Podpora ESRR za konkurenčnost MSP: Zaradi slabosti v zasnovi je uspešnost financiranja manjša

Povzetek

I Mala in srednja podjetja (MSP) so temelj gospodarstva EU, cilj politike EU pa je povečati njihovo konkurenčnost. K temu cilju prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Izboljšanje konkurenčnosti MSP je bil za programsko obdobje 2014–2020 drugi največji tematski cilj ESRR, katerega proračun je znašal približno 40,3 milijarde EUR.

II Sodišče je preučilo, ali je ESRR prispeval k povečanju konkurenčnosti MSP v obdobju 2014–2020, tako da je ocenilo, kako so potrebe MSP obravnavane v programih ESRR, v razpisih v okviru programov in izbirnih postopkih, s katerimi se zagotavlja, da so upravičena MSP povečala svojo konkurenčnost. Sodišče je izbralo programe ESRR, v katerih je obravnavan tematski cilj 3 „Izboljšanje konkurenčnosti MSP” v Nemčiji, Italiji, na Poljskem in Portugalskem. Vzorec Sodišča je zajemal skupno 24 projektov.

III V obdobju 2014–2020 državam članicam ni bilo treba uskladiti ukrepov za konkurenčnost MSP v programih ESRR z nacionalnimi/regionalnimi strategijami.

IV ESRR je do konca leta 2019 načrtoval neposredno podporo za 0,8 milijona od skupno skoraj 25 milijonov MSP v EU (3,3 %). Revizija Sodišča je pokazala, da so države članice sprejele različne pristope financiranja prek svojih nacionalnih ali regionalnih programov ESRR. Več držav članic je financiranje usmerilo na veliko število MSP, namesto da bi se osredotočile na ključne dejavnike, ki omejujejo konkurenčnost MSP. To pa je pogosto privedlo do manjših projektov, ki niso imeli dovolj kritične mase financiranja, da bi lahko resnično prispevali h konkurenčnosti MSP.

V Na splošno je Sodišče v zvezi s štirimi državami članicami, zajetimi v to revizijo, prišlo do zaključka, da je podpora ESRR za obdobje 2014–2020 spodbudila pripravljenost MSP za naložbe. Vendar je bila njena uspešnost pri povečanju konkurenčnosti MSP manjša zaradi pomanjkljivosti v pristopih k financiranju, ki so jih sprejeli organi upravljanja držav članic. Sodišče je prišlo do ugotovitev, ki so navedene spodaj.

• V večini programov ESRR se v razpisih za oddajo projektov niso obravnavale vse pomembne ovire za konkurenčnost, s katerimi se srečujejo upravičena MSP. Namesto tega so se z njimi zgolj sofinancirale specifične produktivne naložbe, kot je nakup novih strojev. Posledično projekti ESRR v številnih primerih niso privedli do dokazljivega izboljšanja konkurenčnega položaja MSP, kar zadeva njihovo delovanje in tržni položaj, njihovo internacionalizacijo, finančni položaj ali zmožnost za inovacije.
• Financiranje projektov v okviru ESRR se je večinoma izvajalo z nekonkurenčnimi razpisi in izbirnimi postopki, pri katerih je vsaka vloga, ki je izpolnjevala minimalna izbirna merila, prejela finančna sredstva.
• Financiranje v okviru ESRR je bilo v obliki nepovratnih sredstev in ne finančnih instrumentov, tj. vračljive podpore, kot so posojila, jamstva ali lastniški kapital. Vendar nobeno od revidiranih MSP ni navedlo težav pri dostopu do financiranja kot ključnega dejavnika, ki omejuje konkurenčnost. Z uporabo vračljive podpore bi sklad lahko podprl več podjetij.

VI Medtem ko je nekaterim upravičenim MSP v vzorcu Sodišča uspelo izboljšati svojo konkurenčnost zaradi projekta, financiranega v okviru ESRR, večini to ni uspelo. Več od njih bi izvedlo enako naložbo tudi brez financiranja EU. V nekaterih primerih je financiranje v okviru ESRR negativno vplivalo na gospodarske obete MSP, ki niso upravičena do pomoči in konkurirajo na istih trgih kot upravičena MSP. To je zmanjšalo splošni učinek podpore EU.

VII Sodišče je svoje ugotovitve predstavilo ob začetku naslednje generacije programov ESRR za obdobje 2021–2027 in Komisiji priporoča, naj države članice pozove, naj storijo naslednje, in jih pri tem podpira:

• pregledajo zasnovo razpisov ESRR,
• pregledajo izbirne postopke ESRR za dodelitev nepovratnih sredstev in
• dajo prednost uporabi vračljive pomoči za konkurenčnost MSP.

To naj bi Komisiji in državam članicam pomagalo bolje izkoristiti sredstva ESRR za povečanje konkurenčnosti MSP v programskem obdobju 2021–2027.

Uvod

Mala in srednja podjetja v EU

01 Leta 2018 je bilo v državah članicah EU‑28 skoraj 25 milijonov podjetij. Skoraj vsa (99,8 %) so spadala med mala in srednja podjetja (MSP), v 92,9 % od njih pa je bilo zaposlenih manj kot 10 oseb. MSP delujejo v skoraj vseh gospodarskih sektorjih ter v zelo raznolikih lokalnih in nacionalnih okoljih. Lahko so inovativna zagonska podjetja ali tradicionalna podjetja in lahko imajo tudi različne lastniške strukture (glej okvir 1).

02 MSP so pomemben vir delovnih mest in gospodarske rasti, saj zaposlujejo 63 % delovne sile EU in ustvarijo 52 % dodane vrednosti v EU (glej tabelo 1). Leta 2018 se je število MSP med državami članicami razlikovalo, pri čemer je bilo največ MSP v Italiji (3,7 milijona), najmanj pa na Malti (31 700).

Politika EU glede osredotočenosti MSP na konkurenčnost

03 V skladu z načelom subsidiarnosti¹ si države članice in Komisija delijo odgovornost za podporo MSP. Ta politika EU temelji na členu 173 PDEU², njen cilj pa je povečati konkurenčnost MSP s pobudami za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje produktivnosti industrijske baze s potencialom za konkurenčnost na svetovni ravni, hkrati pa zagotoviti ustvarjanje delovnih mest in učinkovito rabo virov. Za izvajanje politik v zvezi z MSP so v prvi vrsti odgovorne države članice. Komisija podpira MSP z regulativnimi pobudami, financiranjem EU, ozaveščanjem in izmenjavo primerov dobre prakse.

04 Glavni strateški okvir politike EU za podporo MSP za obdobje 2014–2020 je „Akt za mala podjetja” za Evropo (SBA)³, katerega namen je izboljšati poslovno okolje, v katerem delujejo MSP. Okvir je bil razširjen s:

• pobudo za zagon in razširitev podjetij⁴ v letu 2016 in
• strategijo za MSP⁵ v letu 2020, s katero se je povečala osredotočenost na pomoč MSP pri zelenem in digitalnem prehodu.

05 Poleg tega se MSP obravnavajo tudi v širših politikah, na primer v industrijski politiki EU⁶, strategiji Evropa 2020⁷ in pred nedavnim v evropskem zelenem dogovoru⁸.

MSP izgubljajo konkurenčnost v primerjavi z velikimi podjetji

06 Komisija opisuje konkurenčnost podjetja kot sposobnost pridobiti prednost na trgu z zmanjšanjem stroškov podjetja, povečanjem produktivnosti, izboljšavami, diferenciacijo in inovacijami v smislu kakovosti izdelkov/storitev ter izboljšanjem trženja in znamčenja⁹.

07 Glavni kazalnik konkurenčnosti podjetja je njegova produktivnost. Obstajajo pa tudi drugi načini za oceno konkurenčnosti¹⁰.

• Preteklo ali sedanjo konkurenčnost je mogoče meriti z dobičkonosnostjo, tržnim deležem, vključno z izvozom, preživetjem in rastjo podjetja.
• Drugi kazalniki odražajo dinamično naravo trgov in potencial za prihodnjo konkurenčnost, zlasti v zvezi z zmogljivostjo podjetja na področju raziskav, razvoja in inovacij.

08 Statistični podatki Eurostata za celotno EU v obdobju 2011–2018¹¹ kažejo, da se je konkurenčnost MSP (tj. podjetij z manj kot 250 zaposlenimi) znatno zmanjšala v primerjavi z velikimi podjetji. Ta trend ponazarjajo trije ključni kazalniki:

• promet se je za osemkrat manj povečal pri MSP kot pri velikih podjetjih, kar je povzročilo znatno izgubo tržnega deleža MSP (glej sliko 1),

• skoraj vsa nova delovna mesta so bila ustvarjena v velikih podjetjih, zato se je delež MSP v skupni zaposlenosti zmanjšal s 67 % na 63 % (glej sliko 2),

• dodana vrednost, ki odraža prihodke iz poslovanja, se je v velikih podjetjih povečala za 11 %, v MSP pa je stagnirala. Posledično so MSP leta 2018 predstavljala 52 % dodane vrednosti v primerjavi z 58 % leta 2011 (glej sliko 3).

09 Poleg tega je leta 2018 malo evropskih MSP poslovalo na mednarodni ravni, pri čemer jih je 2,7 % izvažalo zunaj EU, 4,9 % pa v druge države članice. Za primerjavo: 59 % velikih podjetij je izvažalo zunaj EU, 58 % pa v druge države članice¹².

Financiranje EU za MSP

ESRR je eden največjih virov financiranja EU za MSP, ki vsebuje posebni tematski cilj o konkurenčnosti

10 Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), so med največjimi programi EU, s katerimi se zagotavlja finančna podpora MSP. V obdobju 2014–2020 je bilo iz programov, ki se financirajo iz ESRR, v okviru posebnih prednostnih nalog, imenovanih „tematski cilji”, dodeljene 54,4 milijarde EUR za ukrepe, povezane z MSP.

11 Večina teh tematskih ciljev za obdobje 2014–2020 lahko neposredno ali posredno prispeva k povečanju konkurenčnosti MSP. Tematski cilj št. 3 „Izboljšanje konkurenčnosti MSP” je drugi največji tematski cilj glede na dodeljena sredstva ESRR, saj so ta junija 2021 znašala 40,3 milijarde EUR od skupno 201,5 milijarde EUR iz proračuna EU (glej sliko 4).

12 V Prilogi I so povzete različne vrste ukrepov za financiranje MSP v okviru ESRR po intervencijskih kodah v zvezi z več tematskimi cilji. S tematskim ciljem 3 se podpira predvsem razvoj potenciala MSP za konkurenčnost z obravnavanjem prednostnih naložb na naslednjih področjih:

• spodbujanje podjetništva,
• razvoj novih poslovnih modelov, zlasti v zvezi z internacionalizacijo,
• podpiranje naprednih zmogljivosti za razvoj izdelkov in storitev ter
• podpiranje zmogljivosti MSP za rast na regionalnih, nacionalnih in mednarodnih trgih ter za vključitev pri inovacijskih procesih.

13 Skupno se s tremi četrtinami sredstev ESRR za MSP (75 %) tem zagotavlja neposredna podpora.

14 Financiranje so zagotovili tudi skupina EIB in naslednji programi EU: COSME (konkurenčnost MSP)¹³, Obzorje 2020 (raziskave in inovacije)¹⁴ in Ustvarjalna Evropa (kultura)¹⁵.

Dodatna sredstva EU, ki so bila sproščena za MSP v odziv na pandemijo COVID-19

15 EU je leta 2020 sprejela uredbi CRII/CRII+¹⁶, da bi se lahko preostala sredstva za obdobje 2014–2020 uporabila prožneje za ublažitev gospodarskih posledic pandemije COVID-19. S pobudami so bile uvedene tudi prožne ureditve, ki državam članicam omogočajo lažjo porabo sredstev EU. Najpomembnejše spremembe v zvezi s tem do oktobra 2021 so bile:

• povečanje sredstev ESRR za generične produktivne naložbe z dodelitvijo dodatne 5,8 milijarde EUR, tj. 38 % več, kot je bilo načrtovano v letu 2019,
• prerazporeditev 1,6 milijarde EUR (približno 5 %) iz skladov ESRR na bolj razvite regije¹⁷ in
• poudarek na podpiranju obratnega kapitala in pomoči MSP, ki so zašla v težave.

16 Svet in Evropski parlament sta decembra 2020 sprejela predlog Komisije za evropski instrument za okrevanje (Next Generation EU)¹⁸, v katerega je vključena pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU). Cilj tega instrumenta je premostiti morebitno vrzel v financiranju v letih 2021 in 2022 do sprejetja programov za obdobje 2021–2027. Oktobra 2021 je bilo iz sredstev ESRR dodeljene 6,6 milijarde EUR (ali 19 % celotnega proračuna REACT-EU¹⁹) za konkurenčnost MSP in njihov poslovni razvoj. Sodišče trenutno izvaja revizijo takojšnjega odziva Komisije na pandemijo COVID-19 s pobudami CRII, CRII+in REACT-EU²⁰.

17 EU bo v programskem obdobju 2021–2027 še naprej financirala ukrepe za krepitev konkurenčnosti MSP:

• iz sklada ESRR²¹ se bo podpirala konkurenčnost MSP v okviru istega cilja politike kot raziskave, razvoj in inovacije, IKT in izboljšanje znanj in spretnosti,
• v pobudi REACT-EU je bilo do oktobra 2021 financiranju ESRR za podjetja za obdobje 2014–2020 dodeljene dodatne 6,6 milijarde EUR po cenah iz leta 2020,
• iz programa Obzorje Evropa je bilo izrecno za inovacije MSP namenjeno 7,1 milijarde EUR²², iz sklada InvestEU pa se bodo financirale poslovne naložbe za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo,
• podpora za MSP bo zagotovljena tudi z mehanizmom za okrevanje in odpornost²³. Ta sredstva je treba dodeliti do leta 2023 in porabiti do leta 2026.

Obseg revizije in revizijski pristop

18 Sodišče je z revizijo preučilo vlogo ESRR pri prispevku k povečanju konkurenčnosti MSP v programskem obdobju 2014–2020. Zlasti je ocenilo, ali:

• so organi upravljanja držav članic pri oblikovanju ukrepov za povečanje konkurenčnosti MSP v okviru svojih nacionalnih in regionalnih programov ESRR sprejeli podobne pristope, kar zadeva usmerjanje sredstev v tematski cilj 3 in doseganje splošnega cilja, povezanega z dosegom programa,
• je podpora ESRR pripomogla k povečanju njihove konkurenčnosti,
• je pristop financiranja iz programa ESRR v štirih državah članicah ustrezal potrebam MSP,
• so bili v programih ESRR organizirani razpisi in izbirni postopki ter izplačana sredstva na tak način, da bi se čim bolj povečal učinek porabe ESRR na konkurenčnost MSP.

19 Revizija, ki jo je izvedlo Sodišče, je bila osredotočena na obdobje 2014–2020, in sicer do konca leta 2019:

• Sodišče je izbralo programe ESRR, v katerih je obravnavan tematski cilj 3 „Izboljšanje konkurenčnosti MSP”, v Nemčiji, Italiji, na Poljskem in Portugalskem. To so bile štiri države članice z največjim absolutnim zneskom, načrtovanim v okviru tematskega cilja 3 (glej sliko 5). Sodišče je v vsaki od teh držav članic preučilo dva regionalna operativna programa za obdobje 2014–2020. Za teh osem programov je ocenilo 16 razpisov in izbirnih postopkov, ki so ustrezali tematskemu cilju 3. Sodišče je preučilo tudi po en nacionalni ali tematski operativni program za vsako državo članico, da bi ocenilo usklajevanje in dopolnjevanje z regionalnimi operativnimi programi, razen za Nemčijo, ki nima nacionalnega programa,
• Sodišče je za vsak operativni program revidiralo tri projekte, kar pomeni skupni vzorec 24 projektov (glej Prilogo II). Od teh so bile z 22 neposredno podprte naložbe MSP, z dvema pa so bili podprti subjekti, ki zagotavljajo pomoč MSP,
• ti projekti so bili izbrani, da bi se zagotovili ponazoritveni primeri delovanja razpisa.

V analizo Sodišča niso vključeni mehanizmi nujne pomoči, vzpostavljeni zaradi pandemije COVID-19 (glej odstavka 15 in 16), vključen pa je pregled spremenjenih programov. Sodišče je tudi izločilo razpise in upravičence na področjih turizma, finančnih posrednikov in tistih ukrepov, pri katerih so bili uporabljeni finančni instrumenti, saj je te teme že obravnavalo v prejšnjih revizijah²⁴.

20 Sodišče je pri 22 projektih, pri katerih je bila v okviru ESRR zagotovljena neposredna finančna podpora MSP, preučilo, kako se je po zaključku projekta razvijala splošna konkurenčnost podjetij. Zlasti je ocenilo njihovo delovanje in tržni položaj, internacionalizacijo²⁵, finančni položaj in zmožnost za inovacije. Kadar je bilo mogoče, je uporabilo tudi podatkovne zbirke za primerjavo uspešnosti upravičenih MSP s podobnimi podjetji (podjetji s podobnim prometom in številom zaposlenih ter takimi, ki tekmujejo na istih lokalnih in regionalnih trgih) (glej odstavek 36).

21 Sodišče je preučilo dokumente Generalnega direktorata Komisije za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) ter Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW).

22 Sodišče je preučilo tudi ustrezne dokumente, ki so jih dali na voljo organi upravljanja, upravičena MSP in tretje osebe v štirih državah članicah, ter analiziralo poročila in ocenilo podatke v zvezi s projekti, ki jih financira EU.

23 Sodišče je opravilo razgovore in poslalo vprašalnike organom v izbranih državah članicah in vsem 24 upravičencem iz svojega vzorca ter se posvetovalo z ustreznimi univerzami in raziskovalnimi središči za MSP, poslovnimi združenji ter drugimi regionalnimi in nacionalnimi subjekti ter subjekti na ravni EU.

24 Zaradi veljavnih zdravstvenih in sanitarnih omejitev so vsi razgovori potekali virtualno, vključno s tistimi, ki so bili opravljeni z upravičenimi MSP, pregledov na kraju samem pa ni bilo mogoče izvesti. Zato Sodišče ni moglo v celoti oceniti dejanskega stanja sofinanciranih naložb. Prav tako ni moglo preveriti točnosti informacij o spremljanju, ki so jih Komisiji sporočili nacionalni organi, ki izvajajo programe ESRR.

25 Glede na gospodarski pomen MSP za gospodarstvo EU in zadevne zneske podpore ESRR utegne biti poročilo Sodišča koristen prispevek, ki bo pripomogel, da bodo Komisija in države članice bolje uporabile sredstva ESRR za povečanje konkurenčnosti MSP za obdobje 2021–2027.

Opažanja

Države članice podpore ESRR za izboljšanje konkurenčnosti MSP ne usmerjajo dovolj ciljno

26 Sodišče je pregledalo, kako so države članice zasnovale svoje programe ESRR, in njihov pristop k financiranju za podporo ukrepom za povečanje konkurenčnosti MSP. Zlasti je preučilo, ali so bili pristopi držav članic k financiranju usmerjeni v področja z največjim potencialom rasti, delež MSP, za katere je bilo načrtovano, da se ga doseže v programskem obdobju 2014–2020, in, v povprečju, obseg financiranja, ki ga je lahko pričakovalo vsako upravičeno MSP.

Ker ni bilo obvezno, da so programi usmerjeni na področja z največjim potencialom rasti, obstaja tveganje, da podpora ESRR ne bo imela kritične mase

27 V skladu z uredbo o ESRR državam članicam za programsko obdobje 2014–2020 ni bilo treba določiti strategij o tem, kako najbolje podpreti konkurenčnost svojih MSP v okviru tematskega cilja 3. Za primerjavo: kar zadeva financiranje ESRR v okviru tematskega cilja „raziskave in inovacije” (tematski cilj 1), so morale države članice razviti strategije pametne specializacije (RIS3) kot podlago za opredelitev področij z največjim potencialom konkurenčne prednosti in temu ustrezno zasnovati svoje programe.

28 Kar zadeva tematski cilj 3, je Komisija države članice pozvala le, naj dokažejo, da so bili njihovi ukrepi v okviru ESRR skladni s strateškim okvirom Akta za mala podjetja²⁶, katerega cilj je izboljšati poslovno okolje, v katerem delujejo MSP. Komisija je države članice spodbudila, naj pri dodeljevanju sredstev za konkurenčnost MSP prednostno obravnavajo področja, opredeljena v njihovih strategijah RIS3. Ker pa ni bilo pravne zahteve za uskladitev ukrepov v okviru ESRR z nacionalnimi/regionalnimi strategijami za konkurenčnost MSP, je imela Komisija le omejene možnosti za zagotovitev, da so bila sredstva iz ESRR usmerjena na področja z največjim potencialom rasti.

29 Za programsko obdobje 2021–2027 obstajajo omogočitveni pogoji za financiranje MSP v okviru specifičnih ciljev 1.1 (raziskave, razvoj in inovacije) in 1.4 (razvoj znanj in spretnosti), ni pa omogočitvenega pogoja, kadar se v programih ESRR dodelijo sredstva specifičnemu cilju 1.3 (konkurenčnost MSP²⁷).

30 Za programsko obdobje 2014–2020 so države članice sprejele različne pristope k dodeljevanju podpore ESRR za konkurenčnost MSP v okviru tematskega cilja 3. Luksemburg in Nizozemska nista dodelila nobenih sredstev iz ESRR za konkurenčnost MSP, medtem ko so druge države temu dodelile znaten delež svojih sredstev iz ESRR. Poljska, Italija in Portugalska so dodelile največje absolutne zneske, medtem ko so največji delež sredstev iz ESRR dodelile Portugalska, Združeno kraljestvo in Švedska (glej sliko 5).

31 Cilj podpore ESRR za obdobje 2014–2020 je bil doseči 3,3 % vseh MSP v EU do leta 2023 in 6,1 % po reviziji programa leta 2020 (glej odstavek 33). Do konca leta 2019 se je z ESRR neposredno podprlo 0,5 milijona od skoraj 25 milijonov MSP v EU (1,9 %).

32 Države članice so v programih ESRR imele tudi različne pristope k številu financiranih MSP v okviru tematskega cilja 3 (glej sliko 6): na Irskem se je na primer pričakovalo, da bo leta 2019 financiranje prejelo več kot 67 000 MSP (ali več kot 25 % vseh MSP). Francija je v absolutnem smislu usmerila podporo na največje število podjetij (skoraj 160 000 MSP). Za primerjavo: druge države članice, na primer Avstrija (435 financiranih MSP), so nameravale podpreti le nekaj sto podjetij²⁸.

33 S programi ESRR je bilo v povprečju zagotovljenih približno 42 000 EUR na upravičeno MSP. Vendar analiza Sodišča kaže, da so med državami članicami obstajale velike razlike glede dejanskega zneska financiranja, ki ga je prejelo posamezno upravičeno MSP, in sicer od približno 392 000 EUR na projekt v Avstriji do manj kot 1 000 EUR na Irskem. Skupno je leta 2019 šest držav članic EU na projekt v povprečju dodelilo manj kot 30 000 EUR (Irska, Francija, Danska, Švedska, Španija in Združeno kraljestvo). Pri projektih s tako nizkim zneskom financiranja obstaja tveganje, da ne bodo dosegli kritične mase, potrebne za dejansko izboljšanje konkurenčnosti MSP.

34 V letu 2019 so se programi ESRR dobro izvajali, pri čemer je več kot polovica ciljnih MSP že prejela podporo (glej Prilogo III). Zaradi izbruha pandemije COVID-19 so bili programi za podporo MSP med pandemijo revidirani (glej tudi odstavke 15 in 16). Ciljne vrednosti so bile zato zvišane, število MSP, ki naj bi prejela podporo, pa se je skoraj podvojilo (s približno 800 000 MSP v letu 2019 na 1,5 milijona MSP v letu 2020). Na to je zlasti vplivala Italija, ki je imela za cilj podpreti šestkrat več MSP, kar pomeni več kot polmilijonsko povečanje števila podjetij, ki jih je treba podpreti. Še pet drugih držav članic je tudi več kot podvojilo svoje ciljne vrednosti. V času revizije Sodišče še ni moglo oceniti, ali so revidirani cilji realistični in ali bodo te države članice zmogle zagotoviti uspešno podporo tako povečanemu številu MSP.

S podporo ESRR se ni bistveno izboljšala konkurenčnost MSP, ki so prejela podporo

35 Sodišče je preučilo vzorec 22 projektov, ki so vključevali neposredno finančno podporo ESRR za MSP, da bi ugotovilo, kako se je po zaključku projekta spremenila njihova trenutna in potencialna konkurenčnost. Sodišče je za MSP ocenilo:

• dejavnosti in tržni položaj (rast prodaje, tržni delež, stroške, dobičkonosnost, produktivnost dela),
• internacionalizacijo (izvozno intenzivnost, izvozni delež, prisotnost na novih tujih trgih),
• finančni položaj (finančno avtonomijo, kratkoročni kazalnik likvidnosti) in
• zmožnost za inovacije (proizvodno ali storitveno inovativnost, raziskovalne in razvojne dejavnosti).

Sodišče je ocenilo, ali je bila podpora ESRR usmerjena v dejavnike konkurenčnosti na celovit način, da bi bila MSP pripravljena na prihodnost.

36 Kadar je bilo mogoče, je Sodišče primerjalo gospodarsko in finančno uspešnost upravičenih MSP z referenčnimi vrednostmi v panogi in uspešnostjo podobnih podjetij (v smislu prometa in zaposlenih), ki konkurirajo na istem regionalnem ali nacionalnem trgu. Sodišče je za to analizo uporabilo evropske in nacionalne statistične podatke ter komercialne podatkovne zbirke (za več podrobnosti o kazalnikih glej Prilogo IV).

Nekatera od preučenih MSP so imela korist od podpore ESRR, večina pa ne

37 S podporo ESRR so se spodbudile naložbe v upravičenih MSP iz vzorca Sodišča: upravičenci so jo uporabili za povečanje svoje proizvodne zmogljivosti, in sicer z nakupom nove opreme (14 od 22 projektov) ali povečanjem proizvodnih obratov (6 od 22 projektov).

38 Večina revidiranih MSP je dosegla manjše postopne spremembe v konkurenčnosti, vendar se niso izboljšali vsi dejavniki konkurenčnosti, kot sta izvoz ter zmogljivost za raziskave in razvoj. V okviru 2 je prikazan prispevek projektov ESRR h konkurenčnosti dveh upravičenih MSP. Oba projekta sta MSP omogočila, da s postopnimi izboljšavami kljub močni konkurenci ostaneta na trgu.

39 Splošna ocena Sodišča je, da je večina preučenih projektov v najboljšem primeru privedla do postopnih izboljšav posebnih izdelkov, storitev ali procesov v upravičenem MSP. Čeprav so se s podporo ESRR morda izboljšali nekateri vidiki, pa ta ni bistveno vplivala na splošno konkurenčnost MSP. To vzbuja dvome o koristih podpore ESRR (glej odstavke 40–46).

Dobičkonosnost se je povečala skoraj v polovici upravičenih MSP

40 Financiranje ESRR je pripomoglo k povečanju prodaje v 14 od 22 MSP v vzorcu, pri 10 pa se je povečala dobičkonosnost. Pri ostalih treh merilih, ki jih je Sodišče uporabilo za oceno njihovega poslovanja in tržnega položaja, so se pokazale manjše izboljšave. Četrtina MSP je izboljšala svoj tržni delež, približno tretjina pa jih je zmanjšala stroške in/ali izboljšala produktivnost dela (glej sliko 7). Večina upravičenih MSP je v razgovorih navedla, da so učinki zunanjih dejavnikov (novi izdelki in blagovne znamke, ki vstopajo na trg, spreminjajoči se tržni trendi, notranje reorganizacije) pogosto prevladali nad učinkom projekta.

Le malo več kot tretjina analiziranih MSP je povečala svoje izvozne dejavnosti

41 Vsa MSP niso usmerjena v izvoz. Pred začetkom projekta ESRR je 17 od 22 MSP iz vzorca svoje izdelke prodajalo predvsem na lokalnem, regionalnem ali nacionalnem trgu. Polovica jih je izvozila manj kot 10 % svoje prodaje ali sploh ni izvažala.

42 Analiza Sodišča je pokazala, da se je po prejetju podpore ESRR mednarodna izpostavljenost devetih od 22 upravičenih MSP povečala. Od teh devetih MSP je sedmim uspelo povečati svojo izvozno intenzivnost, pet jih je povečalo svoj delež mednarodne prodaje, štiri pa so uspešno vstopila na nove tuje trge (glej sliko 8).

43 Ko so se podjetja poskušala širiti ali diverzificirati s posebnimi pobudami, da bi dosegla nove mednarodne trge, se s tem izvoz ni vedno povečal. Te pobude so povečini obsegale projekte, ki so vključevali udeležbo MSP na sejmih. Vendar jih niso dopolnjevali strategija internacionalizacije ali prodora na izvozne trge, poglobljena analiza ciljnih trgov ali usposabljanje osebja na področju mednarodne trgovine.

Manj kot tretjina upravičenih MSP je izboljšala svoj finančni položaj

44 V analizi Sodišča se je pokazalo tudi to, da so se finančni kazalniki za osem od 22 MSP v vzorcu izboljšali. Podjetja so izboljšala svojo sposobnost izpolnjevanja dolgoročnih obveznosti (finančna avtonomija), med njimi pa jih je šest izboljšalo tudi svojo sposobnost odplačevanja kratkoročnih dolgov (kratkoročni kazalnik likvidnosti). Finančni položaj drugih MSP se po projektu ni bistveno spremenil ali pa se je poslabšal (glej sliko 9).

Namen skoraj vseh projektov so bile inovacije na področju izdelkov/storitev, vendar so bili v le malo od njih v celoti izkoriščeni raziskave, razvoj in inovacije

45 Pri 21 od 22 projektov je šlo za naložbe v inovacije, predvsem v lastne izdelke ali storitve, pa tudi procese. V večini projektov so se razvile postopne inovacije z nakupom nove opreme, ki je MSP omogočila razvoj posebnih tehničnih značilnosti njihovih obstoječih izdelkov. Sodišče je v devetih primerih menilo, da ima projekt ESRR potencial za povečanje konkurenčnosti MSP (glej sliko 10). V šestih od devetih primerov so MSP razvila izdelke, ki še niso obstajali na trgu, na katerem so delovala (od teh je bil eden z registriranim patentom za varstvo lastne intelektualne lastnine).

46 Trije projekti ESRR so pozitivno vplivali tudi na dolgoročno zmogljivost MSP na področju raziskav in razvoja (glej sliko 10). V preostalih 19 projektih ta ključni dejavnik ni bil obravnavan, zaradi česar je bila konkurenčnost MSP omejena. Sodišče je ugotovilo tudi, da velika večina MSP v vzorcu ni sodelovala z drugimi subjekti na področju raziskav, razvoja in inovacij (glej odstavek 62).

Podpora ESRR je v številnih primerih povzročila „premestitvene učinke”

47 Namen pravil EU o državni pomoči je omejiti izkrivljanje konkurence in morebitne negativne učinke javne intervencije²⁹. Podpora ESRR, ki jo javni organi dodelijo MSP z uporabo državnih sredstev za povečanje njihove konkurenčnosti, pomeni prednost za izbrani sklop podjetij. Vendar se lahko pomoč ESRR izvzame iz pravil o državni pomoči, če pristojni organi menijo, da ne izkrivlja konkurence³⁰.

48 Sodišče je odkrilo pet primerov, v katerih je podpora ESRR morda negativno vplivala na gospodarske obete MSP, ki niso upravičena do pomoči in konkurirajo na istih trgih, ter posledično na splošno konkurenčnost MSP v dveh specifičnih primerih (glej okvir 3). To se imenuje „premestitveni učinek”, tveganje pa je še posebej veliko, kadar je podpora namenjena MSP, ki delujejo predvsem na lokalnih in/ali regionalnih trgih.

Zaradi podpore samostojnim projektom je potencialni učinek ESRR omejen

49 Sodišče je ocenilo, ali je pristop financiranja v programih ESRR v štirih revidiranih državah članicah izpolnil potrebe MSP in ali je prispeval k povečanju njihove konkurenčnosti.

Večina podpore ESRR se dodeli samostojnim projektom, pri čemer niso obravnavani ključni dejavniki, ki omejujejo konkurenčnost MSP

50 Skupaj je bilo za programsko obdobje 2014–2020 in več združenih tematskih ciljev namenjene 40,6 milijarde EUR (75 % celotnega financiranja ESRR) za podporo MSP v samostojnih projektih, usmerjenih na posamezne MSP (glej Prilogo I). Analiza, ki jo je Sodišče opravilo na vzorcu 11 programov ESRR, 24 projektov, ki so prejeli podporo ESRR v okviru tematskega cilja 3, in 16 s tem povezanih razpisov (glej tudi odstavek 63), je pokazala, da so imeli ti projekti le omejene učinke prelivanja. To pomeni, da koristi podpore ESRR za posamezna preučena MSP niso bile razširjene na tista MSP, ki niso prejela neposredne finančne podpore.

51 Sodišče je tudi pozvalo MSP v vzorcu, naj opredelijo glavne dejavnike, zaradi katerih je povečanje njihove konkurenčnosti onemogočeno (glej sliko 11). Večina MSP v vzorcu Sodišča je odgovorila, da obstaja več ovir. Najpogosteje so bile navedene težave pri iskanju kvalificirane delovne sile, regulativne ovire in upravno breme. Ti rezultati se skladajo z ugotovitvami iz drugih nedavnih študij Komisije, ECB in EIB³¹.

52 Vendar je Sodišče za vseh osem preučenih regionalnih programov ESRR ugotovilo, da je bil v projektih običajno obravnavan specifičen dejavnik konkurenčnosti, niso pa bile obravnavane potrebe podjetij v širšem smislu. Zaradi tega bi bila lahko ovirana uspešnost podpore ESRR.

53 Večina projektov v vzorcu Sodišča je bila osredotočena na nakup novih proizvodnih strojev ali tehnološko naprednejše opreme. To je upravičencem omogočilo povečanje proizvodnih zmogljivosti in proizvodnjo izdelkov z višjo kakovostjo in bolj naprednimi lastnostmi. Vendar v vseh projektih niso bile dovolj obravnavane ključne potrebe za zagotovitev uspešnosti projektov, v nekaterih primerih pa so MSP vložila znatna sredstva, ne da bi se njihova splošna konkurenčnost izboljšala (glej primer v okviru 4).

54 Analiza Sodišča je pokazala tudi, da v nobenem od revidiranih projektov ni bilo obravnavano vprašanje dostopa do kvalificirane delovne sile (kar je bilo po mnenju MSP v vzorcu Sodišča glavni dejavnik, ki je omejeval njihovo konkurenčnost). Na primer, v nobenem projektu podpora naložbam ni bila kombinirana z izboljšanjem razpoložljivih znanj in spretnosti. Čeprav ESS v splošnem podpira zadnje navedene dejavnosti, je Sodišče opazilo, da je bilo v samo dveh razpisih omogočeno kombiniranje podpore ESRR in ESS v enem projektu.

55 Sodišče je preučilo tudi, ali so bili organi upravljanja proaktivni pri ugotavljanju, kako najbolje prepoznati in obravnavati potrebe MSP, da bi se njihova konkurenčnost povečala. Iz analize Sodišča je mogoče sklepati, da je imela večina preučenih razpisov potencial za celovitejši pristop, s katerim bi bilo mogoče združeno obravnavati več ovir za konkurenčnost MSP. Na primer, večina razpisov je vsebovala zahtevo, da MSP v projektno vlogo vključijo poslovni načrt, v katerem so opredeljene njihove posebne potrebe in izzivi.

56 Vendar je Sodišče ugotovilo, da večina organov upravljanja teh poslovnih načrtov ni uporabila za predlog svežnja finančne in nefinančne podpore. Namesto tega so načrte večinoma uporabili za oceno ustreznosti predlagane naložbe.

57 Večina razpisov ni omogočila hkratne predložitve predlogov projektov, ki bi obravnavali različne elemente konkurenčnosti MSP (npr. raziskave, razvoj in inovacije, produktivne inovacije, kvalifikacija in internacionalizacija). Samo trije od 14 preučenih razpisov so bili usmerjeni v obravnavo različnih dejavnikov (glej primer v okviru 5). To je pomenilo, da so se morala MSP prijaviti na različne ločene razpise, če so hotela obravnavati vrsto dejavnikov, ki so omejevali njihovo konkurenčnost.

58 Organi upravljanja prav tako niso poskušali oblikovati razpisov, v katerih bi bili združeni finančna in nefinančna podpora, z eno izjemo (glej okvir 6).

Omejena osredotočenost na inovacijske in raziskovalne zmogljivosti MSP

Neambiciozni cilji za financiranje ESRR za nove izdelke podjetij ali nove izdelke na trgu

59 Cilj ESRR v letu 2000 je bil do leta 2023 podpreti 23 153 podjetij pri uvajanju izdelkov, ki so novi za podjetje³², in 8 209 podjetij pri uvajanju izdelkov, ki so novi na trgu³³. To pomeni, da bi moralo v obdobju 2014–2020 prejeti sredstva ESRR samo približno 2 % upravičenih MSP.

60 Večina razpisov, ki jih je preučilo Sodišče, je pripomogla k temu, da so MSP razvila izdelke, storitve ali postopke, ki so bili inovativni za podjetje (glej odstavek 45). Vendar MSP niso učinkovito spodbujali k uvedbi izdelkov, ki so novi na trgu, razvoju raziskav in razvoja ali sodelovanju s subjekti iz neposlovnega okolja. V okviru 7 je prikazan eden od redkih primerov v vzorcu Sodišča z močnim poudarkom na raziskavah, razvoju in inovacijah.

Tretjina preučenih MSP je sodelovala z raziskovalnimi ustanovami

61 S sodelovanjem z raziskovalnimi ustanovami se lahko obravnava ena od ključnih slabosti, ki vplivajo na konkurenčnost MSP, in sicer nezadosten prenos rezultatov razvoja in inovacij na poslovne izdelke ali storitve. Sodišče je ugotovilo, da je šest od 22 MSP v njegovem vzorcu navedlo, da so dotlej že sodelovala z raziskovalnimi ustanovami ali v skupnih projektih raziskav, razvoja in inovacij (glej primer v okviru 8).

Projekti, s katerimi se podpira več MSP, so izjema, čeprav mnogi MSP izkoristijo prednost svetovalnih storitev

62 Skupni projekti, s katerimi se obravnavajo skupne potrebe in priložnosti več MSP lahko MSP omogočijo delitev tveganj, zmanjšanje nenaklonjenosti tveganju, delitev stroškov in hitrejšo dosego njihovih ciljev. Vendar je analiza Sodišča pokazala, da so le nekaj projektov v vzorcu Sodišča izvedle skupine podjetij ali drugi subjekti (npr. poslovna združenja, tehnološki centri itd.). V okviru 9 je naveden primer takega skupnega projekta s pozitivnimi učinki prelivanja na veliko število drugih MSP.

63 MSP, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so poudarila potrebo po skupnih ukrepih za spodbujanje ali zaščito lokalne proizvodnje, vendar so menila, da je dodana vrednost poslovnih mrež majhna. Nobenemu se ni zdelo, da bi dostop do takih mrež pomenil konkurenčno prednost.

64 V primerjavi z velikimi podjetji so notranje upravljavske strukture MSP manj celovite in manj razvite. Zato je ena od ključnih potreb MSP dostop do visokokakovostnega svetovanja, mentorstva in priložnosti za mreženje³⁴ (glej primer v okviru 10).

65 Leta 2019 je bila iz ESRR zagotovljena nefinančna podpora (storitve usmerjanja in svetovanja) 44 % podprtim podjetjem (382 000 od 861 600 podjetij). Leta 2020 je delež takih podjetij zaradi reprogramiranja in posledičnega povečanja števila MSP, ki se podpirajo iz ESRR, padel na 27 % (približno 400 000 od 1,5 milijona MSP)³⁵.

Izbirni postopki ESRR niso dovolj konkurenčni in večina podpore se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi in ne z vračljivo pomočjo

66 Organi upravljanja, ki izvajajo programe ESRR v državah članicah, so odgovorni za izbiranje operacij³⁶. Pri tem se morajo prepričati, da operacije prispevajo k doseganju specifičnih ciljev in rezultatov iz ustrezne prioritete. Vrsto razpisa (konkurenčni ali nekonkurenčni) je treba izbrati glede na specifični cilj in pričakovane rezultate podpore. Zlasti se v uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 zahteva, da se z uporabljenimi izbirnimi merili kar najbolj poveča dodana vrednost prispevka skladov ESI.

67 Sodišče je preučilo, kako so bili v programih ESRR organizirani izbirni postopki, pa tudi, ali so zagotovili sredstva EU samo za predloge projektov, ki si to najbolj zaslužijo. Sodišče je pregledalo tudi, koliko so se pri programih uporabljale različne oblike financiranja projektov ESRR za konkurenčnost MSP, vključno s finančnimi instrumenti (tj. vračljivo pomočjo, kot so posojila, jamstva ali lastniški kapital) in nepovratnimi sredstvi, ter ali je bilo upoštevano, kakšno vrsto financiranja potrebujejo upravičena MSP.

Izbirni postopki večine programov ESRR niso zasnovani tako, da bi se sredstva dodelila najbolj konkurenčnim predlogom projektov

68 Analiza Sodišča je pokazala, da v večini revidiranih razpisov ni bila zagotovljena konkurenca med vložniki, saj je bilo treba v veliki večini prijav izpolnjevati le minimalne izbirne zahteve (glej okvir 11). Pri večini razpisov so bili izbrani vsi projekti, ko so dosegli najmanjše število točk, ne glede na oceno drugih projektov. Sodišče je že v prejšnjem poročilu poudarilo pomanjkanje konkurence med vlogami za projekte v izbirnih postopkih³⁷.

69 Časovni razpored razpisov je še en dejavnik, ki lahko onemogoči izbiro najobetavnejših projektov:

• razpisi zaprtega tipa (tj. časovno omejeni postopki) spodbujajo podjetja, da se prijavijo, ko so sredstva na voljo, in ne, ko so potrebna. To je zlasti pomembno pri podpiranju inovacij, saj so razpisi zaprtega tipa morda neprimerni za obravnavanje potreb podjetij po rednih inovacijah in sinhronizaciji s tržnimi trendi³⁸. Večina revidiranih razpisov je bila zaprtega tipa,
• razpisi odprtega tipa, ki potekajo stalno ter s tekočim izborom in financiranjem projektov, ne zagotavljajo konkurence med prijavami. Vsi projekti, ki dosežejo minimalno oceno v izbirnem postopku, prejmejo financiranje, dokler so na voljo sredstva, kar pomeni, da se bolj upošteva pravočasnost kot zaslužnost.

Z razpisi odprtega tipa z vmesnimi roki se lahko te pomanjkljivosti odpravijo, hkrati pa se zagotovita konkurenca med prijavami in financiranje najvišje ocenjenih projektov.

Z ESRR se konkurenčnost MSP podpira predvsem z nepovratnimi sredstvi, čeprav bi bili lahko finančni instrumenti in povratna sredstva bolj uspešni

70 Komisija že mnogo let svetuje organom upravljanja držav članic, naj MSP ne dodeljujejo samo nepovratnih sredstev, saj obstajajo znaki, da je podpora EU enako učinkovita (ali skoraj tako učinkovita), ko se nepovratna sredstva zmanjšajo ali nadomestijo s finančnimi instrumenti (npr. vračljivo pomočjo, kot so posojila ali jamstva)³⁹.

71 Kljub temu so bila nepovratna sredstva v programskem obdobju 2014–2020 še vedno zdaleč najpogosteje uporabljena oblika neposredne finančne podpore za konkurenčnost MSP. Skupaj so pomenila 66 % vseh sredstev iz ESRR, dodeljenih konkurenčnosti MSP (glej sliko 12).

72 Analiza Sodišča je pokazala, da je 18 od 22 MSP v vzorcu prejelo izključno nepovratna sredstva. V zvezi s tem je Sodišče odkrilo inovativen pristop na Portugalskem, v katerem se združujejo nepovratna sredstva in vračljiva pomoč za spodbujanje upravičenih MSP, da presežejo projektne cilje, pod pogojem da so ti dovolj ambiciozni (glej okvir 12).

73 Ko so bila MSP vprašana, ali je dostop do kapitala pomenil potencialno oviro za konkurenčnost, ni nobeno soglašalo (glej sliko 11). Kljub temu so prejela nepovratna sredstva za nakup novih strojev, s katerimi bi se stroški lahko zmanjšali, čeprav bi se lahko naložba v celoti ali vsaj delno krila z brezobrestnimi posojili ali posojili z nizkimi obrestmi. To bi omogočilo delovanje finančnega vzvoda za sredstva ESRR in lahko bi se podprlo znatno več MSP.

Večina upravičenih MSP bi izvedla podobne naložbe brez financiranja ESRR ali drugih javnih sredstev

74 Analiza Sodišča je pokazala tudi, da bi 19 od 22 MSP izvedlo enake ali podobne naložbe tudi brez financiranja ESRR ali drugih javnih sredstev (glej odstavek 50). Dve MSP sta izjavili, da bi vlagali na popolnoma enak način, 17 pa bi jih vlagalo pozneje ali zmanjšalo obseg naložbe.

75 Samo tri upravičena MSP so navedla, da naložbe ne bi izvedla brez javne pomoči. To potrjuje tveganje mrtvih izgub pri tovrstnih shemah podpore ESRR, ki je bilo ugotovljeno že v prejšnjih poročilih⁴⁰. Mrtve izgube je mogoče preprečiti le, če je financiranje usmerjeno v projekte, ki jih zasebni subjekt sicer ne bi izvedel, saj bi stroški presegli finančne koristi.

Zaključki in priporočila

76 V obdobju 2014–2020 državam članicam ni bilo treba uskladiti ukrepov za konkurenčnost MSP v programih ESRR z nacionalnimi/regionalnimi strategijami. Zato je imela Komisija le omejene možnosti za zagotovitev, da so bila sredstva ESRR usmerjena na področja z največjim potencialom rasti (glej odstavke 26–29).

77 Namen je bil, da bi se v okviru ESRR do konca leta 2019, zadnjega pred izbruhom pandemije COVID-19, zagotovila neposredna podpora za 0,8 milijona od skupno skoraj 25 milijonov MSP v vsej EU (3,3 %). Sodišče je ugotovilo, da so se pristopi držav članic razlikovali, pri čemer so nekatere usmerile podporo ESRR na nekaj sto podjetij, medtem ko so druge sredstva razporedile širše. Na Irskem se je na primer pričakovalo, da se bo iz sredstev ESRR zagotovilo financiranje več kot 67 000 MSP (ali več kot 25 % vseh MSP v državi), avstrijski program ESRR pa je podpiral samo 435 podjetij. Zato se znesek financiranja na MSP med državami članicami zelo razlikuje. Če se razpoložljiva sredstva v okviru programov ESRR porazdelijo na preveč MSP, obstaja potencialno veliko tveganje, da podpora ESRR nima kritične mase, potrebne za resnično spremembo konkurenčnosti MSP (glej odstavke 30–33).

78 Leta 2020 so številne države članice v odziv na pandemijo COVID-19 reprogramirale svoje programe ESRR glede na pobude CRII/CRII+ in REACT-EU. Po reprogramiranju so bila za MSP namenjena dodatna sredstva in število ciljnih MSP se je znatno povečalo. To velja zlasti za Italijo, kjer je podpora ESRR zdaj usmerjena na več kot 630 000 MSP (tj. več kot pol milijona dodatnih podjetij) (glej odstavek 34).

79 V štirih državah članicah, zajetih v revizijo, se je s podporo ESRR za konkurenčnost MSP za obdobje 2014–2020 spodbudila pripravljenost MSP za naložbe. Vendar je bila uspešnost pri povečanju njihove konkurenčnosti manjša zaradi naslednjih pomanjkljivosti pri pristopih k financiranju, ki so jih imeli organi upravljanja držav članic (glej odstavke 35–48):

• v večini razpisov za oddajo projektov niso bile odpravljene vse pomembne ovire za konkurenčnost, s katerimi se srečujejo upravičena MSP, temveč so se zgolj sofinancirale specifične produktivne naložbe (kot je nakup novih strojev). V mnogih preučenih primerih projekti ESRR niso prinesli dokazljivega izboljšanja konkurenčnega položaja MSP, kar zadeva njihovo delovanje in tržni položaj, internacionalizacijo, finančni položaj ali zmožnost za inovacije,
• z razpisi so se redko financirale naložbe v druge procese z dodano vrednostjo, s katerimi bi se povečala dolgoročna konkurenčnost MSP (npr. povečanje zmogljivosti MSP za raziskave, razvoj in inovacije ali njihov prodor na nove trge). V malo projektih so bile MSP ponujene prilagojene svetovalne storitve za premagovanje posebnih ovir za konkurenčnost,
• s projekti so se podpirala predvsem posamezna MSP in ne skupine podjetij, zato je imela pomoč ESRR omejen doseg,
• financiranje projektov se je večinoma izvajalo z nekonkurenčnimi razpisi in izbirnimi postopki, pri katerih je vsaka vloga, ki je izpolnjevala minimalna izbirna merila, prejela finančna sredstva,
• financiranje je bilo v obliki nepovratnih sredstev in ne vračljive podpore (kot so posojila ali jamstva). Vendar nobeno od revidiranih MSP ni navedlo težav pri dostopu do financiranja kot ključne ovire za povečanje konkurenčnosti. Z uporabo vračljive podpore bi sklad lahko podprl več podjetij.

80 Sodišče je ugotovilo tudi, da bi več upravičenih MSP izvedlo enake naložbe tudi brez financiranja EU. V nekaterih primerih je podpora ESRR negativno vplivala na gospodarske obete MSP, ki niso upravičena do pomoči in konkurirajo na istih regionalnih ali nacionalnih trgih kot upravičena MSP. To je zmanjšalo splošni učinek podpore EU (glej odstavke 49–75).

Priporočilo 1 – Pregled zasnove razpisov ESRR

Komisija naj pozove države članice k oblikovanju takih razpisov, ki bodo spodbujali predložitev predlogov, za katere je bolj verjetno, da bodo uspešni pri povečanju konkurenčnosti MSP, in pri tem države članice podpira. V praksi bi to pomenilo organizacijo razpisov, usmerjenih na:

1. obravnavanje več dejavnikov, ki omejujejo konkurenčnost, znotraj projekta. To bi lahko bilo na primer združevanje raziskav in inovacij z naložbami, podpora usposabljanju in krepitvi zmogljivosti, oblikovanje strategije za izvozni trg itd.,
2. krepitev sodelovanja med MSP in drugimi organizacijami (npr. drugimi MSP, poslovnimi združenji, univerzami/raziskovalnimi organizacijami),
3. podpiranje sodelovanja MSP v svetovalnih storitvah in mrežah (kot so na primer evropska podjetniška mreža (EEN), organizacije grozdov, poslovno-inovacijski centri (BIC), mreža evropskih poslovnih in inovacijskih centrov (EBN) itd.).

Časovni okvir: do konca leta 2023.

Priporočilo 2 – Pregled izbirnih postopkov ESRR za dodelitev nepovratnih sredstev

Komisija naj pozove države članice k pregledu izbirnih postopkov ESRR, zlasti za financiranje nepovratnih sredstev, da bodo projekti izbrani, kot je opisano v nadaljevanju, in pri tem države članice podpira:

1. z nekonkurenčnimi postopki samo, kadar je to ustrezno utemeljeno, in
2. na podlagi ambicioznih izbirnih meril in pragov, da bi se doseglo najboljše razmerje med obsegom podpore, izvajanimi dejavnostmi in dosego ciljev.

Časovni okvir: do konca leta 2023.

Priporočilo 3 – Prednost se da uporabi vračljive pomoči za konkurenčnost MSP

Komisija naj pozove države članice, da bodo upoštevale, kar je navedeno v nadaljevanju, in jih pri tem podpira:

1. finančni instrumenti, tj. vračljiva pomoč, kot so posojila ali jamstva ali lastniški kapital, naj imajo prednost pri financiranju konkurenčnosti MSP,
2. uporaba nepovratnih sredstev naj bo omejena samo na primere, kjer je očitno potrebna (kot je odpravljanje nedelovanja trga) ali kadar je potrebna za doseganje specifičnih ciljev politike (na primer boljših standardov za krožno, zeleno in pravičnejše gospodarstvo). Kadar koli je mogoče, bi bilo treba nepovratna sredstva zagotoviti v povezavi s finančnimi instrumenti.

Časovni okvir: do konca leta 2023.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, v Luxembourgu 6. aprila 2022.

Priloge

Priloga I – Obdobje 2014–2020: financiranje v okviru ESRR za MSP po intervencijskih kodah (v milijonih EUR)

Priloga II – Seznam revidiranih projektov

Priloga III – Financiranje iz ESRR za tematski cilj 3 in načrtovano/dejansko število MSP, ki naj prejmejo pomoč do leta 2023, po državah članicah (stanje ob koncu leta 2019); spremembe leta 2020 v odziv na pandemijo COVID-19

Priloga IV – Kazalniki, ki se uporabljajo za oceno spremembe konkurenčnosti MSP

Kratice in okrajšave

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS: Evropski socialni sklad

MSP: mala in srednja podjetja

RIS3: strategija pametne specializacije

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

Tematski cilj 1: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij

Tematski cilj 3: Povečanje konkurenčnosti MSP

Glosar

Evropski sklad za regionalni razvoj: sklad EU, s katerim se krepi ekonomska in socialna kohezija v EU s financiranjem naložb, s katerimi se zmanjšujejo neravnovesja med regijami.

Evropski strukturni in investicijski skladi: pet glavnih skladov EU, ki so skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v EU: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Konkurenčnost: v zvezi s podjetjem pomeni prednost, pridobljena z nižjimi stroški, večjo produktivnostjo, izboljšavami, diferenciacijo in inovacijami na področju izdelkov in storitev ter boljšim trženjem in znamčenjem.

Mehanizem za okrevanje in odpornost: mehanizem finančne podpore EU za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje okrevanja s hkratnim spodbujanjem zelene in digitalne preobrazbe.

Mrtve izgube: obstajajo v primerih, v katerih bi se dejavnost, ki jo financira EU, izvedla tudi brez javne pomoči.

Omogočitveni pogoj: predpogoj za uspešno in učinkovito izvajanje specifičnih ciljev.

Operativni program: osnovni okvir za izvajanje kohezijskih projektov, ki jih financira EU v določenem obdobju. Odraža prioritete in cilje, določene v partnerskih sporazumih med Komisijo in posameznimi državami članicami.

Organ upravljanja: (javni ali zasebni) nacionalni, regionalni ali lokalni organ, ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Podjetje: subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.

Premestitveni učinek: izboljšanje uspešnosti MSP zaradi javne podpore v škodo njegovih konkurentov.

Programsko obdobje: obdobje, v katerem se načrtuje in izvaja program porabe EU.

Strategija pametne specializacije: nacionalna ali regionalna strategija, v kateri so določene prioritete za ustvarjanje konkurenčne prednosti z razvojem in povezovanjem prednosti raziskav in inovacij s potrebami podjetij ter doseganjem konvergence pri inovacijski uspešnosti.

Tematski cilj: predvideni skupni rezultat prednostne naložbe, razdeljen na specifične cilje za namene izvajanja.

Večletni finančni okvir: načrt porabe EU, običajno za obdobje sedmih let, v katerem so določene prioritete (na podlagi ciljev politik) in zgornje meje za šest glavnih razdelkov. Zagotavlja strukturo za določanje letnih proračunov EU, saj so v njem opredeljene omejitve porabe za vsako kategorijo odhodkov. Sedanji večletni finančni okvir zajema obdobje 2021–2027, prejšnji pa obdobje 2014–2020.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61108

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61108

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Pietro Russo, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Chiara Cipriani, ataše v njegovem kabinetu Benjamin Jakob, vodilni upravni uslužbenec Niels-Erik Brokopp, vodja naloge Enrico Grassi ter revizorke Angela Ramallo Ros, Angelika Zych in Sara Pimentel.

Od leve proti desni: Sara Pimentel, Enrico Grassi, Pietro Russo, Angela Ramallo Ros, Benjamin Jakob in Niels-Erik Brokopp.

Končne opombe

¹ Člen 5 PEU.

² Člen 173 PDEU („Unija in države članice skrbijo za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije”).

³ „Najprej pomisli na male”, „Akt za mala podjetja” za Evropo, COM(2008) 394 konč. z dne 25.junija 2008 in pregled tega dokumenta, COM(2011) 78 konč., z dne 23. februarja 2011.

⁴ „Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij”, COM(2016) 733 final.

⁵ Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo, COM(2020) 103 final.

⁶ Sporočilo Komisije z naslovom Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti, COM(2010) 614 konč. z dne 28. oktobra 2010, posodobljena različica tega sporočila z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo, COM(2020) 102 final z dne 10. marca 2020 in Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021) 350 final z dne 5. maja 2021.

⁷ Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 konč. z dne 3. marca 2010.

⁸ Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

⁹ Komisija, Draft thematic guidance fiche for desk officers on SME competitiveness, različica 2 z dne 13.marca 2014.

¹⁰ Glej na primer naročeno poročilo Komisije Background documents for the European Semester - Measuring Competitiveness, Ref. Ares (2018)1159686, z dne 1. marca 2018.

¹¹ Statistični podatki Eurostata za podjetja različnih velikosti so na voljo le na podlagi števila zaposlenih.

¹² Na podlagi podatkov Eurostata o trgovanju, v katerih so podjetja razvrščena po velikostnih razredih.

¹³ Uredba (EU) št. 1287/2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (UL L 347, 20.12.2013, str. 33–49).

¹⁴ Uredba št. 1291/2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 104–173).

¹⁵ Uredba Sveta (EGS) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (UL L 347, 20.12.2013, str. 221–237).

¹⁶ Uredba 2020/460 o spremembi uredb št. 1301/2013 in št. 1303/2013 z dne 30. marca 2020 (naložbena pobuda v odziv na koronavirus – CRII) in Uredba 2020/558 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 z dne 23. aprila 2020 (naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus – CRII+).

¹⁷ Dokument Evropske komisije z naslovom Coronavirus dashboard: EU cohesion Policy response to the crisis.

¹⁸ Sporočilo Komisije z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo, COM(2020) 456 final z dne 27.maja 2020.

¹⁹ Portal odprtih podatkov Evropske unije, portal o REACT-EU.

²⁰ Evropsko računsko sodišče, Program dela za leto 2022 in obdobje po njem, december 2021.

²¹ Uredba 2021/1058 z dne 24. junija 2021 (UL L 231, 30.6.2021, str. 60–93).

²² Uredba (EU) 2021/695 o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa z dne 28. aprila 2021. 70 % proračuna je bilo dodeljeno Evropskemu svetu za inovacije.

²³ Uredba (EU) št. 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z dne 12. februarja 2021 (UL L 57, 18.2.2021, str. 17–75): „Pametna, trajnostna in vključujoča rast, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami, ter dobro delujoč notranji trg, na katerem poslujejo močna mala in srednja podjetja (MSP)“.

²⁴ Posebno poročilo št. 19/2016 „Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti” in Posebno poročilo št. 27/2021 „Podpora EU turizmu: potrebna sta nova strateška usmeritev in boljši pristop k financiranju”.

²⁵ Glej tudi Posebno poročilo št. 7/2022 „Instrumenti za internacionalizacijo MSP”.

²⁶ Predhodna pogojenost 3.1 „Uvedeni so posebni ukrepi kot podlaga za spodbujanje podjetništva ob upoštevanju Akta za mala podjetja”.

²⁷ Člen 15 in z njim povezana Priloga IV o tematskih omogočitvenih pogojih Uredbe (EU) 2021/1060 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (UL L 231, 30.6.2021, str. 159–706).

²⁸ Skupni kazalnik ESRR „Vsa podjetja, ki prejmejo podporo” (CO01). Podatki s portala odprtih podatkov o evropskih strukturnih in investicijskih skladih.

²⁹ Poglavje 1 naslova VII PDEU in Uredba Sveta št. 994/98 o uredbah o skupinskih izjemah za državno pomoč z dne 7. maja 1998.

³⁰ Glej pravila o pomoči de minimis (Uredba Komisije št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o pomoči de minimis – UL L 352, 24.12.2013, str. 1) in uredbo o splošnih skupinskih izjemah (Uredba Komisije št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom – UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

³¹ Evropska komisija, raziskava Flash Eurobarometer 486, SMEs, start-ups, scale-ups and entrepreneurship, september 2020; Evropska centralna banka, Survey on the access to finance of enterprises (SAFE), junij 2021; Evropska investicijska banka, Regional Cohesion in Europe 2020-2021 - Insights from the EIB Investment Survey, september 2021.

³² Cilj, določen leta 2020 za leto 2023 v zvezi s skupnim kazalnikom učinka CO29 „Raziskave, inovacije: število podjetij, podprtih, da uvedejo izdelke, ki so novi v podjetju”, in povezan s tematskim ciljem 3.

³³ Cilj, določen leta 2020 za leto 2023 v zvezi s skupnim kazalnikom učinka CO28 „Raziskave, inovacije: število podjetij, podprtih, da uvedejo izdelke, ki so novi na trgu”, in povezan s tematskim ciljem 3.

³⁴ Evropska komisija, Ex-post evaluation of 2007-2013, Support to SMEs – Increasing Research and Innovation in SMEs and SME Development, februar 2016.

³⁵ Portal odprtih podatkov skladov ESI. Cilj, določen leta 2020 za leto 2023 v zvezi s skupnim kazalnikom učinka „CO04: Podjetja, ki prejemajo nefinančno podporo (svetovanje)“ in povezan s tematskim ciljem 3.

³⁶ Člen 125 Uredbe (EU) 1303/2013 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (UL L 347, 30.6.2021, str. 320–469).

³⁷ Posebno poročilo št. 21/2018 – Izbor in spremljanje projektov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v obdobju 2014–2020 sta še vedno usmerjena predvsem v izložke.

³⁸ Evropska komisija, Regional policy for smart growth of SMEs, Guide for Managing Authorities and bodies in charge of the development and implementation of Research and Innovation Strategies for Smart Specialisation, 2013.

³⁹ Evropska komisija, What are counterfactual impact evaluations teaching us about enterprise and innovation support, 2012, GD REGIO.

⁴⁰ Posebno poročilo št. 4/2011 z naslovom Revizija garancijske sheme za MSP; Letno poročilo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (UL C 398, 12.11.2014, str. 1–288) in Posebno poročilo št. 8/2018 z naslovom Podpora EU za produktivne naložbe v podjetja – večji poudarek je treba nameniti trajnosti.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-7973-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/927570	QJ-AB-22-010-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-7964-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/757188	QJ-AB-22-010-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.