EU.

Grafikon prikazuje cilja Evropske unije glede zmanjšanja emisij za leti 2030 in 2050.
Novi cilj je zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Dolgoročna strategija Evropske unije je doseči neto ničelne emisije do leta 2050.

Infografika prikazuje koristi cilja Evropske unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Med koristmi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov so: 40 odstotkov obnovljivih virov v mešanici energijskih virov Evropske unije do leta 2030; vsaj 55 odstotkov manj smrti zaradi onesnaženosti zraka do leta 2030; 1 milijon električnih polnilnih postaj po vsej Evropski uniji do leta 2025; pravičen prehod na temelju evropske solidarnosti; 1 milijon dodatnih zelenih delovnih mest v Evropski uniji do leta 2030; čistejši javni prevoz in bolj trajnostna goriva; zaščita in obnova evropskih gozdov, zasaditev 3 milijard dodatnih dreves do leta 2030 ter posodobljeno in odporno evropsko gospodarstvo.

Več informacij o predlogu Komisije za uresničevanje evropskega zelenega dogovora je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!UdMfW6.

Infografika prikazuje koristi cilja Evropske unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Med koristmi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov so: 40 odstotkov obnovljivih virov v mešanici energijskih virov Evropske unije do leta 2030; vsaj 55 odstotkov manj smrti zaradi onesnaženosti zraka do leta 2030; 1 milijon električnih polnilnih postaj po vsej Evropski uniji do leta 2025; pravičen prehod na temelju evropske solidarnosti; 1 milijon dodatnih zelenih delovnih mest v Evropski uniji do leta 2030; čistejši javni prevoz in bolj trajnostna goriva; zaščita in obnova evropskih gozdov, zasaditev 3 milijard dodatnih dreves do leta 2030 ter posodobljeno in odporno evropsko gospodarstvo.

NALOGA 18 ZELENI IZZIV

Ali lahko kot razred ali šola prispevate k oblikovanju bolj zelene Evrope? Vaš učitelj ali učiteljica lahko poišče navdih za razpravo v razredu v izobraževalnem gradivu za učitelje in učiteljice za zeleni izziv v nadaljevanju. Razdelite se v majhne skupine in razpravljajte o svojih zamislih.

Izobraževalno gradivo za učitelje in učiteljice za zeleni izziv: europa.eu/!rTh8N3.

ŽE VEŠ?

Stavbe so odgovorne za 40 % porabe energije v EU in za 36 % emisij CO2, povezanih z energijo. Dobra novica je, da bi lahko bilo do leta 2030 prenovljenih 35 milijonov stavb v EU, s čimer bi se precej zmanjšale emisije in ustvarilo 160 000 novih delovnih mest v sektorju gradbeništva.

ŽE VEŠ?

Proizvodnja in poraba energije prispevata 75 % emisij EU. Varčevanje z energijo s pomočjo ukrepov za energijsko učinkovitost in ogromno povečanje obsega energije iz obnovljivih virov bosta neposredno povzročili zmanjšanje emisij, onesnaževanja zraka in odvisnosti od fosilnih goriv.

Več informacij o energiji je na voljo v kratkih videoposnetkih na spletnem naslovu: europa.eu/learning-corner/eu-energy-policy_sl.

Oznake območja Natura 2000 ob robu gozda.

Območja Natura 2000 so označena po vsej Evropi.

Vodilna vloga v svetovnem boju proti podnebnim spremembam

Podnebne spremembe so svetovna težava, ki je EU sama ne more rešiti. Evropska unija sodeluje z drugimi državami in regijami po svetu, da bi dosegle cilje Pariškega sporazuma. Ta sporazum določa cilj, da se globalno segrevanje zadrži precej pod 2 °C nad temperaturami iz obdobja pred industrijsko revolucijo, hkrati pa se prizadevanja usmerijo v omejitev povišanja temperature na 1,5 °C. Države se vsako leto srečajo na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, imenovani COP (konferenca pogodbenic), da razpravljajo o napredku pri doseganju teh ciljev.

Varstvo in obnova narave

Narava je naš najpomembnejši zaveznik v boju proti podnebnim spremembam in izbruhom bolezni. Vendar mrežo življenja, od katere smo odvisni, ogrožajo netrajnostne človekove dejavnosti. Obnovitev zdrave narave je osrednji element evropskega zelenega dogovora. EU namerava to med drugim doseči z razširitvijo omrežja zavarovanih območjih na kopnem in na morju (omrežja Natura 2000), zasaditvijo več milijard dreves in spodbujanjem trajnostnih kmetijskih praks. Poleg tega si prizadeva zagotoviti, da je hrana, ki jo uživamo, zdrava, cenovno dostopna in pridelana na okolju prijazen način. To vključuje zmanjšanje uporabe škodljivih pesticidov in povečanje ekološkega kmetovanja.

Več informacij o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!FqJMXY.

ŽE VEŠ?

EU skupaj s svojimi državami zagotavlja največ podnebnega financiranja na svetu. Leta 2019 so prispevale 21,9 milijarde EUR za podporo prizadevanjem držav v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami.

Obišči spletno mesto Naš planet, naša prihodnost za več informacij o podnebnih spremembah: europa.eu/learning-corner/our-planet-our-future_sl.

Več informacij o evropskem zelenem dogovoru je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!Tm86rr.

Evropa, pripravljena na digitalno dobo

Pandemija covida-19 je močno pospešila prehod Evrope na digitalni svet. Ob pomoči digitalnih tehnologij so se lahko družine ter prijatelji in prijateljice povezali, pouk se je lahko nadaljeval, podjetja pa so lahko poslovala. Postale so ključni del naših življenj. Vendar vsi nimajo enakega dostopa do teh tehnologij ali znanj in spretnosti, da bi lahko izkoristili vse njihove prednosti.

EU namerava zagotoviti, da bo naslednjih deset let evropsko digitalno desetletje. Prizadeva si zagotoviti, da bo digitalna preobrazba koristila vsem, ne zgolj peščici. To vključuje na primer zagotavljanje, da ima vsakdo dostop do hitrega interneta ter znanja in spretnosti, potrebnih za izkoriščanje možnosti digitalnega sveta. Hkrati nove tehnologije, kot je umetna inteligenca, spreminjajo naš svet, saj prinašajo številne koristi, pa tudi nove skrbi. EU namerava voditi razvoj novih svetovnih standardov, da bi zagotovila, da lahko Evropejci in Evropejke zaupajo tem tehnologijam.

Digitalni prehod in pametnejša uporaba tehnologij bosta ključna tudi pri doseganju podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in ciljev evropskega zelenega dogovora.

Uresničevanje evropskega digitalnega desetletja

Evropska komisija je marca 2021 predstavila vizijo za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030 skupaj z vrsto konkretnih ciljev in načrtom za njihovo uresničitev. Z navedenimi cilji naj bi dosegli štiri glavne cilje: tehnološko izobražen kontinent – digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki in strokovnjakinje na digitalnem področju; vrhunska, zaupanja vredna in varna digitalna infrastruktura; Evropa z velikim deležem digitaliziranih podjetij; modernizirane javne storitve, ki se prilagajajo potrebam družbe. Sploh prvi program za digitalno Evropo, katerega proračun za obdobje 2021–2027 znaša 7,5 milijarde EUR, bo zagotavljal financiranje za projekte na pomembnih področjih, kot so umetna inteligenca, superračunalništvo, kibernetska varnost ter napredno znanje in spretnosti. Države EU morajo v okviru načrta za okrevanje EU vsaj 20 % sredstev, ki jih prejmejo na podlagi instrumenta NextGenerationEU, vložiti v digitalne pobude.

Med ključnimi cilji za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030 so:

  • vsaj 80 % odraslih z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi;
  • 20 milijonov strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT – vključno z večjim deležem žensk, zaposlenih na digitalnih področjih;
  • gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva EU in vsa poseljena območja, pokrita z omrežjem 5G;
  • prvi kvantni računalnik za Evropo;
  • 75-odstotni delež podjetij, ki uporabljajo računalništvo v oblaku;
  • vse ključne javne storitve so na voljo na spletu;
  • vsi državljani in vse državljanke imajo dostop do svoje elektronske zdravstvene dokumentacije;
  • 80 % državljank in državljanov uporablja digitalno osebno izkaznico.

Več informacij o digitalnih ciljih za leto 2030 je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!Jxkq4n.

Znanja in spretnosti za digitalno dobo

Digitalne spretnosti in znanja so ključni za študij in delo. Poleg tega je ključen dostop do vse večjega števila spletnih javnih storitev, od odpiranja bančnega računa do prijave za študij v tujini. Kljub temu pa zdaj vsaka peta mlada oseba nima osnovnih digitalnih spretnosti in znanj. Čeprav so za izobraževanje in usposabljanje odgovorne posamezne države EU, jim EU zagotavlja podporo na tem področju. Države EU podpira z naložbami v programe, kot sta program znanj in spretnosti za Evropo ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje, za usposabljanje Evropejcev in Evropejk ter povečanje nabora talentov Evrope.

Evropska komisija izvaja najrazličnejše projekte za pomoč državam EU pri izboljšanju ravni digitalnih spretnosti in znanj. Med njimi so letni teden programiranja EU in prakse za digitalne priložnosti, ki študentkam in študentom na visokošolski stopnji ponujajo priložnost, da pridobijo praktične strokovne izkušnje na digitalnih področjih, ki se zahtevajo na trgu dela.

Odkrivaj razsežnosti digitalnih možnosti v risani seriji Digitalni raziskovalci: europa.eu/!8md8Mf.

ŽE VEŠ?

Po podatkih preglednice o ženskah na digitalnem področju iz leta 2020 je med strokovnjaki in strokovnjakinjami za IKT v EU le 18 % žensk. EU sprejema ukrepe za povečanje udeležbe žensk v digitalnem sektorju z odpravljanjem stereotipov, spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja na področju digitalnih spretnosti in znanj ter zagotavljanjem spodbud več podjetnicam v sektorju.

Krepitev zaupanja v tehnologijo

Umetna inteligenca nam lahko pomaga na številne načine, na primer z natančnejšim diagnosticiranjem in čim večjim zmanjšanjem vpliva kmetovanja na okolje. Nekatere ljudi pa skrbi, da bi lahko umetna inteligenca ogrozila njihova delovna mesta, ali imajo pomisleke glede tega, ali lahko tehnologiji zaupamo. Da bi Komisija obravnavala te skrbi in pomisleke, je predlagala nova pravila, da bi zagotovila, da so sistemi umetne inteligence, ki se uporabljajo v EU, varni, pregledni, etični, nepristranski in pod človeškim nadzorom.

europa.eu/!mbKtw9

NALOGA 19 UMETNA INTELIGENCA – VPRAŠANJE ZAUPANJA

Katere so prednosti in tveganja, povezana z umetno inteligenco? Razpravljajte o tem v manjših skupinah.

ŽE VEŠ?

Aprila 2021 je v Mariboru v Sloveniji začel delovati prvi vrhunski superračunalnik EU, imenovan Vega. Izvede lahko neverjetnih 6,9 milijona milijard izračunov na sekundo! Računalnik, ki je bil poimenovan po slavnem matematiku Juriju Vegi, je eden od osmih vrhunskih superračunalnikov, ki bodo evropskim raziskovalcem in raziskovalkam, industriji in podjetjem pomagali napredovati na številnih področjih, od izdelave zdravil in novih materialov do boja proti podnebnim spremembam.

Varnost na internetu

Pravila EU o varstvu podatkov in zasebnosti so med najstrožjimi na svetu ter pomagajo zagotoviti varno in pošteno spletno okolje. Poleg tega pomagajo varovati ljudi, zlasti otroke, pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Vendar se lahko spletne platforme zlorabljajo za razširjanje nezakonitih vsebin, kot je sovražni govor ali vsebine teroristov, ali za prodajo nevarnega blaga in ponarejenih izdelkov. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti, da bo to, kar je nezakonito v fizičnem svetu, nezakonito tudi na spletu. Poleg tega sprejema ukrepe za okrepitev kibernetske varnosti po vsej EU ter zaščito vlad, državljank in državljanov ter podjetij EU pred svetovnimi kibernetskimi grožnjami. EU je v okviru teh prizadevanj pomagala ustanoviti skupno kibernetsko enoto, ki združuje vire in strokovno znanje, ki so na voljo EU in državam EU. Njen cilj je učinkovito preprečevati velike kibernetske incidente in krize, odvračati od njih ter se odzivati nanje.

europa.eu/!phkJvd

ŽE VEŠ?

Mreža centrov za varnejši internet, ki jo financira EU, pomaga pri ozaveščanju o spletni varnosti. Vsak od teh centrov vključuje mladinski svet, v katerem mladi svojim vrstnicam in vrstnikom zagotavljajo dragocene namige in nasvete na podlagi svojih izkušenj s spletnimi tehnologijami.

Več informacij o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo, je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!tx94WY.

Gospodarstvo za ljudi

Pandemija covida-19 je močno pretresla evropska gospodarstva ter prizadela možnosti ljudi za preživljanje in podjetja v vseh sektorjih. Izgube zaposlitev so prizadele zlasti mlade, od katerih številni delajo v sektorjih, kot sta turizem ter gostinstvo in hotelirstvo, ki so močno prizadeti.

EU je poleg ukrepov za zaščito podjetij ter delavcev in delavk pred gospodarskimi posledicami pandemije pripravila načrt za okrevanje, da bi se Evropa znova postavila na noge. Ta načrt, imenovan NextGenerationEU, je osredotočen na odpravljanje škode, ki jo je povzročila pandemija, pa tudi na vlaganje v naslednjo generacijo Evropejcev in Evropejk ter dolgoročno prihodnost EU. Financiranje za instrument NextGenerationEU je zagotovljeno poleg proračuna EU za obdobje 2021–2027, kar ponuja edinstveno priložnost za vse države EU, da pospešijo okrevanje ter ekološki in digitalni prehod po vsej EU. Vrednost celotnega svežnja za okrevanje znaša več kot 2 bilijona evrov.

EU si prizadeva okrepiti gospodarstvo v vseh državah in regijah z izrazitim poudarkom na podpiranju mladih. Poleg tega si prizadeva zmanjšati neenakosti in izboljšati življenjske standarde vseh Evropejcev in Evropejk.

Instrument NextGenerationEU

Vrednost celotnega Instrumenta Evropske unije za okrevanje, imenovanega NextGenerationEU, znaša več kot 800 milijard evrov. Iz njega se bodo večinoma financirale reforme in naložbe v državah članicah do leta 2026. Evropska komisija bo v tem obdobju v imenu EU najemala posojila na kapitalskih trgih. Zbrana sredstva bodo razdeljena državam EU za projekte in pobude. Da bi bile države EU upravičene do finančne podpore, so morale pripraviti nacionalne načrte in v njih predstaviti, kako bi vlagale denar. Načrti so morali vključevati določen delež porabe za podnebne in digitalne pobude. To bo EU pomagalo doseči njen cilj glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter prispevalo k digitalnemu prehodu Evrope, pri čemer se bodo ustvarila delovna mesta in povečala gospodarska rast.

Naložbe v prihodnjih desetletjih v okviru instrumenta NextGenerationEU

Infografika prikazuje
porazdelitev sredstev iz instrumenta Next Generation EU po programih.
Večina sredstev iz NextGenerationEU (723,8 milijarde evrov v tekočih cenah) se bo porabila prek mehanizma za okrevanje in odpornost. Mehanizem zagotavlja obsežno finančno podporo za javne naložbe in področja, kot so zeleni in digitalni projekti. Podpora bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev (338,0 milijarde evrov) in posojil (385,8 milijarde evrov) v tekočih cenah.
Preostalih 83,1 milijarde evrov je vloženih v več drugih programov.

Podpora mladim Evrope

EU si prizadeva zagotoviti, da imajo mladi znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za hitro spreminjajoči se svet dela, zlasti tiste, s katerimi bodo lahko uspešni v zelenem in digitalnem prehodu. Komisija je predložila ciljno usmerjene pobude, da bi države članice podprla pri zmanjševanju brezposelnosti in pomagala mladim, ki vstopajo na trg dela. Na podlagi pobude za podporo zaposlovanju mladih je bilo okrepljeno jamstvo za mlade, ki zdaj zajema širšo ciljno skupino mladih, starih 15–29 let. Poleg tega daje nov zagon vajeništvom, vključno s prenovitvijo evropske koalicije za vajeništva, ki zdaj bolj koristi delodajalcem in mladim, ter reformami za posodobitev ter povečanje privlačnosti in prožnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Nova pobuda EU, imenovana ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve – zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi), bo mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pomagala najti njihovo mesto na trgu dela. Združevala bo podporo za izobraževanje, poklicno usposabljanje ali zaposlitev v njihovi matični državi ter posredovanje zaposlitve v drugi državi EU.

Komisija si tudi prizadeva izboljšati pogoje za mlade z nestandardno zaposlitvijo, kot je delo, organizirano prek digitalnih platform, ki postaja vse bolj prevladujoča oblika zaposlitve med mladimi.

Splošni cilj je, da bi države EU med letoma 2021 in 2027 vložile vsaj 22 milijard EUR, ki jih zagotovi EU, v ukrepe za podporo zaposlovanju mladih. Na primer, sredstva EU se lahko uporabljajo za bonuse za mala podjetja, ki zaposlijo vajence in vajenke, zagonska posojila in nepovratna sredstva za obetavne podjetnice in podjetnike ter usposabljanje za pomoč mladim pri pridobivanju novih znanj in spretnosti, potrebnih na trgih dela.

Več informacij o podpiranju zaposlovanja mladih je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!xNhUNc.

Mladi delavci si delajo zapiske ob poslušanju mentorja.

Naproti pravičnemu in vključujočemu okrevanju

Od pravice do enakih možnosti in podpore pri zaposlovanju mladih do poštenih plač, ki omogočajo dostojen življenjski standard, evropski steber socialnih pravic določa 20 načel za oblikovanje poštenih trgov dela in sistemov socialnega varstva, ki koristijo vsem. Za uresničitev tega so skupaj odgovorni institucije EU, nacionalni, regionalni in lokalni organi, socialni partnerji in civilna družba.

S sklopom ciljev, ki jih mora EU doseči do leta 2030, naj bi zagotovili, da ima več Evropejcev in Evropejk dostop do znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo, ter enakih možnosti v bolj digitalnem, trajnostnem in vključujočem gospodarstvu.

Da je nekaj vključujoče, pomeni, da je treba zagotoviti upoštevanje potreb vseh ljudi v družbi. To pomeni tudi, da bi moral imeti vsakdo možnost delati in zaslužiti svoj denar. Evropska komisija si bo tako na primer prizadevala zagotoviti, da se lahko invalidi udeležujejo usposabljanj, pridobivajo nova znanja in spretnosti ter se zaposlijo in postanejo neodvisni.

Poleg tega Komisija predlaga nove ukrepe za zagotovitev enakega plačila za enako delo za moške in ženske. Ti ukrepi bodo povečali ozaveščenost o pogojih glede plačil v podjetju ter delodajalcem in zaposlenim zagotovili več orodij za odpravo diskriminacije pri plačilu na delovnem mestu.

Novi Evropski socialni sklad plus bo podpiral ljudi, regije in države v EU, ki se spopadajo z izzivi, kot so okrevanje po pandemiji ter izpolnjevanje ciljev EU za zaposlovanje, socialno vključevanje, izobraževanje in podnebje (europa.eu/!BCd8Y7).

 

Več informacij o pobudah Komisije za uresničevanje 20 načel evropskega stebra socialnih pravic je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!K3KM8T.

NALOGA 20 VAŠE PREDNOSTNE NALOGE ZA BOLJ POŠTENO IN VKLJUČUJOČO EVROPO

V nadaljevanju je predstavljen seznam področij, zajetih z evropskim stebrom socialnih pravic. Izberite tri področja, ki so po vašem mnenju najpomembnejša, in v majhnih skupinah razpravljajte o svojih izbirah.

  1. Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje
  2. Enakost spolov
  3. Otroško varstvo in podpora za otroke
  4. Informacije o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpustitve
  5. Socialni dialog in udeležba delavcev in delavk
  6. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
  7. Poštene minimalne plače
  8. Zdravstveno varstvo
  9. Vključevanje invalidov
  10. Stanovanja in pomoč za brezdomce in brezdomke

Več informacij o načrtih EU za gospodarstvo za ljudi je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!x6d46c.

Mladi delavci si delajo zapiske ob poslušanju mentorja.

Močnejša Evropa v svetu

Evropska unija, v kateri živi približno 447 milijonov ljudi, je po številu prebivalstva le za Kitajsko in Indijo ter ima pomembno vlogo na svetovni ravni. EU je z enotnim trgom 27 držav največje trgovinsko območje na svetu. Mednarodni trgovinski sporazumi ustvarjajo gospodarsko rast za Evropo in njene partnerje. Poleg tega pomagajo razširjati evropska načela in vrednote, kot so demokracija, človekove pravice, socialne pravice in boj proti podnebnim spremembam.

Odnosi EU s preostalim svetom temeljijo na solidarnosti in sodelovanju. Izzivi, kot so podnebne spremembe, nasilni ekstremizem, nedovoljena trgovina in nedovoljene migracije, ne upoštevajo meja, s skrajno revščino pa se je mogoče spopasti le s sodelovanjem s partnerskimi državami v razvoju.

EU si prizadeva ustvariti varen svet, v katerem se ljudje obravnavajo pošteno, zakoni pa spoštujejo. Njeno zunanje delovanje usmerjajo načela, ki so navdihnila njeno ustanovitev in razvoj, vključno z mirom, demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. EU si prizadeva okrepiti partnerstva s sosednjimi državami na vzhodu, zlasti državami zahodnega Balkana, ter širše (za več informacij o državah kandidatkah za članstvo v EU glej poglavje 1 – Kaj je Evropska unija?).

ŽE VEŠ?

EU ima več kot 45 veljavnih trgovinskih sporazumov s skoraj 80 partnericami z vsega sveta. Leta 2020 je dosegla nov trgovinski sporazum z Mehiko, veljati pa je začel njen trgovinski sporazum z Vietnamom.

Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 sta EU in Združeno kraljestvo 30. decembra 2020 podpisala sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom.

ŽE VEŠ?

Trgovina z državami zunaj EU neposredno ali posredno podpira več kot 35 milijonov delovnih mest v Evropi.

Prosta in pravična trgovina

Trgovinski sporazumi državam olajšajo medsebojno poslovanje in pomagajo ustvariti več delovnih mest, s čimer spodbujajo gospodarsko rast. Kupcem v EU zagotavljajo večjo izbiro izdelkov iz različnih delov sveta in nižje cene. Poleg tega podjetjem EU pomagajo konkurirati v tujini. EU je sklenila trgovinske sporazume s številnimi državami po svetu. Ker imajo države članice enoten glas, je EU veliko pomembnejša v mednarodnih trgovinskih pogajanjih, kot bi bila vsaka posamezna država sama.

Trgovinska politika lahko ima pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja. EU namerava zagotoviti, da bo spoštovanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ključni element prihodnjih trgovinskih sporazumov in sporazumov o naložbah.

EU vodi prizadevanja za reformo svetovnih pravil trgovanja za zagotovitev, da se je mogoče z njimi bolje odzivati na sedanje izzive.

Mednarodno sodelovanje

EU tesno sodeluje s sosednjimi državami ter drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija, da bi se spopadle s skupnimi izzivi, kot so covid-19 in podnebne spremembe. Skleniti namerava nova zavezništva z državami zunaj EU ter okrepiti sodelovanje z večstranskimi in regionalnimi organizacijami.

ŽE VEŠ?

Global Gateway je nova strategija EU za izboljšanje povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter okrepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po svetu. Z naložbami v višini 300 milijard EUR bo zagotovljeno, da bodo te povezave demokratične, pregledne, zelene, varne in pametne.

Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!KJvfg9.

Vrh EU-ZDA junija 2021 pomeni začetek prenovljenega čezatlantskega partnerstva, na njem pa je bila opredeljena skupna agenda za sodelovanje med EU in ZDA v obdobju po pandemiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden v stavbi Evropskega sveta.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob obisku letalske akademije v Adis Abebi.

EU sofinancira poslovno šolo, v kateri se mladi Afričani in Afričanke usposabljajo za pilote in pilotke, člane in članice posadke ali letalske inženirje in inženirke. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na obisku etiopske letalske akademije v Adis Abebi, 27. februar 2020.

EU vzpostavlja trdnejše in tesnejše sodelovanje z Afriko. Predlagala je vrsto partnerstev na podlagi skupnih interesov in vrednot s poudarkom na ključnih področjih, kot so zeleni prehod, digitalna preobrazba, migracije in mobilnost.

ŽE VEŠ?

EU ima po vsem svetu 140 uradov, imenovanih delegacije. Njihova vloga je podobna vlogam veleposlaništev. Imajo ključno vlogo pri zastopanju EU ter njenih državljank in državljanov ter pri razvoju mrež in partnerstev.

ŽE VEŠ?

EU je skupaj z državami, ki jo sestavljajo, največja donatorica humanitarne pomoči na svetu. Zagotavlja in usklajuje pomoč ljudem na območjih, ki jih prizadenejo nesreče, v Evropi in po vsem svetu. Komisija je v začetku leta 2022 kmalu po ruski invaziji Ukrajine napovedala dodatnih 90 milijonov EUR za programe nujne pomoči, da bi pomagala civilistom, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini.

NALOGA 21 EU IN SVET

V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov vloge EU na svetovni ravni. Izberi tri, ki se ti zdijo najpomembnejši, in utemelji svojo izbiro. Svoje odgovore primerjaj z odgovori sošolcev in sošolk.

  1. EU je po vsem svetu vodila in podpirala mirovna pogajanja za končanje sporov.
  2. EU se zavzema za demokracijo in vzpostavitev pravne države po vsem svetu. V ospredje svojih odnosov z drugimi državami je postavila človekove pravice.
  3. EU je prevzela vodilno vlogo v svetovnem boju proti podnebnim spremembam.
  4. EU spodbuja in finančno podpira enakost ter opolnomočenje žensk po vsem svetu.
  5. EU in njene države članice so skupaj največje donatorice razvojne pomoči na svetu.

Več informacij o prizadevanjih EU za močnejšo Evropo v svetu je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!vjyPjk.

Spodbujanje evropskega načina življenja

Evropska unija je več kot le enotni trg za blago in storitve. Je unija ljudi s skupnimi vrednotami. Te vrednote so zapisane v pogodbah EU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zagotavljajo pravice prebivalcem EU. Poleg tega so te vrednote, vključno z demokracijo in pravno državo, temelj naših družb. Tako ne more nobena demokracija uspevati brez neodvisnih sodišč, ki varujejo temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine, ali brez dejavne civilne družbe in svobodnih medijev.

Evropski način življenja je vključujoč, kar pomeni, da nihče ne bi smel biti izključen. Vsi, ki prebivajo v EU, bi morali imeti možnost, da uspejo, sodelujejo in vodijo, ne glede na razlike na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Evropska komisija uvaja politike in ukrepe, ki nasprotujejo diskriminaciji in stereotipom, ki so prepogosto prisotni v družbi.

EU si na podlagi spoznanj, pridobljenih med pandemijo covida-19, prizadeva okrepiti svoj odziv na zdravstvene krize, hkrati pa sprejema ukrepe za izboljšanje vseh vidikov zdravja državljank in državljanov.

Oblikovanje unije enakosti

Protidiskriminacijska zakonodaja Evropske unije je med najobsežnejšimi na svetu. Še vedno pa je treba storiti več za odpravo neenakosti, ki še naprej obstajajo v EU, in zagotovitev, da lahko vsakdo sodeluje v evropskem življenju. Komisija krepi svoja prizadevanja na vseh področjih, od ukrepov za boj proti rasizmu in antisemitizmu do ukrepov za preprečevanje marginalizacije ali izključevanja ljudi, ki prihajajo v Evropo, in pripadnikov etničnih manjšin iz družbe. Poleg tega nadaljuje prizadevanja za zagotovitev, da lahko invalidi uveljavljajo svoje pravice in imajo v življenju enake možnosti kot ostali, ter za boj proti diskriminaciji pripadnic in pripadnikov skupnosti LGBTIQ.

Več informacij o načrtih EU za boj proti vsem oblikam diskriminacije je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!yQpFUd.

ŽE VEŠ?

Približno 87 milijonov ljudi v EU ima določeno obliko invalidnosti.

Informacije o tem, kako namerava EU zaščititi pravice invalidov v prihodnjem desetletju, so na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!xYFXg9.

ŽE VEŠ?

Skoraj 60 % Evropejcev in Evropejk meni, da je diskriminacija na podlagi etničnega porekla ali barve kože v njihovi državi splošno razširjena.

Vir: Eurobarometer 2251

Obiskovalka knjižnice ob branju knjige v Braillovi pisavi.

NALOGA 22 BOJ PROTI DISKRIMINACIJI

Ali si bil/bila kdaj priča diskriminaciji ali žrtev diskriminacije? Kako se je po tvojem mnenju mogoče boriti proti njej? Razpravljajte o tem v majhnih skupinah in predstavite svoja mnenja razredu.

Spoštovanje načela pravne države

Pravna država neposredno vpliva na življenje vseh državljank in državljanov. Nujna je za zagotovitev enake obravnave pred zakonom in zaščite posameznikovih pravic. Poleg tega preprečuje, da bi javni organi zlorabili svoja pooblastila, in uveljavlja odgovornost nosilcev odločanja.

Informacije o ukrepih EU za spodbujanje, zaščito in uveljavljanje pravne države v Evropi so na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!uVg64x.

ŽE VEŠ?

Več kot 80 % državljank in državljanov meni, da so učinkovito sodno varstvo, ki ga zagotavljajo neodvisna sodišča, enakost pred zakonom ter ustrezno preiskovanje in pregon korupcije pomembni.

Vir: Eurobarometer 2235

Nov pristop k upravljanju migracij in azila v Evropi

Evropska unija je območje zaščite za ljudi na begu pred pregonom ali resnimi poškodbami v državah izvora. Vsako leto v Evropo prispe več tisoč ljudi, ki si želijo mednarodno zaščito ali boljše življenje. EU sodeluje z državami EU, da bi oblikovala načine, kako bolje upravljati tok ljudi, ki se izkrcajo na njenih obalah. Komisija je leta 2020 predložila predloge za izboljšanje migracijskega in azilnega sistema v Evropi. Ti predlogi vključujejo proučitev načinov, kako izboljšati sodelovanje z državami izvora in tranzita, uspešno vključevanje beguncev in begunk ter vračanje tistih, ki nimajo pravice do prebivanja. EU je v začetku leta 2022 kmalu po ruski invaziji Ukrajine prvič uporabila shemo začasne zaščite za osebe, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, ki jim omogoča, da po vsej EU uživajo usklajene pravice, kot so prebivanje, nastanitev, zdravstvena pomoč in dostop do izobraževanja za otroke.
Več informacij o solidarnosti EU z Ukrajino je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!fTRPKr.

europa.eu/!yXGVBm

ŽE VEŠ?

Migranti in migrantke ter državljani in državljanke EU z migrantskim ozadjem imajo pomembno vlogo v evropski družbi in različnih gospodarskih sektorjih. EU si prizadeva zagotoviti, da lahko v celoti sodelujejo v družbi, in sicer z ukrepi na področjih, kot so izobraževanje, zaposlitev, zdravstveno varstvo in stanovanja.

play video OGLEJ SI VIDEO: Intervju s Suaad Alshleh audiovisual.ec.europa.eu/en/video/I-195435

Suaad Alshleh je v Evropo prispela kot begunka iz Sirije. Zdaj si na Irskem prizadeva uresničiti svoje sanje, da bi postala zdravnica.

Varovanje zdravja Evropejcev in Evropejk

EU si prizadeva zagotoviti pripravljenost in skupni odziv držav EU na zdravstvene krize ter razpoložljivost in cenovno dostopnost medicinske opreme. Poleg tega si prizadeva izboljšati preprečevanje, zdravljenje in oskrbo po zdravljenju bolezni, kot je rak. EU bo lahko na podlagi teh prizadevanj, na katerih temelji evropska zdravstvena unija, bolje preprečevala prihodnje pandemije in se spopadla z njimi, okrepila zdravstvene sisteme Evrope ter izboljšala varovanje zdravja državljank in državljanov.

europa.eu/!cg79Pp

EU bo v okviru Programa EU za zdravje v obdobju 2021–2027 vložila več kot 5 milijard EUR v ukrepe z dodano vrednostjo EU za dopolnitev zdravstvenih politik držav EU.

ec.europa.eu/health/funding/eu4health_sl

Področja ukrepanja:

Izboljšati in spodbujati zdravje v Uniji
Izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in izdelke, ki so pomembni v času krize
Varovati ljudi v Uniji pred resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje
Okrepiti zdravstvene sisteme

Več informacij o Programu EU za zdravje je na voljo v tej kratki videopredstavitvi: europa.eu/!XkHxb6.

ŽE VEŠ?

V Evropski uniji je bila leta 2020 2,7 milijona ljudem postavljena diagnoza rak, za to boleznijo pa je umrlo še nadaljnjih 1,3 milijona ljudi, vključno z 2 000 mladimi.

Informacije o tem, kako naj bi z evropskim načrtom za boj proti raku zmanjšali število smrti zaradi bolezni ter izboljšali preprečevanje, zdravljenje in oskrbo raka, so na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!p9R7vN.

Zdravstveni delavec ob izvajanju magnetnoresonančnega slikanja pacientke.

Zdravstveni delavec pripravlja napravo za magnetnoresonančno slikanje pacientke, Univerzitetna bolnišnica v Liègeu, Belgija, 24. januar 2020.

Več informacij o prizadevanjih EU za spodbujanje evropskega načina življenja je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!k4bCbX.

Nova spodbuda za evropsko demokracijo

Demokracija je temelj, na katerem je nastala Evropska unija. V zdravem in uspešnem demokratičnem sistemu lahko državljani in državljanke svobodno izražajo svoja mnenja, izbirajo politične voditelje in voditeljice ali sami postanejo voditelji in voditeljice ter odločajo o svoji prihodnosti.

V zadnjih letih se je znova povečala zavzetost javnosti za politično udejstvovanje, pa tudi udeležba na volitvah je bila večja. Vendar se demokracija v EU in državah EU tako kot marsikje po svetu spopada z izzivi, ki segajo od naraščajočega ekstremizma in vmešavanja v volitve do groženj novinarjem in novinarkam ter zaznane oddaljenosti med ljudmi in njihovimi izvoljenimi predstavnicami in predstavniki.

EU si želi okrepiti demokratični proces ter spodbujati državljane in državljanke k sodelovanju pri oblikovanju njihove prihodnosti v EU. Poleg tega si prizadeva povečati preglednost in demokratičnost svojih struktur.

Več informacij o tem, kako lahko sodeluješ in izraziš svoje mnenje, je na voljo v oddelku Tvoj glas pri sprejemanju odločitev EU.

 

Okrepitev demokracij EU

Pravice in svoboščine posameznic in posameznikov, preglednost in odgovornost so v središču načrta Komisije za okrepitev demokracij EU. Ta je osredotočen na ukrepe za spodbujanje svobodnih in poštenih volitev, podporo svobodnim in neodvisnim medijem ter boj proti dezinformacijam. Evropska unija in države EU krepijo svoje ukrepe za boj proti prizadevanjem tistih, ki poskušajo izkoristiti krize, kot je pandemija covida-19, in tistih, ki širijo propagando ali sovraštvo. Med drugim se proti temu borijo z odkrivanjem in razkrivanjem dezinformacij ter sodelovanjem s spletnimi platformami za omejevanje širjenja lažnih novic.

europa.eu/!ncB3Yp

ŽE VEŠ?

73 % novinark z vsega sveta je pri svojem delu doživelo spletno nasilje (anketa UNESCO/ICEF, 2020).

Zagotavljanje možnosti otrokom, da se sliši njihov glas

Vsak otrok v Evropi in povsod po svetu bi moral uživati enake pravice ter živeti brez diskriminacije in ustrahovanja. Namen prve strategije EU o otrokovih pravicah je zagotoviti zaščito in podporo vsem otrokom (mladim, starim manj kot 18 let) ne glede na njihovo okolje, poreklo, družbeni položaj ali prebivališče. Vključuje predloge ukrepov na več področjih, vključno s področji, ki se nanašajo na pravico otrok do otroštva brez nasilja in do varnosti na spletu. Hkrati si EU prizadeva prekiniti medgeneracijske kroge revščine in prikrajšanosti. Z novim evropskim jamstvom za otroke naj bi zagotovili, da imajo otroci, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, dostop do zdravih obrokov, izobraževanja, zdravstvenega varstva in ustreznega bivališča.

europa.eu/!N3g8dH

1/5 of EU Population are children or young people under 18

Več kot 10 000 otrok in mladih je prispevalo zamisli in pomagalo oblikovati strategijo EU o otrokovih pravicah.

play video OGLEJ SI VIDEO: Strategija EU o otrokovih pravicah europa.eu/!6RrHgn

ŽE VEŠ?

Leta 2019 je 22,2 % otrok v EU živelo v gospodinjstvih, ki jih je ogrožala revščina ali socialna izključenost. To je skoraj 18 milijonov prikrajšanih otrok.

ŽE VEŠ?

Evropska komisija bo vzpostavila platformo za udeležbo otrok, s katero jim bo zagotovila prostor za sodelovanje pri postopku odločanja na ravni EU. Otroci bodo tako na primer dejavno sodelovali pri izvajanju evropskega podnebnega pakta in evropskega zelenega dogovora.

ŽE VEŠ?

EU je maja 2021 začela razpravo, s katero je ljudem po vsej EU ponudila priložnost, da povedo, v kakšni Evropi želijo živeti. Razprave in dogodki so potekali po spletu in v živo v vseh državah. Te povratne informacije so pomembne, saj bodo pomagale oblikovati prihodnost EU.

Več informacij o Konferenci o prihodnosti Evrope je na voljo na spletnem naslovu: futureu.europa.eu/?locale=sl.

Spreminjajoča se Evropa

Družbe Evrope se spreminjajo, pri čemer se med drugim podaljšuje pričakovana življenjska doba, stopnje rodnosti pa se znižujejo. Obravnavanje demografskih sprememb je ključno za oblikovanje odpornejše, bolj trajnostne in pravične Evropske unije. Tako se podeželja po vsej EU pogosto spopadajo z zmanjševanjem števila prebivalstva, hkrati pa so prebivalci na podeželju v povprečju starejši kot v mestih. Podeželje nam zagotavlja hrano, domove, delovna mesta in ključne ekosistemske storitve. Da bi Evropska komisija zagotovila, da bo lahko podeželje še naprej imelo te ključne vloge, je pripravila akcijski načrt, da bi podeželskim skupnostim in podjetjem pomagala izkoristiti vse možnosti v prihodnjih desetletjih.

Oglej si, kakšna bo videti Evropa v prihodnjih desetletjih: europa.eu/!dQuGkp.

NALOGA 23 DIALOGI Z DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKAMI

Dialogi med komisarji in komisarkami ter javnostjo potekajo redno po vsej EU. Če se ne morete udeležiti katerega od teh dogodkov, lahko kar v razredu organizirate svoj dialog. Trije ali štirje dijaki in dijakinje prevzamejo vlogo komisarja ali komisarke in izhodišče izberejo med temami, predstavljenimi v tem poglavju. Ko komisar ali komisarka v razredu poda kratko izjavo, sledi 15-minutna izmenjava vprašanj in odgovorov, ki jo vodi učitelj ali učiteljica.

Več informacij o novi spodbudi EU za evropsko demokracijo je na voljo na spletnem naslovu: europa.eu/!rUVkTF.