Vesoljska programa EU Galileo in Copernicus: storitve so se začele izvajati, vendar je treba dodatno spodbuditi njihovo uporabo

Povzetek

Globalni satelitski navigacijski sistem Galileo in program za opazovanje Zemlje Copernicus sta vodilna programa vesoljske politike EU. Z njima se omogoča natančnejša navigacija in določanje časa in zagotavljajo pomembni podatki o Zemlji ter tako pripomore k spremljanju okolja, kopnega in oceanov. Programa pomenita znatne in dolgoročne stroške za proračun EU, ki so do konca leta 2020 skupaj znašali približno 18 milijard EUR.

Komisija se je v svoji vesoljski strategiji za Evropo iz leta 2016 zavezala, da bo bolje izkoristila potencial vesoljskih programov EU, tako da bo čim bolje izkoristila njihove prednosti za družbo in gospodarstvo EU. Vzpostavila in financirala je namenske ukrepe za spodbujanje uporabe vesoljskih storitev, podatkov in aplikacij ter se zavezala, da se bo z zakonodajo EU podpirala uporaba vesoljskih storitev, kadar bo to upravičeno in koristno.

Sodišče je s to revizijo ocenilo ukrepe, ki jih je od leta 2014 sprejela Komisija za spodbujanje uporabe storitev, povezanih z vesoljskima programoma EU Galileo in Copernicus, zaradi doseganja pričakovanih gospodarskih in družbenih koristi. Preučilo je, ali je Komisija (a) razvila celovito in v prihodnost usmerjeno strategijo za spodbujanje uporabe vesoljskih storitev, ki vključuje vse relevantne akterje, (b) vzpostavila trdne sisteme za ocenjevanje koristi teh storitev in spremljanje doseganja strateških ciljev, (c) financirala ukrepe, s katerimi se je uspešno prispevalo k merljivi uporabi storitev, in (d) sprejela ustrezne ukrepe za pripravo regulativnega okvira, s katerim bi se podpirala uporaba vesoljskih storitev.

Namen te revizije je bil oceniti uspešnost ukrepov, ki jih je Komisija sprejela za spodbujanje uporabe vesoljskih storitev. Sodišče pričakuje, da bodo njegovi revizijski rezultati in priporočila predstavljali dodano vrednost, saj naj bi pripomogli k temu, da bo Komisija uspešno spodbujala uporabo vesoljskih storitev EU v novem večletnem finančnem okviru 2021–2027 in boljše spremljala doseganja ciljev programov.

Sodišče v splošnem zaključuje, da se z vesoljskima programoma EU Galileo in Copernicus zagotavljajo koristne storitve in podatki, katerih uporabo je Komisija spodbujala na različne načine, vendar ni storila dovolj, da bi v celoti izkoristila njun potencial in rezultate znatnih naložb, vloženih v doseganje pričakovanih koristi.

S storitvami programa Galileo se že izboljšuje natančnost navigacije in podatki programa Copernicus se dobro uporabljajo pri spremljanju nekaterih politik EU, vendar Komisija še nima celovite strategije za spodbujanje uporabe vesoljskih programov EU, ki bi vključevala vse ustrezne akterje in subjekte na ravni EU in držav članic. Tudi pristopi Komisije v podporo uporabi so le delno povezani s specifičnimi, merljivimi, sprejetimi, realističnimi in časovno opredeljenimi strateškimi cilji, v katerih bi bilo natančno pojasnjeno, kaj je treba doseči.

Komisija ni imela lastnega pristopa za obravnavo razdrobljenosti trgov storitev, hkrati pa je prejela le malo informacij o zelo različnih strategijah in pristopih držav članic pri uporabi storitev v njihovih upravah in pri spodbujanju uporabe.

EU nima splošno priznanega konceptualnega statističnega okvira za ocenjevanje koristi vesoljskih storitev, ocene Komisije pa vsebujejo pomanjkljivosti v zvezi z metodologijo in obsegom. Zato je koristi vesoljskih programov težko zanesljivo oceniti. Z uporabljenimi ključnimi kazalniki smotrnosti se zagotavljajo le osnovne informacije in z njimi se ne meri doseganje glavnih ciljev programov.

Ukrepi Komisije so bili namenjeni podpiranju razvoja novih tehnologij na področju navigacije, dostopa do podatkov programa Copernicus in njihove uporabe, ozaveščanju o programih in uporabi na trgu. Vendar cilji in učinek več ključnih ukrepov Komisije niso bili jasni, možnosti za sinergije pa se še ne izkoriščajo. Poleg tega ključne funkcije sistema Galileo še niso na voljo, kar bi lahko oviralo njegove možnosti za pridobitev trga za te storitve.

Komisija je sprejela uredbe o varnosti v cestnem prometu in storitvah nujne pomoči, da bi olajšala uporabo sistema Galileo, vendar je na drugih področjih ali tržnih segmentih še vedno malo ukrepov. Prav tako še ni bila izvedena celovita analiza za opredelitev, na katerih področjih bi bilo mogoče v zakonodaji EU bolje spodbujati uporabo storitev programa Copernicus. Komisija in države članice tudi nimajo sistematičnega pregleda nad regulativnimi ali upravnimi ovirami, zaradi katerih se lahko vesoljske storitve manj uporabljajo.

Za izkoriščanje potenciala vesoljskih programov EU naj Komisija:

1. razvije celovito strategijo v podporo uporabi vesoljskih storitev EU;
2. razvije konceptualni okvir za ocenjevanje koristi vesoljskih programov EU in izboljša merjenje smotrnosti;
3. zagotovi popolno pripravljenost sistema Galileo in bolje usmerjene ukrepe za spodbujanje uporabe vesoljskih storitev EU;
4. bolje uporablja regulativni okvir v podporo uporabi vesoljskih storitev EU.

Uvod

Vesoljski programi EU

Evropska unija se je v devetdesetih letih 20. stoletja vključila v razvoj vesoljskih programov. Prvotni razlog za to pobudo je bila zagotovitev satelitske radio-navigacijske podpore za vseevropska prometna omrežja. Poleg tega je obstajala potreba po globalnem satelitskem sistemu za opazovanje Zemlje zaradi zagotavljanja informacij o okolju, razumevanja in blaženja posledic podnebnih sprememb ter zagotavljanja civilne varnosti.

EU ima trenutno tri vodilne vesoljske programe:

• Galileo, globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki se je začel izvajati leta 1999. Njegov cilj je zagotavljanje zelo natančnih navigacijskih in časovnih signalov, neodvisnih od drugih obstoječih sistemov. Trenutno je v orbiti 26 satelitov. S sistemom Galileo se od leta 2016 zagotavljajo začetne storitve: odprt signal za aplikacije satelitske radionavigacije, kot so avtomobilska navigacija in storitve na mobilnih telefonih, „regulirana javna storitev” (PRS) za državne organe kot uporabnike na področju varnosti in obrambe ter storitev iskanja in reševanja, s katero se pripomore k hitrejšem lociranju in reševanju ljudi v izrednih razmerah. Po načrtih naj bi bilo v naslednjih nekaj letih na voljo več storitev, druga generacija sistema Galileo z novimi funkcijami je že v pripravi, prvi sateliti pa naj bi bili izstreljeni od leta 2024.
• EGNOS, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev, ki se je začela izvajati leta 2009 in s katero se zagotavljajo navigacijske storitve za letalske, pomorske in kopenske uporabnike na podlagi izboljševanja točnosti podatkov iz ameriškega globalnega pozicionirnega sistema (GPS). EGNOS sestavljajo trije geostacionarni sateliti in 40 zemeljskih postaj¹,
• Copernicus, katerega cilj je zagotavljati natančne in zanesljive informacije o opazovanju Zemlje na področju okolja, kmetijstva, podnebja, varnosti, pomorskega nadzora in drugih politik EU. Je največji tovrstni program na svetu, z njim pa EU prispeva h globalnemu sistemu sistemov za opazovanje Zemlje (GEOSS)². Program Copernicus je začel delovati z izstrelitvijo svojega prvega satelita leta 2014. Trenutno ima v orbiti osem satelitov Sentinel, v prihodnosti pa naj bi bili izstreljeni še dodatni.

Namestitev in delovanje satelitskih sistemov EU pomeni znatne in dolgoročne stroške za proračun EU. Od začetka programov do konca leta 2020 so skupni s tem povezani odhodki EU znašali več kot 18 milijard EUR. Programa Galileo in EGNOS sta v celoti financirana iz proračuna EU³. Program Copernicus se financira približno dvotretjinsko iz proračuna EU, preostanek stroškov pa prispevajo Evropska vesoljska agencija (ESA) in druge tretje strani.

Delovanje satelitskih sistemov in namestitev novih satelitov bosta tudi v prihodnosti pomenila znatne stroške za proračun EU. V novem enotnem vesoljskem programu, ki se bo začel leta 2021 in bo vključeval obstoječe vodilne programe, bo za financiranje operacij programov Galileo, EGNOS in Copernicus ter njihov nadaljnji razvoj do leta 2027 na voljo proračun v višini več kot 14 milijard EUR⁴.

Vrednostna veriga vesoljskih programov EU

Vsi trije vodilni programi so utemeljeni predvsem na podlagi potrebe EU po neodvisnem dostopu do vesoljskih storitev, s katerimi se zagotavljajo informacije o navigaciji, točnem času in podatkih, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. S storitvami, ki se zagotavljajo s temi programi, naj bi se spodbujala tudi rast trgov za aplikacije in storitve, ki temeljijo na GNSS in opazovanju Zemlje, na notranjem trgu EU in širše. Tako naj bi se pojavile tudi nove tržne priložnosti ter zagotovila podpora za strategijo Evropa 2020 in njene cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti⁵.

V vrednostni verigi za vesoljske dejavnosti se običajno razlikuje med:

• proizvodnim sektorjem vesoljskega programa, ki zajema dejavnosti, ki vodijo k razvoju vesoljske infrastrukture, proizvodnjo satelitov in zemeljskih postaj, namestitev v vesolju in njihovo delovanje,
• prodajnim sektorjem vesoljskega programa, ki zajema pridobivanje in shranjevanje vesoljskih podatkov, razvoj proizvodov ali storitev, ki uporabljajo signale ali podatke satelitskih posnetkov (vmesni uporabniki), ter končne uporabnike, ki pri svojem poslovanju ali v vsakdanjem življenju uporabljajo navigacijske storitve, storitve določanja točnega časa ali aplikacije, ki uporabljajo podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje⁶.

Slika 1 prikazuje to vrednostno verigo za vesoljske programe EU.

Vir: Evropsko računsko sodišče

Vesoljska strategija za Evropo, ki jo je leta 2016 pripravila Komisija

Da bi Komisija začrtala dolgoročno vizijo evropske vesoljske politike⁷, je leta 2016 sprejela vesoljsko strategijo za Evropo. Zaradi znatnih naložb, ki so bile vložene v vesoljsko infrastrukturo, in znatnih operativnih stroškov, ki jih ta prinaša, je bil eden od štirih strateških ciljev, opredeljenih v strategiji, boljše izkoriščanje potenciala vesoljskih programov EU s kar najboljšim izkoriščanjem njihovih prednosti za družbo in gospodarstvo EU. Na podlagi že obstoječega okvira za vesoljske programe EU se je Komisija v svoji strategiji zavezala, da bo spodbujala uporabo vesoljskih storitev, podatkov in aplikacij v politikah EU, kadar se z njimi zagotavljajo uspešne rešitve⁸. Zavezala se je tudi, da bo zagotavljala, da se z zakonodajo EU podpira uporaba vesoljskih storitev, kadar bo to upravičeno in koristno, v skladu s spremljevalnimi ukrepi na nacionalni in regionalni ravni. Evropski parlament je te zaveze podprl v dveh resolucijah⁹.

Namensko financiranje EU za podporo uporabi je bilo dano na voljo v okviru vesoljskih programov ali kot del okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020¹⁰. Za obdobje 2014–2020 so Komisija, Agencija za evropski GNSS in pooblaščeni subjekti programa Copernicus skupaj prevzeli obveznosti za približno 565 milijonov EUR. Na sliki 2 je razčlenitev tega zneska po subjektih in programih.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije (zneski obveznosti, prevzetih do 30. junija 2020)

Upravljanje vesoljskih programov EU

Vesoljske programe EU deljeno upravljajo Komisija, ESA ter različni drugi subjekti iz EU in zunaj nje v sodelovanju z državami članicami.

Vloga Komisije

Komisija je v splošnem odgovorna za vesoljska programa EU. Nadzoruje njihovo izvajanje in pripravlja letna delovna programa za Galileo in Copernicus. Prav tako neposredno upravlja nekatere ukrepe, s katerimi se podpira uporaba storitev programov Galileo in Copernicus.

Pri obeh programih Komisija predseduje odboru, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in delegati subjektov, ki neposredno sodelujejo v programih, da bi zagotovila njihovo medsebojno uskladitev. Pri programu Copernicus posebna delovna skupina (forum uporabnikov) pomaga odboru pri opredelitvi zahtev uporabnikov, preverjanju skladnosti storitev in usklajevanju uporabnikov v javnem sektorju.

Vloga Evropske vesoljske agencije

ESA je medvladna organizacija, ustanovljena leta 1975, ki združuje strokovnjake z obsežnim znanjem in izkušnjami na področju vesolja¹¹. Čeprav ni organ EU, ima pomembno vlogo v programih EU, saj zagotavlja strokovno znanje in izkušnje pri tehničnem usklajevanju programov ter zasnovi, razvoju, javnem naročanju in delovanju satelitskih sistemov¹². Hkrati ima ESA lastne programe, s katerimi se podpira razvoj tehnologij za določanje položaja, navigacijo in določanje točnega časa, ki uporabljajo signale GNSS, in spodbuja uporaba opazovanja Zemlje v znanstvenih ali poslovnih aplikacijah.

Vloga Agencije za evropski GNSS

Agencija za evropski GNSS, ki je agencija EU, je odgovorna za nadzor infrastruktur, zagotavljanje storitev ter spremljanje in razvoj trgov za Galileo in EGNOS. Upravljala je tudi program temeljnih elementov, s katerim se je podpiral razvoj za trg pripravljenih sklopov čipov, anten in sprejemnikov, ki se uporabljajo za Galileo in EGNOS, ter projekte v okviru programa EU Obzorje 2020 za ta dva sistema. V okviru novega vesoljskega programa bo Agencijo za evropski GNSS nadomestila in nasledila nova Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA). Med njenimi odgovornostmi je tudi spodbujanje uporabe storitev programov Galileo, EGNOS in Copernicus.

Pooblaščeni subjekti programa Copernicus in njihove storitve

Program Copernicus je sestavljen iz treh komponent, katerih upravljanje je bilo zaupano različnim subjektom iz EU in izven nje (glej sliko 3):

• tehnično usklajevanje, delovanje satelitov Sentinel in sodelujočih misij držav članic ESA ali drugih mednarodnih partnerjev („vesoljska komponenta”) ter dajanje neobdelanih podatkov na voljo. To komponento si delita ESA in Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), ki je prav tako organizacija, ki nima članic le iz EU. EUMETSAT bo upravljala tudi prihodnje misije Sentinel 4, 5 in 6,
• zagotavljanje storitev programa Copernicus (storitvena komponenta),
• zbiranje pomožnih podatkov iz sistemov spremljanja na zemlji, v morju ali zraku (v nadaljnjem besedilu: komponenta in situ), za katere so bodisi odgovorne države članice bodisi se prispevajo prostovoljno.

Vir: Evropska komisija

Storitve programa Copernicus so podatkovni produkti ali aplikacije, povezani s spremljanjem kopnega, morskega okolja, ozračja in podnebnih sprememb, obvladovanjem izrednih razmer, in varnostne aplikacije. So kombinacija neobdelanih podatkov iz satelitov Sentinel, drugih satelitov in pomožnih podatkov. Takih produktov je več kot 500, njihovo število pa se nenehno spreminja (glej primere v okviru 1). Uporabniki neobdelanih podatkov in produktov so predvsem strokovnjaki, ki jih kombinirajo z drugimi podatki. Uporabljajo jih v raziskavah ali jih preoblikujejo v aplikacije za končne uporabnike, kot so javni organi, podjetja ali potrošniki. Podatki in storitve programa Copernicus se financirajo iz programa, vendar se zagotavljajo brezplačno in praviloma naj ne bi vplivale na ponudbo komercialnih storitev.

Okvir 1

Primeri produktov programa Copernicus

Pokrovnost tal CORINE (CLC)

S CLC se zagotavljajo harmonizirane informacije o pokrovnosti tal in rabi zemljišč za vse države članice. Podatki CLC se uporabljajo na primer za razvoj aplikacij ali pripravo analiz v podporo urbanističnemu ali prostorskemu načrtovanju ali za geoprostorske produkte, kot je navigacijska programska oprema.

Analiza in napoved valov v Sredozemskem morju

S tem produktom se zagotavljajo analiza valov in napovedi valov za Sredozemsko morje. Podatki se, na primer, uporabljajo za aplikacije v podporo pristaniškim upravam, operacijam iskanja in reševanja ali upravljavcem komercialnih ladij.

Vira: Copernicusova storitev za spremljanje kopnega, Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja.

Vloga držav članic

Države članice imajo pomembno vlogo pri uporabi vesoljskih storitev EU. Sodelujejo z EU in drugimi subjekti, vendar lahko sprejmejo lastne vesoljske strategije ali programe in izvajajo lastne ukrepe v podporo uporabi storitev, ki jih zagotavljajo vesoljski programi EU. Pri tem ni nujno, da jih usklajujejo s Komisijo. S storitvijo PRS programa Galileo (glej odstavek 02) se neposredno obravnavajo potrebe nacionalnih organov. Skupaj z institucijami in organi EU ali drugimi mednarodnimi institucijami in organi so evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni organi, pristojni za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike, glavni uporabniki programa Copernicus¹³.

Obseg revizije in revizijski pristop

Namen revizije je bil oceniti uspešnost ukrepov, ki jih je sprejela Komisija za spodbujanje uporabe storitev, ki izhajajo iz vesoljskih programov EU, pri doseganju pričakovanih gospodarskih in družbenih koristi, ki jih te storitve zagotavljajo.

Sodišče je preučilo zlasti, ali je Komisija:

1. razvila celovito in v prihodnost usmerjeno strategijo za spodbujanje uporabe storitev vesoljskih programov EU, ki vključuje vse relevantne akterje;
2. vzpostavila trdne sisteme za ocenjevanje koristi vesoljskih programov EU in spremljanje doseganja strateških ciljev;
3. sprejela uspešne ukrepe za povečanje uporabe storitev;
4. sprejela ustrezne ukrepe za pripravo regulativnega okvira, s katerim bi se podpirala uporaba storitev, ki jih zagotavljata programa Copernicus in Galileo.

Z rezultati te revizije in priporočili bo Sodišče ustvarilo dodano vrednost, saj bodo služili kot podpora Komisiji pri tem, da bo v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 uspešneje spodbujala uporabo vesoljskih storitev, ki jih zagotavljata vesoljska programa Galileo in Copernicus, ter bolje spremljala doseganje zadevnih ciljev, povezanih s programoma.

V tem okviru je Sodišče pregledalo pristope in ukrepe, ki so jih sprejeli Komisija, Agencija za evropski GNSS in pooblaščeni subjekti programa Copernicus, da bi podprli uporabo storitev, ki jih zagotavljata vesoljska programa Galileo in Copernicus.

Sodišče je revidiralo vzorec 30 ukrepov, financiranih od leta 2014. Ta vzorec je zajemal ključne ukrepe Komisije in drugih subjektov, katerih cilj je bil znatno povečati uporabo vesoljskih storitev EU, in nepovratna sredstva za projekte programa EU Obzorje 2020. Sodišče je pri ocenjevanju kakovosti projektov in za splošno tehnično podporo uporabilo storitve zunanjih strokovnjakov.

Revizorji Sodišča so imeli sestanke s predstavniki subjektov, pristojnih za usklajevanje in izvajanje nacionalnih vesoljskih politik v Češki republiki, Nemčiji, Franciji in Italiji. Te države članice so izbrali iz skupine držav, ki so sprejele lastne strategije ali načrte za podporo uporabi vesoljskih storitev, ki jih zagotavljata vesoljska programa EU. Srečali so se tudi s predstavniki različnih organizacij deležnikov, ki zastopajo evropske panoge na koncu proizvodne verige¹⁴.

Program EGNOS ima zelo specifično področje uporabe in omejen finančni pomen, zato ga Sodišče ni zajelo v obseg te revizije, prav tako pa ni vključilo ukrepov, povezanih z uporabo storitev PRS programa Galileo, za katero veljajo posebne določbe in ukrepi.

Opažanja

Celovita strategija EU, ki bi vključevala uporabo vesoljskih storitev, še ni pripravljena

Nekateri cilji glede uporabe vesoljskih storitev EU niso bili zadostno opredeljeni

Kot je poudarjeno zgoraj ( glej odstavek 05), sta oba vesoljska programa EU tesno povezana s ciljem spodbujanja rasti trgov za aplikacije in storitve, ki temeljijo na GNSS in opazovanju Zemlje. Zaradi tega se z njima podpirajo splošni cilji politike, in sicer pametna, trajnostna in vključujoča rast. Ker pa so v pravnem okviru, s katerim se urejata ta programa, ti cilji opredeljeni le zelo splošno, je Sodišče preučilo, ali je Komisija razvila celovito in v prihodnost usmerjeno strategijo za podporo uporabi storitev, ki je vključevala vse zadevne akterje in v kateri so bile opredeljene realistične ciljne vrednosti in rezultati.

V vesoljski strategiji iz leta 2016 ( glej odstavek 07) so cilji in ukrepi za podporo uporabi storitev programov Galileo in Copernicus opisani zelo na splošno. Komisija si je prizadevala kar najbolje izkoristiti prednosti vesoljskih programov EU, bolje povezati vesoljski sektor z drugimi politikami in gospodarskimi področji na ravni EU in v vseh državah članicah ter optimizirati prednosti, ki jih vesolje prinaša družbi in širšemu gospodarstvu EU¹⁵. Omenila je tudi nekatere splošne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego tega cilja, kot so uvedba programa Galileo na določenih trgih ali izvajanje informacijskih kampanj in vzpostavitev podpornih omrežij za uporabnike programa Copernicus ter izboljšanje dostopa do podatkov programa Copernicus¹⁶.

Komisija v strategiji ni opredelila koristi, ki bi jih bilo treba doseči, niti določila jasnih ciljnih vrednosti ali prioritet, s katerimi bi pojasnila, kaj bi bilo mogoče realno pričakovati na podlagi „kar najboljšega izkoristka” prednosti. Prav tako ni določila časovnega okvira, v katerem naj bi se te koristi uresničile, niti opredelila ustreznih kazalnikov, na podlagi katerih bi lahko spremljala njihovo doseganje. Zato je bilo že od samega začetka težko oceniti, ali so sprejeti ukrepi ustrezali strateškim ciljem in ali so bili z njimi doseženi želeni rezultati.

Pristop Komisije k spodbujanju uporabe programov Galileo in Copernicus je le delno podprt z merljivimi ciljnimi vrednostmi

Komisija za oba vesoljska programa pripravi letna delovna programa, ki vključujeta izvedbene načrte, v katerih so podrobno navedeni ukrepi in z njimi povezani proračuni¹⁷. Namen letnih delovnih programov je omogočiti financiranje ukrepov in spremljanje dejavnosti Komisije, Agencije za evropski GNSS in pooblaščenih subjektov programa Copernicus, povezanih s programoma.

Za program Galileo Komisija še ni pripravila celovite strategije, s katero bi podprla njegovo uporabo. V letnem delovnem programu so sicer omenjeni splošni cilji, kot so krepitev ozaveščenosti ali izboljšanje uporabe na trgu in standardov, ter opredeljeni glavni ukrepi in mejniki, vendar za številne ukrepe ni merljivih ciljnih vrednosti, rezultati, ki naj bi se dosegli, pa niso jasni in časovno določeni. Komisija je na primer v delovnem programu za leto 2018 želela spodbujati uporabo storitev programa Galileo in EGNOS na trgih zunaj EU z namenskimi projekti za aplikacije in dejavnostmi ozaveščanja in zagotoviti, da sta programa Galileo in EGNOS ustrezno obravnavana v dokumentih o relevantni politiki ter zajeta v raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju avtonomnih vozil. Vendar iz letnega delovnega programa ni povsem jasno razvidno, kateri specifični rezultati so bili pričakovani v zvezi z uporabo na trgu in kdaj naj bi bili po pričakovanju Komisije doseženi.

Agencija za evropski GNSS je sprejela strategijo za razvoj trga in v svojih večletnih programskih dokumentih kot del svojega okvira za zagotavljanje smotrnosti kot agencija EU opredelila specifične, merljive, sprejete, realistične in časovno določene strateške cilje. Za svoje dejavnosti je opredelila tudi jasne ciljne vrednosti in rezultate. Zaradi vloge v programu Galileo je bila strategija osredotočena na razvoj trgov za storitve GNSS v Evropi, ki je le del potencialnega trga.

Za program Copernicus Komisija še ni pripravila celovite strategije, s katero bi podprla njegovo uporabo. Vendar je Komisija – da bi dopolnila dejavnosti pooblaščenih subjektov programa Copernicus in na podlagi opravljene analize vrzeli in potreb po intervenciji¹⁸ – leta 2016 pripravila okvir za dejavnosti spodbujanja uporabe programa Copernicus pri uporabnikih, katerega cilji so bili (I) ozaveščanje, (II) omogočanje lažjega dostopa do podatkov in storitev programa Copernicus, (III) podpora akterjem v prodajnem sektorju in (IV) podpora držav članic in pooblaščenih subjektov programa Copernicus ukrepom Komisije, v njem pa je bil opredeljen tudi sklop ključnih ukrepov za podpiranje uporabe¹⁹. Večina teh ukrepov je bila vključena v letni delovni program programa Copernicus. Vendar so bili za mnoge od njih v letnem delovnem programu le nejasno opisani pričakovani izložki, na primer „večja ozaveščenost” ali „boljša prepoznavnost”. Komisija ni pripravila nadaljnjih programskih dokumentov, v katerih bi bilo pojasnjeno, kaj želi doseči s „sodelovanjem z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi deležniki” ali „spodbujanjem medsektorske razsežnosti programa Copernicus” (glej tabelo 1).

Komisija je leta 2019 v okviru enotnega kapitalskega finančnega instrumenta EU vzpostavila pilotni projekt pobude InnovFin o vesoljskem kapitalu (ISEP), da bi spodbudila naložbe v kapitalske sklade, katerih strategije so usmerjene v vesoljske tehnologije v proizvodnem in prodajnem sektorju, komercializacijo in uporabo na trgih. Projekti, povezani z vesoljem, bi lahko bili upravičeni za financiranje tudi v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), vendar so se z njim ob zaključku revizije podpirale le vesoljske panoge v proizvodnem sektorju, ali v okviru Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME)²⁰ ter, v okviru nacionalnih strategij pametne specializacije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj²¹. Ker ti instrumenti niso bili posebej zasnovani za spodbujanje uporabe, se v ta namen ne spremljajo, njihov prispevek k spodbujanju uporabe vesoljskih storitev EU pa ni znan.

Komisija pri spremljanju politik dobro uporablja podatke programa Copernicus, vendar še ni razvila celovite strategije za nadaljnjo krepitev njihove uporabe

Komisija je leta 2015 izvedla pregled, da bi opredelila možnosti uporabe podatkov programa Copernicus v Komisiji, na primer za spremljanje politik ali spodbujanje uporabe opazovanja Zemlje v zakonodajnih besedilih EU.

Leta 2019 je Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije pri izvedbi interne ocene ugotovilo, da številne službe Komisije sicer priznavajo koristi globalnega spremljanja in uporabljajo podatke za analize, vendar podatkov in informacij, pridobljenih v okviru programa Copernicus ter z opazovanjem Zemlje, ne izkoriščajo v celoti²². Vendar oceni, ki ni vključevala agencij EU ali drugih organov EU, doslej ni sledila temeljitejša analiza vrzeli, Komisija pa še ni razvila strategije za nadaljnjo krepitev uporabe podatkov, pridobljenih v okviru programa Copernicus in z opazovanjem Zemlje, v Komisiji in drugih institucijah ali organih EU, ki bi zajemala vsa relevantna področja.

Vloga pooblaščenih subjektov programa Copernicus pri podpiranju uporabe ni bila jasno opredeljena, njihovi pristopi pa so se razlikovali

V Uredbi (EU) št. 377/2014 je določeno, da morajo pooblaščeni subjekti programa Copernicus zagotoviti uporabo njegovih storitev v javnem sektorju. Od leta 2014 do leta 2020 je skupni proračun teh subjektov za podporo uporabi (glej sliko 4) znašal približno 43 milijonov EUR.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Komisije (zneski obveznosti, prevzetih do 30. junija 2020)

Sodišče je ugotovilo, da v sporazumih o prenosu pooblastil med Komisijo in pooblaščenimi subjekti programa Copernicus naloge teh pri podpiranju uporabe niso jasno opredeljene. Razpoložljivi proračuni za promocijske dejavnosti so se precej razlikovali, prav tako tudi pristopi subjektov k promociji storitev in produktov programa Copernicus. Subjekt, odgovoren za Copernicusovo storitev za spremljanje morskega okolja (CMEMS), Mercator Océan International, je na primer sprejel strategijo za krepitev uporabe pri uporabnikih, na podlagi katere je želel razširiti uporabo svoje storitve na nove skupnosti uporabnikov. Imel je tudi poseben proračun za podpiranje opredelitve demonstracijskih primerov (tj. posameznih manjših projektov v aplikacijah prodajnega sektorja), ki spodbujajo uporabo storitve CMEMS.

Po drugi strani pa Evropska agencija za okolje, ki je odgovorna za vseevropsko komponento Copernicusove storitve za spremljanje kopnega (CLMS), ni imela strategije za krepitev uporabe in le zelo omejen proračun za spodbujanje teh storitev, čeprav je ta komponenta zelo pomembna za uporabo²³. Prav tako ni imela dovolj informacij o tem, kdo so uporabniki storitev in kaj s podatki počnejo.

Strategije držav članic v zvezi z uporabo so slabo usklajene

Države članice in ESA so tesni partnerji v vesoljskih programih EU, vendar jim ni treba usklajevati lastnih vesoljskih strategij ali ukrepov s Komisijo ali Agencijo za evropski GNSS. Čeprav je sodelovanje med ESA, ki je vzpostavila program za podporo razvoju tehnologij za določanje položaja, navigacijo in določanje točnega časa, in Agencijo za evropski GNSS zelo tesno, slednja pred letom 2019 ni prejela veliko informacij o strategijah in ukrepih držav članic v podporo uporabi storitev programa Galileo.

Leta 2019 je Agencija za evropski GNSS analizirala informacije o nacionalnih vesoljskih programih držav članic in ugotovila, da ima 18 držav članic nacionalno vesoljsko strategijo²⁴. Štiri države članice so sicer sprejele specifične nacionalne programe v podporo širši uporabi storitev programa Galileo in sistema EGNOS, vendar svojih programov niso uskladile z Agencijo za evropski GNSS²⁵. Agencija za evropski GNSS in države članicami se še niso dogovorile o skupnih načrtih, s katerimi bi se prizadevanja osredotočila na segmente, v katerih je podpora EU najbolj potrebna, ali s katerimi bi se izboljšala nacionalna prizadevanja.

Pri programu Copernicus imajo pomembno vlogo države članice, saj so nacionalni, regionalni in lokalni organi ključni uporabniki programa. Komisija je v svoji analizi iz leta 2016²⁶ ugotovila znatne razlike v fazah razvoja med državami članicami. Izvedla je sicer več ukrepov, vendar ti niso bili del celovitega strateškega pristopa, s katerim bi se posebej obravnavale različne potrebe pri zasnovi njenih ukrepov za podporo uporabi. To se odraža tudi v rezultatih ocene učinka, ki jo je Komisija izvedla leta 2018 in v kateri je navedeno, da se s programom Copernicus niso uspeli v zadostni meri pritegniti potencialni uporabniki zunaj tradicionalnih skupnosti uporabnikov vesoljskih storitev, in ugotovljeno, da je treba okrepiti vključevanje vesoljskih podatkov v druga področja in gospodarske sektorje²⁷.

Poleg zelo omejenega števila večjih akterjev so evropski dobavitelji aplikacij, ki uporabljajo podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, predvsem številna specializirana mikro, mala in srednja podjetja²⁸. Na strani povpraševanja je javni sektor leta 2016 predstavljal več kot polovico trga prodajnega sektorja za storitve Evropskega programa za spremljanje Zemlje v Evropi. Povpraševanje pa je zelo razdrobljeno, saj so potencialni uporabniki vesoljskih storitev številni nacionalni, regionalni ali lokalni organi. To bi lahko pomenilo oviro za stroškovno učinkovito uporabo vesoljskih storitev v javnih organih in državah članicah.

Sodišče je v štirih izbranih državah članicah ugotovilo znatne razlike v tem, kako so organi vesoljske programe EU vključili v nacionalne politike in podpirali širšo uporabo njihovih storitev (glej okvir 2).

Te nacionalne pobude so obetavne, kar zadeva širšo uporabo vesoljskih aplikacij, vendar ostajajo omejene na zadevne države članice, saj v njih ni bil obravnavan trg EU. Sodišče je ugotovilo, da Komisija ni imela posodobljenega pregleda splošnega stanja takih nacionalnih pobud in jih ni upoštevala v svojem strateškem pristopu.

Vesoljska programa EU zagotavljata koristi, vendar o njihovem obsegu ni veliko informacij

Ni priznanega konceptualnega okvira za ocenjevanje koristi vesoljskih storitev

Zagotavljanje vesoljskih storitev prinaša številne gospodarske in družbene koristi. Te izhajajo tako iz proizvodnega kot iz prodajnega sektorja (glej sliko 5).

Vir: Evropsko računsko sodišče

Ni priznanega konceptualnega okvira za ocenjevanje koristi na področju vesoljske infrastrukture niti strukturiranega sistema za zbiranje statističnih podatkov o koristih vesoljskih storitev. Prav tako ni uradne opredelitve vrednostne verige vesoljskega gospodarstva niti dogovorjene opredelitve pojma „dejavnosti na koncu proizvodne verige”.

Leta 2012 je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila priročnik o merjenju na področju vesoljskega gospodarstva, v katerem so predlagane nekatere metode in viri ter niz kazalnikov³¹. Čeprav je Komisija uporabila nekatere informacije iz priročnika, je menila, da ta ni ustrezen za merjenje vesoljskega gospodarstva EU in je uporabila lasten pristop za določitev socialno-ekonomskih koristi, ki jih prinašata programa Copernicus in Galileo, podoben tistim, ki jih uporabljajo drugi akterji v evropskem vesoljskem sektorju. Brez vzpostavljenega konceptualnega okvira je zelo težko zanesljivo ocenjevati koristi vesoljskih storitev, jih primerjati z drugimi gospodarskimi sektorji ali pripraviti analize stroškov in koristi vesoljskih programov.

Metodologija, ki jo Komisija uporablja za določanje koristi vesoljskih storitev, ima pomanjkljivosti

Komisija je leta 2018 navedla, da bo učinek storitev, ki se zagotavljajo z vesoljskimi programi EU, na gospodarsko rast in zaposlovanje v EU sčasoma odtehtal znatne javne naložbe v vesoljske programe EU³². To izjavo je podprla z več študijami, v katerih so bile ocenjene koristi vesoljskih programov EU. Takšne ocene so pomembne tudi pri oceni učinka novih vesoljskih programov. Ocena koristi programov mora zato temeljiti na trdni in po potrebi dosledni metodologiji ter realističnih podatkih. Sodišče je preučilo, ali je Komisija pri obeh programih dosledno uporabljala trdno metodologijo in ali so bili v študijah uporabljeni zanesljivi viri podatkov.

Gospodarske koristi vesoljskih programov se lahko izrazijo z bruto dodano vrednostjo podjetij, dejavnih v vesoljskem proizvodnem in prodajnem sektorju. Bruto dodana vrednosti ustreza vrednosti, ki je proizvedena v proizvodnem sektorju in jo je mogoče meriti kot: vsoto vseh dohodkov, zasluženih v procesu proizvodnje blaga in storitev, ter davkov na proizvodnjo in uvoz minus subvencije. Vendar metoda, ki jo je Komisija uporabila za oceno prihodkov, ustvarjenih s programoma Copernicus in Galileo, ni bila v skladu s konceptualnim okvirom, določenim v Uredbi št. 549/2013, ki se uporablja za izračun bruto domačega proizvoda (BDP) v EU³³, kar je privedlo do nepravilne meritve te vrste koristi.

Metodologija za izračun koristi programa Galileo se je razlikovala od metodologije za program Copernicus. Nedenarnim koristim, kot je prispevek k blažitvi podnebnih sprememb ali rešena življenja zaradi GNSS, so bile dodeljene denarne vrednosti, kar je privedlo do različnih ocen za enake koristi. Primeri pomanjkljivosti pri izračunu koristi, ki izhajajo iz vesoljskih programov EU, so prikazani v okviru 3. Zato je mogoče, da je ekonomski učinek na rast in delovna mesta podcenjen, dejanske skupne koristi programov pa so morda precenjene.

Komisija nima informacij in ustreznih ključnih kazalnikov smotrnosti za spremljanje uporabe

V skladu z uredbama št. 1285/2013 za programa Galileo in EGNOS ter št. 377/2014 za program Copernicus in novo uredbo o vzpostavitvi vesoljskega programa EU mora Komisija redno spremljati njihovo smotrnost. V uredbah so opredeljeni tudi osnovni kazalniki smotrnosti³⁴. Poleg tehničnih vidikov, kot je razpoložljivost storitev ali podatkov, mora Komisija redno spremljati tudi učinek storitev na različne gospodarske sektorje in oceniti, ali panoge EU dejansko povečujejo svoj tržni delež na svetovnem trgu prodajnega sektorja za satelitsko navigacijo in opazovanje Zemlje. Za to je potrebna opredelitev ustreznih kazalnikov, ki so podlaga za oceno učinkov programov.

Za Galileo Agencija za evropski GNSS na splošno zagotavlja uporabne in splošno skladne ključne kazalnike smotrnosti, s katerimi se prikazuje doseženi napredek. Vendar se je njihovo število sčasoma povečalo na 97 kazalnikov izložkov in rezultatov, zaradi česar je njihovo spremljanje zapleteno. Nekateri kazalniki niso predstavljeni v smiselnem kontekstu, kar otežuje njihovo razlago. Kazalnik, ki kaže število podjetij, ki tržijo proizvode, ki uporabljajo storitve programa Galileo, prikazuje na primer letne spremembe, vendar ne kaže, kolikšen del zadevnega trga ta podjetja predstavljajo. Poleg tega ni kazalnikov o stroških in koristih prizadevanj Agencije za evropski GNSS v zvezi s prednostnim razvojem nekaterih trgov pred drugimi zaradi njihovega strateškega in gospodarskega pomena. Ob koncu te revizije je Agencija za evropski GNSS že pripravljala nov, enostavnejši sklop kazalnikov.

Glede uporabe storitev programa Copernicus Komisija spremlja ključne parametre, kot so večanje števila uporabnikov programa Copernicus, registriranih pri ESA ali drugih pooblaščenih subjektih, količine prenesenih podatkov ali število organiziranih usposabljanj ali promocijskih prireditev. Vendar obstajajo le delne informacije o številu uporabnikov, saj se lahko registrirajo tudi pri nacionalnih platformah za distribucijo podatkov ali drugih tretjih straneh. Poleg tega ESA in drugi pooblaščeni subjekti le težko zbirajo informacije o tem, kdo dejansko uporablja podatke programa Copernicus in za katere namene. Komisija ni jasno opredelila ključnih kazalnikov smotrnosti v zvezi z uporabo pri pooblaščenih subjektih programa Copernicus in tudi njihovo poročanje ni bilo usklajeno. Težko je bilo tudi sklepati o dejanski uporabi storitev na podlagi števila organiziranih usposabljanj ali promocijskih prireditev.

V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 je morala Komisija spremljati uporabo podatkov in informacij programa Copernicus s specifičnimi kazalniki rezultatov. Ti so zajemali: glavne uporabnike, kot so nacionalni, regionalni ali lokalni organi, prodor na trg, širitev obstoječih trgov, ustvarjanje novih trgov in konkurenčnost evropskih izvajalcev v prodajnem sektorju³⁵. Vendar pa zaradi raznolikosti možnih aplikacij programa Copernicus Komisija težko zbere ustrezne zbirne podatke, ki bi se uporabili za te kazalnike. Komisija je leta 2019 objavila tržno poročilo, v katerem je bilo navedeno, da je leta 2017 približno 72 % podjetij za opazovanje Zemlje v Evropi že uporabljalo podatke ali storitve programa Copernicus v primerjavi s 66 % leta 2016³⁶, vendar je bilo v njem navedenih zelo malo informacij o tem, koliko so program Copernicus uporabljali glavni uporabniki ali koliko se je s storitvami prispevalo h krepitvi konkurenčnosti evropskih operaterjev v prodajnem sektorju.

Pri omogočanju uporabe storitev Galileo je bil dosežen znaten napredek, vendar ključne funkcije, s pomočjo katerih bi lahko v celoti izrabili njegove koristi, še niso na voljo

Po GPS in ruskemu sistemu GLONASS je Galileo tretji globalni satelitski navigacijski sistem, ki zagotavlja navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa. Ko so se v okviru programa Galileo leta 2016 začele izvajati začetne storitve, je imel program glede na prvotne načrte že osemletno zamudo³⁷. GPS je imel pomembno prednost kot prvi odprt GNSS na svetu, uporablja pa ga večina sprejemnih naprav. Čeprav so se storitve programa Galileo izkazale za natančnejše od storitev drugih GNSS, so si morale zadevne strani (Agencija za evropski GNSS, Komisija in ESA) po velikem neželenem dogodku v letu 2019, zaradi katerega sistem Galileo šest dni ni bil na razpolago, dosledno prizadevati za ukrepe za povečanje njegove stabilnosti, trdnosti in odpornosti. Poleg tega je možno, da bodo drugi ponudniki kmalu dosegli podobno raven natančnosti. V vesolje se trenutno pošilja nova generacija satelitov GPS z izboljšano natančnostjo, ki naj bi začeli delovati v prihodnjih letih.

V tem kontekstu je morala Agencija za evropski GNSS opredeliti najpomembnejše tržne segmente za storitve programa Galileo in oblikovati ukrepe za razvoj teh trgov. Sodišče je analiziralo, ali je Agencija za evropski GNSS opravila uspešno tržno raziskavo ter ali je s svojimi ukrepi sledila jasno opredeljenim potrebam, ali so bili ti usmerjeni v podporo uporabi storitev Galileo in ali so imeli merljiv učinek na uporabo teh storitev.

Nadaljnji uspeh storitev programa Galileo je odvisen zlasti od razpoložljivosti ključnih funkcij

Sodišče je ugotovilo, da je Agencija za evropski GNSS uspešno opredelila trenutne ključne tržne segmente za storitve GNSS, kot so pametni telefoni, avtomobilski proizvajalci ali proizvajalci opreme za raziskovanje, in njihove zahteve.

Agencija za evropski GNSS je vzpostavila tesne stike s proizvajalci naprav po vsem svetu in spodbujala razpoložljivost čipov in sprejemnikov, pripravljenih za sprejemanje signala sistema Galileo, na trgu. Velik dosežek je bil, da so vodilni dobavitelji, ki predstavljajo več kot 95 % trga naborov čipov GNSS, do leta 2020 proizvajali čipe in module, pripravljene za sprejemanje signala sistema Galileo, sprejemniki, združljivi s sistemom Galileo, pa so na voljo v mnogih tržnih segmentih in so običajno interoperabilni s preostalimi GNSS. S tem se prispeva k večji splošni točnosti navigacije, vendar to ne pomeni, da se v opremi ali sprejemnikih daje prednost sistemu Galileo pri pridobivanju signala. Sistem GPS ima še vedno zelo močan prodor na trg in potrebnega bo nekaj časa, da bo večina uporabnikov v različnih tržnih segmentih sprejela tehnologije, ki so združljive s sistemom Galileo.

Zelo natančna storitev in storitev za avtentikacijo navigacijskih sporočil sta ključni funkciji („konkurenčna prednost”) sistema Galileo. Storitev za avtentikacijo navigacijskih sporočil je sestavljena iz digitalnega podpisa navigacijskih signalov, da se zagotovi njihova avtentičnost. Komercialna avtentikacijska storitev, s katero se zagotavlja šifriran signal sistema Galileo, naj bi bila na voljo za zaščito pred napadi s ponovitvijo signala. Drugi GNSS ne zagotavljajo takšnih storitev, zato sta ti funkciji edinstvena prodajna prednost sistema Galileo. Komercialna avtentikacijska storitev je tudi edina storitev sistema Galileo, ki naj bila po načrtih Komisije na voljo proti plačilu pristojbine in ki bi lahko tako ustvarila prihodek za proračun EU.

Čeprav naj bi bil sistem Galileo do konca leta 2020 v celoti operativen, tega statusa še ni dosegel. Razvoj zelo natančne storitve in storitve za avtentikacijo navigacijskih sporočil je povzročil dodatne zamude. Testiranje je načrtovano za leto 2021, da bi se panogam omogočilo, da potrdijo kompatibilne sprejemnike, vendar storitve morda ne bodo na voljo pred letom 2024. Komercialna avtentikacijska storitev je še vedno v fazi opredelitve in ni jasno, kdaj bo postala operativna. Čeprav to ne ovira razvijanja potencialnih trgov, lahko ovira možnost, da bi se s sistemom Galileo pridobil trg za te storitve in tako izkoristile zadevne naložbe vanj, preden začnejo drugi GNSS zagotavljati podobne storitve.

Ukrepi za podporo razvoju in uporabi storitev Galileo so kakovostni, vendar še vedno obstaja tveganje, da njihova uporaba ne bo uspešna

Od leta 2014 je Agencija za evropski GNSS porabila približno 22 milijonov EUR za razvoj trga in podpiranje uporabe storitev sistemov Galileo in EGNOS. Do sredine leta 2020 je Agencija za evropski GNSS dodelila nepovratna sredstva v višini 141 milijonov EUR 79 projektom v okviru programa Obzorje 2020 in financirala podporo v višini približno 41 milijonov EUR za 14 projektov v okviru programa Temeljni elementi.

Sodišče je ugotovilo, da lahko od objave razpisov za zbiranje predlogov za projekte do konca projekta pretečejo več kot štiri leta. Sodišče opaža splošno tveganje, da bodo na hitro spreminjajočih se tehnoloških trgih rezultati projektov takrat, ko bodo na voljo, že zastareli.

Sodišče je na podlagi vzorca (glej odstavek 21) pregledalo osem ukrepov, ki jih je Agencija za evropski GNSS podprla v okviru programa Obzorje 2020, programa Temeljni elementi ali v okviru svojega razvoja trga in so bili v času revizije že dokončani. Ugotovilo je, da se je z ukrepi na splošno obravnavala jasno ugotovljena tehnična potreba ali da so bili ukrepi usmerjeni na obetaven trg. Ukrepi so bili ustrezno tehnično kakovostni in z njimi so bili doseženi cilji glede izložkov in časovnega okvira. Vendar se nekateri trgi še razvijajo in prispevek projektov k uporabi se bo lahko ocenil šele čez nekaj časa. V drugih primerih je lahko uporaba odvisna od tega, ali imajo potencialne stranke za inovativne rešitve zagotovljeno potrebno financiranje (glej okvir 4).

Ukrepi Komisije v podporo uporabi podatkov programa Copernicus so bili razdrobljeni, sinergije pa se niso izkoriščale

Več ključnih ukrepov Komisije je imelo nejasne cilje, bili so razdrobljeni in premalo finančno podprti

Komisija je od leta 2014 uporabo storitev programa Copernicus neposredno podprla s približno 30 milijoni EUR. Poleg tega je bilo na voljo približno 83 milijonov EUR za spodbujanje novih načinov dostopa do podatkov programa Copernicus. Za podporo uporabi storitev programa Copernicus v okviru programa Obzorje 2020 so bila dodeljena nepovratna sredstva v višini 194 milijonov EUR za 79 projektov s posebnim poudarkom na uporabi na trgu in nadaljnjem razvoju storitev programa Copernicus. Sodišče je v okviru svojega vzorca pregledalo šest ključnih ukrepov, ki jih je neposredno podpirala Komisija (glej odstavek 30), in osem projektov, financiranih v okviru programa Obzorje 2020, ki so bili namenjeni podpori uporabe in so bili v času revizije Sodišča že dokončani.

Da bi Komisija povečala ozaveščenost o programu Copernicus, je ustanovila mreži Copernicus Academy in Copernicus Relays. Cilj mreže Copernicus Academy je podpirati uporabo na univerzah in v raziskovalnih središčih z zagotavljanjem učnega gradiva in namenskih informacij za javne raziskovalne organizacije, cilj mreže Copernicus Relays pa je boljše razumevanje potreb uporabnikov, povečanje ozaveščenosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter širjenje najboljših praks.

Sodišče je ugotovilo, da je Komisija od leta 2017 uspešno sodelovala z več kot 160 člani mreže Copernicus Academy v vseh 27 državah članicah in tudi v nekaterih tretjih državah ter več kot 90 partnerji iz mreže Copernicus Relays, vključno z nacionalnimi organi, državnimi agencijami, inovacijskimi grozdi, podjetji, ki delujejo v vesoljskem sektorju, ter univerzitetnimi inštituti in neprofitnimi organizacijami. V letu 2019 je bilo v okviru mreže Copernicus Relays organiziranih približno 200 prireditev za ozaveščanje. Vendar partnerji ne prejemajo neposrednega financiranja in ni informacij o tem, ali prispevajo k strukturirani uporabi pri uporabnikih z dolgoročnim učinkom na nacionalno, regionalno ali lokalno raven.

Kot je opredeljeno v vesoljski strategiji za Evropo iz leta 2016, je Komisija podpirala tudi zagonska podjetja. V ta namen je organizirala ali finančno podprla nagrade v podporo inovativnim zamislim (Hackathons ali Masters) ter vzpostavila programa Accelerator in Incubation. Iz pospeševalnika Accelerator programa Copernicus se je letno financiralo mentorstvo izkušenih mentorjev za približno 40 inovativnih podjetij, iz programa Incubation pa je bilo podprtih približno 20 inovativnih podjetij, ki uporabljajo storitve programa Copernicus, z nepovratnimi sredstvi v višini 50 000 EUR poleg podpore, ki so jo že prejeli iz drugih inkubacijskih pobud, na primer iz podjetniških inkubatorjev agencije ESA. Vendar je bilo število podprtih zagonskih podjetij majhno, Komisija pa ni pojasnila svojih ciljev pri podpiranju teh programov. Po koncu obdobja pospeševanja ali inkubacije ni bilo nadaljnjega spremljanja napredka, ki so ga zagonska podjetja dosegla. Zato še ni mogoče oceniti, ali sta ti dve pobudi prispevali k uspešnemu in učinkovitemu podpiranju zagonskih podjetij.

Drugi ključni ukrep, okvirni sporazum o partnerstvu Caroline Herschel, je bil namenjen tesnejšemu sodelovanju z zainteresiranimi državami članicami. Na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu javni subjekti, kot so vesoljske agencije ali raziskovalni inštituti v 22 državah članicah, predlagajo projekte Komisiji in dodeljujejo nepovratna sredstva za podporo ukrepom v okviru treh specifičnih ciljev (stebrov), pri čemer se iz proračuna EU podpira do 85 % stroškov (glej tabelo 2).

Na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu ima Komisija možnost, da neposredno podpira uporabo skupaj z nacionalnimi partnerji in tako še podkrepi svoje ukrepe. Vendar je bilo zaradi številnih manjših in ločenih ukrepov, kot so delavnice, usposabljanja ali projekti v okviru različnih stebrov, izvajanje sporazuma razdrobljeno. Pričakovani splošni učinek in povezava z nacionalnimi strategijami za spodbujanje uporabe sta ostala precej nejasna. Program je na primer vključeval ukrepe za sestavo kataloga najboljših praks, ki bi bil namenjen kot spodbuda za potencialne nove uporabnike programa Copernicus v javnem sektorju ali za ozaveščanje o tem, kako bi se lahko s storitvami programa Copernicus podpirale javne uprave. Ker je uporaba podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, zapletena in zahteva strokovno znanje, so za ukrepe, ki so podprti z okvirnim sporazumom o partnerstvu, potrebni dopolnilni ukrepi, npr. zaposlitev strokovnjakov v nacionalnih upravah, kar pa ni zagotovljeno.

Za prvo leto programa, tj. leto 2018, je Komisija v proračunu predvidela prispevek v višini 6 milijonov EUR. Vendar je v času revizije Sodišča pri veliko projektih prihajalo do zamud, predvsem zaradi poznega podpisa sporazumov ali pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev ali zamud pri ureditvah predfinanciranja. Za ukrepe, sprejete v letnem delovnem programu za leto 2019, je bilo načrtovano financiranje EU v višini 8 milijonov evrov izvršeno z veliko zamudo. Specifične sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev je bilo zato mogoče podpisati šele septembra 2020, takrat pa je bilo financiranje ukrepov za delovni program za leto 2020 še vedno negotovo.

Projekti, financirani v okviru programa Obzorje 2020, so na splošno kakovostni, vendar njihovega učinka na uporabo programa Copernicus ni mogoče oceniti

Program Obzorje 2020 je bil pomemben steber v prizadevanjih Komisije za podporo uporabi programa Copernicus. Ciljno usmerjeni ukrepi so bili vključeni v del programa, namenjen vesolju, vendar so bili prosilci, ki uporabljajo podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, upravičeni tudi v delih delovnih programov programa Obzorje 2020, ki niso povezani z vesoljem³⁸.

Sodišče je pregledalo razpise za zbiranje predlogov v zvezi z uporabo programa Copernicus v delovnih programih programa Obzorje 2020 št. 2014/15 in 2016/17 ter za osem zaključenih projektov analiziralo, ali so prispevali k znatni uporabi storitev programa Copernicus.

Projekti, ki jih je pregledalo Sodišče, so bili tehnično izvedljivi, in z njimi je bila izpolnjena večina ciljev, opredeljenih v delovnih programih. Vendar pri treh od šestih projektov, ki so posebej usmerjeni v uporabo na trgu, ni bilo jasno, ali so upravičenci uspeli razviti storitve, s katerimi je mogoče ustvariti znaten prihodek za udeležence ali doseči znatno širšo uporabo storitev programa Copernicus. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bil pri nekaterih razpisih za zbiranje predlogov pričakovani učinek zelo ambiciozen, saj zaradi majhnega števila projektov, ki jim je bilo dodeljeno financiranje, ni bilo verjetno, da bo ta cilj dosežen (glej okvir 5).

Komisija omogoča lažji dostop do podatkov programa Copernicus, vendar se možnosti za sinergije ne izkoriščajo

Ustrezen dostop do podatkov in produktov programa Copernicus je ključnega pomena za uspešno uporabo njegovih storitev. Sodišče je preučilo, ali je imela Komisija pri zagotavljanju takega dostopa do podatkov in storitev programa Copernicus stroškovno učinkovit in sinergijski pristop.

Agencija ESA in organizacija EUMETSAT sta vzpostavili podatkovna vozlišča, s katerih bi lahko uporabniki prenesli surove podatke satelitov Sentinel. Kot del infrastrukture je 13 držav članic EU financiralo in upravljalo nacionalna zrcalna spletna mesta za podatke programa Copernicus (kolaborativne zemeljske segmente³⁹), od katerih jih je nekaj zagotavljajo dodatne storitve za svoje uporabnike. Subjekti, pooblaščeni za storitvene komponente, so produkte programa Copernicus dali na voljo prek lastnih rešitev za dostop do podatkov.

Ker je bil zaradi količine podatkov in informacij, ki jih je ustvaril program Copernicus, tradicionalni prenos podatkov zahteven, je bila leta 2016 ustanovljena projektna skupina, sestavljena iz predstavnikov Komisije, agencije ESA, organizacije EUMETSAT, držav članic in sodelujočih držav programa Copernicus. Ta projektna skupina je predlagala uvedbo rešitev za izboljšanje razpoložljivosti podatkov in produktov programa Copernicus⁴⁰. Kot del te pobude je Komisija financirala vzpostavitev platforme za storitve dostopa do podatkov in informacij (platforme DIAS). Vendar integriran zemeljski segment še ni bil dokončan in podatki programa Copernicus so še vedno na voljo na številnih platformah, ki jih upravljajo agencija ESA, pooblaščeni subjekti programa Copernicus, države članice in zasebni operaterji.

Platforme DIAS so inovativne digitalne platforme v oblaku, ki se nahajajo v EU in uporabnikom omogočajo, da uporabljajo velike količine podatkov programa Copernicus in drugih vesoljskih podatkov, ne da bi jih bilo treba prenesti in hraniti v njihovih računalniških omrežjih. Namen je bil okrepiti konkurenco med temi platformami in z obstoječimi storitvami ter jih združiti z dodatnimi komercialnimi storitvami, da bi bile platforme dolgoročno ekonomsko vzdržne in neodvisne od javnega financiranja.

Pri vzpostavljanju platform DIAS je obstajala negotovost glede števila potencialnih uporabnikov, ki bi bili pripravljeni plačati za storitve in bi tako zagotovili ekonomsko vzdržnost platform. Komisija se je nazadnje odločila, da bo do leta 2021 podpirala pet takih platform. Vendar je bilo zaradi njihovega števila težko privabiti zadostno število uporabnikov, da bi se dosegla kritična masa, izkoristil mrežni učinek in tako uspešno konkuriralo operaterjem iz tretjih držav, ki zagotavljajo podobne storitve. Odkar so platforme DIAS sredi leta 2018 začele delovati, se njihove storitve v primerjavi s skupnim številom aktivnih uporabnikov programa Copernicus zelo malo uporabljajo, saj za nekatere od njih trenutno plačuje le majhno število uporabnikov. Poleg tega Komisija ni zadosti spodbujala uporabe storitev v okviru drugih namenskih instrumentov za podporo uporabi, kot je Obzorje 2020, tako, da bi upravičence spodbujala k uporabi tega novega orodja za obdelavo njihovih podatkov.

Komisija še nima strategije o tem, kako stroškovno učinkovito integrirati nadaljnji dostop do podatkov programa Copernicus in njihove obdelave: samo eden od 13 kolaborativnih zemeljskih segmentov je bil izveden z uporabo infrastrukture platforme DIAS in na ta način prikazal zanimanje za konvergenco. Komisija prav tako še ni pojasnila, kako bi bila dostop do podatkov programa Copernicus in drugih vesoljskih podatkov ter njihova obdelava integrirana v njeno pobudo z imenom evropski oblak za odprto znanost⁴¹. Namen te pobude je odpraviti razdrobljenost podatkovnih infrastruktur v EU na splošno z razvojem zmogljivosti za shranjevanje, izmenjavo in ponovno uporabo znanstvenih podatkov ter navzkrižno bogatenje različnih podatkovnih nizov, vključno s podatki, pridobljenimi z opazovanjem Zemlje.

Z regulativnimi ukrepi je mogoče olajšati uporabo vesoljskih storitev EU, vendar še vedno obstajajo vrzeli

Komisija se je v svoji vesoljski strategiji za Evropo iz leta 2016 zavezala tudi, da bo sprejela regulativne ukrepe (kadar so ti utemeljeni in koristni), da bi program Galileo uvedla na specifične trge ali področja ter dolgoročno spodbudila uporabo vesoljskih rešitev z ukrepi standardizacije.

Sodišče je ocenilo, ali je Komisija uspešno opredelila takšne priložnosti za regulativne ali standardizacijske ukrepe v podporo uporabi vesoljskih storitev in ali je v zvezi z njimi ukrepala. Ker lahko obstoječe pravne določbe uporabo vesoljskih storitev tudi ovirajo (na primer pravila javnih uprav, na podlagi katerih je prepovedana uporaba vesoljskih podatkov ali storitev), je Sodišče preučilo tudi, ali so Komisija in izbrane države članice sprejele ukrepe za opredelitev in odpravo takih ovir.

Z regulativnimi ukrepi je bila olajšana uporaba naprav, združljivih s sistemom Galileo, vendar so potrebni nadaljnji ukrepi

Za storitve satelitske navigacije in določanja točnega časa veljajo številni tehnični standardi in predpisi. To so lahko pravila EU, nacionalna pravila ali standardi, ki so določeni na podlagi mednarodnih sporazumov ali jih določijo organizacije za standardizacijo. S takimi ukrepi se lahko podpira uporaba vesoljskih storitev, saj se z njimi omogoča, da proizvajalci opreme standardizirajo svoje izdelke in zagotavljajo interoperabilnost sistemov. Ker satelitski navigacijski sistemi uporabljajo radijske frekvence, so potrebni tudi standardi za zaščito signalov pred interferencami.

Komisija je že sprejela regulativne ukrepe za olajšanje uporabe storitev Galileo na področju varnosti v cestnem prometu in izrednih razmer⁴². S temi pobudami se je uspešno podpiralo opremljanje novih avtomobilov in mobilnih telefonov z nabori čipov, združljivimi s sistemom Galileo, kar je službam, ki se odzivajo na izredne razmere, omogočilo, da pridejo hitreje na kraj nesreče. Poleg tega je bil relevanten mednarodni standard, na podlagi katerega se je prednost dajala uporabi GPS kot prednostnega navigacijskega signala za naprave, leta 2020 posodobljen, kar proizvajalcem naprav zdaj omogoča, da izberejo želeni GNSS, s čimer se bo verjetno podprla širša uporaba storitev Galileo.

V študiji Komisije iz leta 2017 so bile opredeljene vrzeli in prihodnje potrebe po standardizaciji v podporo programu Galileo in sistemu EGNOS pri prodoru na trg ter predlagani časovni načrti za različne tržne segmente⁴³. Komisija je pripravila tudi evropski radionavigacijski načrt, ki vsebuje popis obstoječih in nastajajočih radionavigacijskih sistemov ter pregled zakonodaje EU na področju radijske navigacije⁴⁴. Komisija je po posvetovanju z državami članicami opredelila tri prednostna področja, na katerih bi lahko bila pravna ureditev ali standardizacija koristna⁴⁵:

• inteligentni promet in mobilnost: pilotno letalstvo, brezpilotni in avtonomni zrakoplovi, inteligentni sistemi za cestni prevoz, pomorski promet in železniški promet,
• inteligentna medsebojna povezljivost: krajevno opredeljene storitve (na primer v pametnih telefonih), povezane naprave, znane kot internet stvari, in interakcija z javnimi upravami,
• inteligentne infrastrukture: storitve določanja točnega časa in sinhronizacije v ključnih infrastrukturah, kot so energetika, telekomunikacije ali promet.

Do zaključka te revizije je bil dosežen zmeren napredek: popis dejavnosti Komisije in Agencije za evropski GNSS v zvezi z razvojem nadaljnjih uporabniških standardov, združljivih s programom Galileo, je bilo vključeno v delovni program programa Galileo za leto 2020, študije in projekti na področju zračnega prometa, cestnega prevoza in pomorskih aplikacij pa so v teku. Za doseganje uspešnosti pa so v teh sektorjih potrebni dopolnilni sektorski regulativni ukrepi. Na pomembnih področjih uporabe GNSS se morajo o standardih dogovoriti mednarodni organi, kar je lahko zapleteno in zamudno. Na relevantnih področjih še vedno ni pravne ureditve za posamezne sektorje ali je ta pomanjkljiva, na primer za cestni promet in logistiko, avtonomne avtomobile ali brezpilotne zrakoplove. Komisija trenutno spremlja te izzive, vendar ni časovnega razporeda za izdajo ustreznih predpisov ali standardov za posamezna politike ali tržne segmente in posledično nadaljnje omogočanje lažjega sprejetja programa Galileo.

Poleg tega sodišče ni opazilo večjega napredka na področju inteligentne medsebojne povezljivosti in povezanosti javnih uprav (razen storitve PRS): ni še standardov za okrepitev položaja programa Galileo v ustreznih aplikacijah interneta stvari ali umetne inteligence. Pri povezovanji državljanov z javnimi upravami so ukrepi Komisije zajemali le kmete, ki uporabljajo satelitsko navigacijo, in sicer kot del projekta za digitalno platformo.

Komisija v svojih uredbah ne spodbuja dovolj uporabe storitev na podlagi opazovanja Zemlje

V popisu, ki ga je opravila Komisija v letu 2015 (glej odstavek 32), je bilo ugotovljeno, da bi se z zakonodajo EU lahko prispevalo k učinkovitejšemu izvajanju politik EU in zmanjšanju upravnega bremena. Pomemben korak naprej je bilo sprejetje pravne podlage, s katero se države članice spodbuja k uporabi storitev na podlagi opazovanja Zemlje za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike⁴⁶. Vendar je Sodišče opazilo le majhen napredek v drugih sektorjih, v katerih bi se z zakonodajo lahko pripomoglo k boljšemu spodbujanju uporabe storitev programa Copernicus in drugih podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Doslej se le v zelo malo pravnih aktih EU, kot npr. v Uredbi 2018/841 o spremljanju rabe zemljišč in gozdarstva za namene doseganja cilja EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, zahteva čim boljše izkoriščanje storitev programov Copernicus in Galileo pri zbiranju podatkov⁴⁷. Poleg tega Komisija ni izvedla celovite analize o tem, na katerih področjih bi se lahko z zakonodajo EU bolje spodbujalo uporabo podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.

Za opredelitev regulativnih ali upravnih ovir pri uporabi vesoljskih storitev ni bilo veliko ukrepov

Poleg tehničnih standardov, zaradi katerih je lahko ovirano izkoriščanje celotnega potenciala vesoljskih programov EU (glej odstavek 81), lahko obstajajo tudi regulativne ali upravne ovire za uporabo storitev opazovanja Zemlje in navigacijskih storitev, na primer pri kazenskem pregonu ali kadar pravila javnega naročanja ne dovoljujejo uporabe takih storitev. Poleg tega so lahko zaradi uporabe novih tehnologij, ki temeljijo na podatkih satelitov Sentinel, potrebne znatne spremembe upravnih postopkov in informacijskih sistemov⁴⁸.

Sodišče je ugotovilo, da Komisija ni imela sistematičnega pregleda nad tem, kako javne uprave držav članic uporabljajo vesoljske podatke in ali obstajajo morebitne regulativne ovire, s katerimi bi se preprečevala njihova uporaba. V Italiji so nacionalni organi ustanovili delovno skupino na visoki ravni, da bi opredelili morebitne nacionalne in evropske regulativne ovire, ki bi lahko vplivale na uporabo proizvodov in storitev, ki jih zagotavljata programa Copernicus in Galileo, vendar rezultati tega dela ob zaključku revizije še niso bili na voljo. Na Češkem, v Nemčiji in Franciji nacionalni organi še niso opravili take analize.

Zaključki in priporočila

Sodišče v splošnem zaključuje, da se z vesoljskima programoma EU Galileo in Copernicus zagotavljajo koristne storitve in podatki, katerih uporabo je Komisija spodbujala na različne načine, vendar ni storila dovolj, da bi v celoti izkoristila njun potencial. Potrebna so dodatna prizadevanja, da bi se izkoristile znatne naložbe, vložene v doseganje pričakovanih družbenih in gospodarskih koristi ter s tem krepitev notranjega trga EU.

Komisija je v vesoljski strategiji za Evropo iz leta 2016 zapisala, da si bo prizadevala čim bolj povečati gospodarske in družbene koristi, ki jih zagotavljajo evropski vesoljski programi, vendar ni določila jasnih ciljev in prioritet ter pojasnila, kaj bi bilo mogoče realno pričakovati na podlagi „čim večjega povečanja”, prav tako pa ni določila časovnega okvira za doseganje teh ciljev (odstavki 24 do 26).

Ni še celovite strategije za spodbujanje uporabe vesoljskih programov EU, pristopi Komisije pa so le delno povezani s specifičnimi, merljivimi, sprejetimi, realističnimi in časovno opredeljenimi strateškimi cilji, v katerih bi bilo pojasnjeno, kaj je treba doseči (odstavki 27 do 31).

Komisija na interni ravni dobro uporablja podatke programa Copernicus za spremljanje politik. Vendar pa potenciala podatkov ne izkorišča v celoti in še nima strategije za nadaljnjo krepitev njihove uporabe v Komisiji in drugih institucijah ali organih EU (odstavka 32 in 33).

Komisija ni jasno opredelila vloge pooblaščenih subjektov programa Copernicus pri podpiranju uporabe. Zato nekateri od njih niso imeli namenskih strategij, njihovi pristopi k podpiranju uporabe pa so se razlikovali ( odstavka 34 in 36).

Komisija in Agencija za evropski GNSS sta prejeli le malo informacij o strategijah in pristopih držav članic pri podpiranju uporabe. Pristopi izbranih držav članic so se razlikovali, vendar kljub obetavnim pobudam za boljše povezovanje vesoljskega sektorja z akterji izven področja vesolja ni bilo celovitih analiz o tem, kako bi se lahko s storitvami programa Copernicus povečali učinkovitost in uspešnost javnih uprav. Poleg tega Komisija razdrobljene strukture trgov vesoljskih storitev še ni obravnavala v lastnem pristopu (odstavki 37 do 42).

Za bolj uspešno podpiranje večje uporabe vesoljskih storitev EU naj Komisija:

1. razvije celovito strategijo v podporo uporabi storitev programov Galileo in Copernicus, v kateri bodo zajeti vsi zadevni akterji in subjekti na različnih ravneh, pojasnjene njihove vloge ter opredeljeni realni in merljivi cilji, ki jih je treba doseči;
2. skupaj z državami članicami opredeli področja, na katerih bi se z vesoljskimi storitvami EU lahko izboljšali učinkovitost in uspešnost javnih uprav, s ciljem obravnave razdrobljene strukture trgov.

Časovni okvir: leto 2023.

Zagotavljanje vesoljskih storitev prinaša številne gospodarske in družbene koristi, vendar ni splošno priznanega konceptualnega in statističnega okvira za njihovo ocenjevanje. Zato je te koristi težko zanesljivo količinsko opredeliti in jih postaviti v širši kontekst glede na stroške vesoljskih programov (odstavki 43 do 45).

Ocene koristi, ki jih je pripravila Komisija, imajo pomanjkljivosti pri metodologiji in obsegu. Oceni koristi obeh programov nista bili primerljivi, nekatere koristi pa so morda precenjene ali podcenjene (odstavki 46 do 48).

Komisija mora redno spremljati rezultate, dosežene z izvajanjem programov, z ustreznimi ključnimi kazalniki smotrnosti. Agencija za evropski GNSS ima sicer v splošnem dosleden sistem kazalnikov izložkov in rezultatov za program Galileo, vendar je zaradi velikega števila kazalnikov njihovo spremljanje zapleteno, njihova razlaga pa včasih težavna. Kazalniki za program Copernicus zagotavljajo le zelo osnovne informacije o uporabi storitev in ne vsebujejo informacij o doseganju ključnih ciljev programa (odstavki 49 do 52).

Za zanesljivejšo in doslednejšo oceno gospodarskih in družbenih koristi vesoljskih storitev ter uspešnejše spremljanje doseganja ključnih ciljev naj Komisija:

1. razvije konceptualni okvir za ocenjevanje gospodarskih in družbenih koristi vesoljskih programov EU, v katerega bodo vključeni tudi drugi deležniki, kot so OECD, agencija ESA in države članice, ter uskladi oceno koristi vesoljskih programov EU na podlagi trdnih metod in zanesljivih podatkov;
2. spremlja doseganje ciljev, opredeljenih v vesoljskih programih, s sklopom ustreznih kazalnikov smotrnosti.

Časovni okvir: leto 2024.

Dober napredek je bil dosežen pri omogočanju razpoložljivosti sprejemnikov, združljivih s sistemom Galileo, in uporabe v številnih pomembnih tržnih segmentih, vendar je pri razpoložljivosti ključnih funkcij programa Galileo prišlo do precejšnih zamud, kar bi lahko oviralo možnosti za pridobitev trga za te storitve (odstavki 55 do 58).

Ukrepi, sprejeti v podporo uporabi storitev Galileo, so bili ustrezne tehnične kakovosti in z njimi so bili doseženi cilji, kar zadeva rezultate in časovni razpored. Vendar za številne pregledane projekte še ni znano, ali bo razvoj inovativnih proizvodov privedel do znatne uporabe na trgu, to pa bo mogoče oceniti šele čez nekaj časa (odstavki 59 do 61).

Ključni ukrepi Komisije za program Copernicus so namenjeni ozaveščanju o programu, podpori zagonskim podjetjem in tesnejšemu sodelovanju z državami članicami, da bi se povečala uporaba programa. Vendar cilji in učinek več teh ukrepov niso bili jasno opredeljeni, njihov prispevek k strukturirani uporabi pri uporabnikih ni bil jasen, za nekatere od njih pa ni bilo na voljo dovolj finančnih sredstev (odstavki 62 do 68).

Komisija je za ukrepe v zvezi s programom Copernicus v okviru programa Obzorje 2020 na splošno podpirala kakovostne projekte, ker pa jih je bilo malo, ni bilo verjetno, da se bo z njimi dosegel pričakovani učinek. Prispevek nekaterih projektov k širši uporabi je bil nejasen (odstavki 69 do 71).

Komisija je olajšala dostop do podatkov in storitev v oblaku programa Copernicus, vendar se podatki trenutno zagotavljajo prek več kanalov. Možnosti za sinergije se še ne izkoriščajo, Komisija pa ni pojasnila vključitve programa Copernicus v pobudo z imenom evropski oblak za odprto znanost (odstavki 72 to 77).

Za boljšo podporo uporabi in zagotovitev učinkovitega dostopa do vesoljskih podatkov in produktov naj Komisija:

1. vzpostavi tehnične in zakonodajne ureditve, ki so potrebne za popolno pripravljenost ključnih funkcij programa Galileo;
2. jasno opredeli cilje in pričakovani učinek v zvezi s ključnimi ukrepi ter si prizadeva za dopolnjevanje z ukrepi držav članic;
3. v sodelovanju z državami članicami in drugimi relevantnimi akterji razvije dolgoročni okvir za bolj trajnosten in integriran pristop k dostopu do podatkov in produktov programa Copernicus ter si prizadeva za integracijo programa Copernicus v infrastrukturo EU v oblaku.

Časovni okvir: leto 2024.

Na področju varnosti v cestnem prometu in izrednih razmer se je z uredbo Komisije prispevalo k temu, da so naprave združljive s storitvami programa Galileo, zaradi česar se obeta širša uporaba storitev programa Galileo. Vendar so drugi ukrepi na prednostnih področjih še vedno v pripravi in še zmeraj ni časovnega razporeda, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj je mogoče na posameznem področju ali tržnem segmentu pričakovati pravno ureditev ali standarde (odstavki 80 do 84).

Na področju opazovanja Zemlje Komisija ni zadostno spodbujala uporabe podatkov programa Copernicus v zakonodaji EU in doslej še ni izvedla celovite analize o tem, na katerih področjih bi se z zakonodajo EU lahko bolje spodbujala njihova uporaba (odstavek 85).

Uporaba vesoljskih storitev je lahko ovirana zaradi regulativnih ali upravnih ovir. Vendar Komisija in izbrane države članice niso imele sistematičnega pregleda nad takimi ovirami in tem, kako bi jih bilo mogoče odpraviti (odstavka 86 in 87).

Za spodbujanje in lajšanje širše uporabe storitev v okviru vesoljskih programov EU naj Komisija:

1. opravi analizo o tem, na katerih področjih bi bilo z zakonodajo ali standardi EU mogoče spodbujati čim boljše izkoriščanje podatkov in produktov programa Copernicus;
2. skupaj z državami članicami opredeli regulativne in upravne ovire, zaradi katerih je uporaba vesoljskih storitev EU slabša, in jih podpira pri odpravi takih ovir;
3. določi časovne razporede za vsak relevanten tržni segment, na katerem bi se lahko s pravno ureditvijo ali standardizacijo olajšala uporaba storitev programa Galileo, in jih pozorno spremlja.

Časovni okvir: leto 2024.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Alex Brenninkmeijer, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu 23. marca 2021.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner Lehne
Predsednik

Priloge

Priloga I – Proračun za vesoljske programe EU

Priloga II – Ključni ukrepi vesoljske strategije za Evropo iz leta 2016

Priloga III – Regulativni ukrepi, s katerimi se omogoča lažja uporaba storitev programa Galileo

Kratice in okrajšave

CORINE: program EU za usklajevanje informacij o okolju

COSME: programa EU za mala in srednja podjetja

DIAS: storitve dostopa do podatkov in informacij

EGNOS: skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev

EIB: Evropska investicijska banka

EIF: Evropski investicijski sklad

ESA: Evropska vesoljska agencija

EUMETSAT: Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov

EUSPA: Agencija Evropske unije za vesoljski program

GIS: geografski informacijski sistem

GNSS: globalni satelitski navigacijski sistem

GSA: Agencija za evropski GNSS

JRC: Skupno raziskovalno središče

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Glosar

Copernicus: program EU za opazovanje in spremljanje Zemlje, v okviru katerega se zbirajo in obdelujejo podatki iz satelitov in senzorjev na Zemlji zaradi zagotavljanja okoljskih in varnostnih informacij.

Galileo: evropski globalni satelitski navigacijski sistem.

Glavni uporabniki programa Copernicus: v uredbi o programu Copernicus so opredeljeni kot institucije ali organi EU ali evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni organi, pristojni za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike.

Sateliti Sentinel: flota satelitov, ki zagotavljajo podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v okviru programa Copernicus.

Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS): satelitski sistem, s katerim se krepijo signali GPS in tako omogoča, da so primerni za varnostno kritične aplikacije, kot je letalstvo.

Zemeljski segment: vsi zemeljski elementi sistema vesoljskega plovila, ki se uporabljajo za nadzor nad vesoljskim plovilom in posredovanje podatkov.

Odgovori Agencije za evropski GNSS

Povzetek

Agencija za evropski GNSS je znatno prispevala k uporabi programa Galileo s prizadevanjem za dobro poznavanje trga in uporabnikov, oblikovanjem in izvajanjem časovnih načrtov za prevzem s skupnostmi uporabnikov ter spodbujanjem razvoja uporabniških tehnologij in aplikacij. Galileo je do konca leta 2020 uporabljalo skoraj dve milijardi ljudi. Agencija za evropski GNSS se strinja, da bi bilo treba nadaljevati z dejavnostmi na trgu in med uporabniki za zagotavljanje nadaljnje uporabe programa Galileo ter dokončanje prevzema na trgih s počasnejšimi cikli in pri različnih uporabnikih. Agencija za evropski GNSS bo postala Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) in razširila svojo vlogo na razvoj trga za program Copernicus ter spodbujala sinergije s programom Galileo.

Agencija za evropski GNSS priznava, da ni skupnega konceptualnega in statističnega okvira za ocenjevanje koristi vesoljskih storitev v EU. Zato je razvila metodologijo na področju globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS). Priznava tudi, da ima takšna metodologija pomanjkljivosti, povezane z razpoložljivostjo statističnih informacij na nacionalni ravni, vendar meni, da je še vedno dobra. Ustanovitev agencije EUSPA bo spodbudila tesnejše metodološko usklajevanje dejavnosti spremljanja trga in oceno koristi za vse komponente vesoljskega programa.

Opažanje 29

Agencija za evropski GNSS pozdravlja opažanje Sodišča o strategiji razvoja trga, ki je dejansko prispevala k sedanji znatni uporabi programa Galileo.

Agencija za evropski GNSS v skladu s svojim mandatom potrjuje osredotočenost na Evropo, vendar želi poudariti, da so njene številne dejavnosti imele mednarodno razsežnost. Agencija za evropski GNSS je sodelovala z deležniki z vsega sveta, kot so proizvajalci čipov, izdelovalci avtomobilov, letalski prevozniki, ne glede na to, ali se nahajajo v Evropi ali zunaj nje.

Opažanje 37

Opozoriti je treba, da države članice niso dolžne usklajevati svojih nacionalnih strategij z Agencijo za evropski GNSS.

Opažanje 44

Agencija za evropski GNSS se zaveda, da ni skupnega konceptualnega in statističnega okvira za ocenjevanje koristi vesoljskih storitev v EU. Zato je v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo razvila metodologijo na področju globalnih satelitskih navigacijskih sistemov.

Opažanje 47

Kar zadeva program Galileo je bil po izmenjavi mnenja z Sodiščem posodobljen pristop k ocenjevanju bruto dodane vrednosti (BDV) in je sedaj po mnenju Agencije za evropski GNSS bolj v skladu s konceptualnim okvirom za izračun bruto domačega proizvoda (BDP) v EU. Agencija za evropski GNSS je pred izmenjavami mnenja z Sodiščem razvila poseben pristop za izračun tovrstnih koristi, da bi rešila vprašanje neobstoja nacionalne kategorije za globalne satelitske navigacijske sisteme v prodajnem sektorju.

Opažanje 48

Kar zadeva Galileo, je Agencija za evropski GNSS v skladu s pravili Evropske komisije o oceni učinka monetizirala družbene koristi, kot so zmanjšanje emisij, čas, prihranjen v prometnih zastojih zaradi navigacijskih sistemov, ali število rešenih življenj, pri čemer je vedno uporabila najzanesljivejši vir za monetizacijo. Zato je ocena koristi kljub nekaterim pomanjkljivostim po mnenju Agencije za evropski GNSS še vedno dobra in izčrpna ter pripravljena v skladu z ocenami podobnih globalnih satelitskih navigacijskih sistemov.

Opažanje 56

Agencija za evropski GNSS poudarja, da sprejemniki in oprema dajejo prednost navigacijskim signalom, ki običajno temeljijo na optimalni geometriji satelitov.

Zaključek 90

Agencija za evropski GNSS je v zvezi s programom Galileo sprejela strategijo za razvoj trga, kot je opisana v odstavku 29 poročila Sodišča.

Zaključek 93

Glej odgovor Agencije za evropski GNSS na odstavek 37.

Zaključek 94

Glej odgovor Agencije za evropski GNSS na odstavek 44.

Zaključek 95

Glej odgovor Agencije za evropski GNSS na odstavek 48.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Alex Brenninkmeijer. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Mihails Kozlovs, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Edīte Dzalbe, atašejka v njegovem kabinetu Laura Graudiņa, vodilni upravni uslužbenec John Sweeney, vodja naloge Sven Kölling ter revizorji Agnieszka Plebanowicz, Maria-Isabel Quintela in Aleksandar Latinov.

Končne opombe

¹ Pravila za sistema EGNOS in Galileo so določena v Uredbi (EU) št. 1285/2013 z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).

² Program Copernicus je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 377/2014 z dne 3. aprila 2014, UL L 122, 24.4.2014, str. 44, ki temelji na predhodni pobudi EU za spremljanje Zemlje GMES, ki je bila vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 911/2010 z dne 22. septembra 2010, UL L 276, 20.10.2010, str. 1.

³ Več podrobnosti je v Prilogi I.

⁴ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU, COM(2018) 447 final, 6.6.2018.

⁵ Glej člen 2 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člen 4(1) Uredbe (ES) št. 377/2014.

⁶ Glej na primer OECD (2007), The Space Economy at a Glance 2007, OECD Publishing.

⁷ Člen 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C 326, 26.10.2012, str. 47.

⁸ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 26. oktobra 2016: Vesoljska strategija za Evropo, COM(2016) 705 final.

⁹ Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o razvoju vesoljskega trga (2016/2731(RSP)) in Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2017 o vesoljski strategiji za Evropo (2016/2325(INI)).

¹⁰ Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES, UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

¹¹ Države članice ESA so Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Finska in Švedska, kot države, ki niso članice EU, pa Norveška, Švica in Združeno kraljestvo. Latvija in Slovenija sta pridruženi članici.

¹² Člen 15 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člen 10 Uredbe (EU) št. 377/2014.

¹³ Člen 3(9) Uredbe (EU) št. 377/2014.

¹⁴ Združenje European Association of Remote Sensing Companies, organizacija Galileo Services, mreža NEREUS.

¹⁵ Glej COM(2016) 705 final, str. 3.

¹⁶ Za seznam ključnih ukrepov, predvidenih v vesoljski strategiji iz leta 2016, glej Prilogo II.

¹⁷ Člen 27 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člen 12(2) Uredbe (EU) št. 377/2014.

¹⁸ Copernicus User Uptake Engaging with public authorities, the private sector and civil society.

¹⁹ Fostering the uptake of Copernicus and space applications, DG GROW (2016), posodobljeno julija 2017.

²⁰ Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES, UL L 347, 20.12.2013.

²¹ Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006, UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

²² Copernicus and Earth Observation in Support of EU policies – Part I: Copernicus Uptake in the European Commission, 2020.

²³ Copernicus Market report, 2019, str. 32.

²⁴ Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Francija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Finska in Švedska.

²⁵ Belgija, Irska, Avstrija in Finska.

²⁶ Glej opombo 18.

²⁷ Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU, SWD(2018) 327 final, 6.6.2018, str. 11.

²⁸ European Association of Remote Sensing Companies, Industry Survey 2020.

²⁹ Plan d’applications satellitaires (2018).

³⁰ Strategic Plan „Space Economy” (2016).

³¹ OECD (2012): OECD Handbook on Measuring the Space Economy, OECD Publishing.

³² Ocena učinka, ki je priložena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU, SWD(2018) 327 final, 6.6.2018, str. 7.

³³ Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji, UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

³⁴ Člena 12 in 34 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člen 4(3) Uredbe (EU) št. 377/2014. Člen 101 prihodnje uredbe o vzpostavitvi vesoljskega programa EU (glej opombo 4).

³⁵ Člen 4(3)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 377/2014.

³⁶ Copernicus Market report, 2016 in 2019, str. 8.

³⁷ Glej tudi Posebno poročilo št. 7/2009: Upravljanje razvojne in validacijske faze programa Galileo.

³⁸ Glej poglavje 5 iii) dvoletnih delovnih programov programa Obzorje 2020.

³⁹ Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Francija, Italija, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Romunija in Finska. Tudi Španija, Madžarska in Poljska so razvijale ali načrtovale vzpostavitev nacionalnih platform.

⁴⁰ Operational Implementation Plan – Proposed approach to implement the roadmap and annexes of the Integrated Ground Segment and Big Data Governance Task Force, 15.6.2016.

⁴¹ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi, COM(2016) 178 final z dne 19. aprila 2016.

⁴² Glej Prilogo III.

⁴³ Overview of EGNSS downstream standardisation and assessment of gaps and future needs, 1.2.2018.

⁴⁴ European Radio Navigation Plan, 9.3.2018.

⁴⁵ Delovni dokument služb Komisije – EGNSS downstream standards development, SWD (2019) 454 final, 20.12.2019.

⁴⁶ Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/746 z dne 18. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede spremembe zbirnih vlog in zahtevkov za plačilo ter pregledov, UL L 125, 22.5.2018, str. 1.

⁴⁷ Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30.5.2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU, UL L 156, 19.6.2018, str. 1.

⁴⁸ Posebno poročilo št. 4/2020 – Uporaba novih tehnologij zajemanja posnetkov za spremljanje skupne kmetijske politike: na splošno stalen napredek, vendar počasnejši pri spremljanju na področju podnebja in okolja.

⁴⁹ Kucera, J., Janssens-Maenhout, G., Brink, A., Greidanus, H., Roggeri, P., Strobl, P., Tartaglia, G., Belward A., M. Dowell, Copernicus and Earth observation in support of EU policies – Part I: Copernicus uptake in the European Commission, EUR 30030 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020, ISBN 978-92-76-14559-2, doi:10.2760/024084, JRC118879.

⁵⁰ Delavnica programa Copernicus: spodbujanje sinergij pri dejavnostih spodbujanja uporabe programa Copernicus pri uporabnikih na evropski in nacionalni ravni, 19. junij 2019.

⁵¹ https://www.nist.gov/news-events/news/2019/10/economic-benefits-global-positioning-system-us-private-sector-study

⁵² COM(2020) 66 final z dne 19. februarja 2020.

Časovnica

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Slika 5: avtor ikon: Pixel perfect, https://flaticon.com.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.