Dejavnosti Sodišča
v letu 2022
Letno poročilo o dejavnostih
Evropskega računskega sodišča

Evropsko računsko sodišče

Predsednikov predgovor

Spoštovani bralci in bralke!

Leta 2022 se je posledicam pandemije COVID‑19 in hitrega napredovanja podnebnih sprememb, s katerimi se srečujejo Evropska unija in njene države članice, pridružila še ena kriza: velika energetska, varnostna in migracijska kriza zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini. Vsi ti dogodki pomembno vplivajo na življenje državljanov EU, njeno gospodarstvo in svetovne odnose.

EU v teh težkih časih zagotavlja finančno pomoč v doslej nepoznanem obsegu. V obdobju 2021–2027 bo tako lahko porabila 1,8 bilijona EUR, kar vključuje do 0,8 bilijona EUR za instrument za okrevanje Next Generation EU (NGEU).

Sodišče kot zunanji revizor zagotavlja nepristransko oceno politik in programov EU ter kakovosti finančnega poslovodenja sredstev EU v celotni Uniji in zunaj njenih meja. Preverja, ali je poraba EU skladna s pravili ter ali so politike in programi EU stroškovno učinkoviti. Strategija Sodišča za obdobje 2021–2025 bo vodilo njegovih prizadevanj pri revidiranju financ EU v prihodnjih letih, pri uvedbi potrebnih sprememb v organizaciji ter uspešni in učinkoviti porabi virov.

To poročilo o dejavnostih je pregled dela in publikacij Sodišča v letu 2022, ki je bilo drugo leto izvajanja njegove nove strategije. Poleg tega so v njem navedene informacije o vodstvu, uslužbencih, podpori pri revizijah in financah Sodišča.

Sodišče je leta 2022 vsa svoja letna poročila objavilo v uradnih rokih. Objavilo je tudi 29 posebnih poročil in pregledov ter osem mnenj, v katerih je med drugim obravnavalo nova finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, financiranje načrta REPowerEU, diverzificirano strategijo financiranja kot splošno metodo najemanja posojil in ustanovitev Socialnega sklada za podnebje.

Sodišče je še naprej solidarno z Ukrajino in rusko invazijo na Ukrajino odločno obsoja. EU mora tudi v prihodnje izkazovati solidarnost in enotnost. Kot neodvisni zunanji revizor EU bo Sodišče storilo vse, kar je v njegovi moči, da bo še naprej izpolnjevalo svojo vlogo.

Državljani EU ter institucionalni deležniki in partnerji Sodišča tako na ravni EU kot na ravni držav članic se lahko zanašajo na to, da jim bo Sodišče zagotavljalo neodvisna, objektivna poročila o ključnih vprašanjih za prihodnost EU, v katerih bo poudarjalo to, kar deluje dobro, ter opozarjalo na pomanjkljivosti in priporočalo spremembe.

Upamo, da boste lahko informacije iz letošnjega poročila o dejavnostih koristno uporabili.

Na kratko o letu 2022

Dejavnosti Sodišča

Strategija Sodišča za obdobje 2021–2025

Sodišče že leta uporablja večletne strategije, s katerimi usmerja svoje revizijsko delo, spodbuja organizacijske spremembe, namenjene stalnemu izboljševanju, ter ostaja na čelu razvoja na področju revidiranja javnega sektorja.

2022: izvajanje strategije –
dober napredek

Konec leta 2021 se je končalo drugo leto izvajanja strategije Sodišča za obdobje 2021–2025. Strateški cilji Sodišča za to petletno obdobje so izboljšati ureditve odgovornosti, transparentnosti in revizije pri vseh vrstah ukrepov EU; osredotočiti revizije na področja in teme, pri katerih lahko delo Sodišča prinese največjo dodano vrednost; dati močno revizijsko zagotovilo v zahtevnem in spreminjajočem se okolju.

Da bi Sodišče svojo strategijo uresničilo, se je dogovorilo o izvedbenih ukrepih za vsak širši in ožji cilj, dodelilo odgovornosti in določilo roke. Tudi v tem letu je doseglo dober napredek pri več ukrepih, zlasti pri:

• izbiri revizijskih nalog, ki ustrezno pokrivajo strateška področja,
• začetku izvajanja več revizij v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, pri čemer je v skladu s svojim strateškim pristopom za pobudo Next Generation EU dalo tudi svoje prvo revizijsko mnenje o odhodkih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost,
• izboljšanju svojega okvira za upravljanje znanja,
• pripravi strateških revizijskih pristopov v zvezi z goljufijami in pravno državo,
• izvajanju analize produktivnosti pri izbranih nalogah, da bi se opredelila področja, na katerih so možne izboljšave,
• pripravi akcijskega načrta za sodelovanje Sodišča s sorodnimi institucijami.

Revidiranje smotrnosti poslovanja in pravilnosti ukrepov EU

Revizije smotrnosti poslovanja,
revizije računovodskih izkazov
in revizije skladnosti

Sodišče s svojimi revizijami državljanom EU in oblikovalcem politik zagotavlja neodvisna, objektivna poročila o zadevah, ki so ključne za prihodnost EU, v katerih poudarja to, kar deluje dobro, in opozarja na tisto, kar ne, ter priporoča spremembe.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi za revidiranje javnega sektorja.

Program dela

Program dela Sodišča
za leto 2023 in obdobje
po njem

V programu dela Sodišča za leto 2023 in obdobje po njem, ki je bil objavljen decembra 2022, so poudarjene njegove revizijske prioritete za prihodnja leta in navedene podrobnosti o 82 posebnih poročilih in pregledih, ki jih Sodišče namerava objaviti v obdobju od leta 2023 naprej. Program je tesno usklajen s prednostnimi področji, določenimi v strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025.

Na področju Podnebne spremembe, okolje in naravni viri namerava Sodišče izvesti 21 revizij, ki bodo zajemale najrazličnejše teme, med drugim energetsko varnost, onesnaževanje, ukrepe, povezane s podnebjem, in trajnostno proizvodnjo hrane.

Na področju Odpornost na grožnje za varnost Unije ter spoštovanje evropskih vrednot svobode, demokracije in pravne države načrtuje 14 nalog v zvezi s temami, kot so enakost invalidnih oseb, pravna država, vojaška mobilnost in pomoč beguncem.

Na področju Gospodarska konkurenčnost Unije namerava objaviti 12 poročil, ki med drugim zajemajo digitalizacijo šol, vodik v prometu in umetno inteligenco.

Na področju Fiskalne politike in javne finance v Uniji namerava izvesti sedem nalog v zvezi s temami, kot so bančni nadzor EU, neposredne tuje naložbe in izterjava sredstev EU.

Med prioritetami Sodišča je tudi instrument za okrevanje, tj. pobuda Next Generation EU, v okviru katere je zagotovljenih do 0,8 bilijona EUR, ki jih je treba porabiti v kratkem obdobju. V zvezi z Next Generation EU namerava Sodišče objaviti 12 revizijskih poročil, predvsem v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost.

Sodišče pripravlja svoj program revizijskega dela neodvisno, vendar ne izolirano. Pri tem sodeluje s svojimi institucionalnimi deležniki, zlasti z Evropskim parlamentom. Parlamentarni odbori so za program dela za leto 2023 in obdobje po njem predložili 131 revizijskih predlogov. Sodišče je skoraj dve tretjini teh predlogov v celoti ali delno upoštevalo pri načrtovanju svojega tekočega ali prihodnjega dela, nekatere predloge pa obravnavalo v nedavnih poročilih. Prvič je prejelo tudi osem dodatnih predlogov za revizijo, ki jih je sporočilo devet stalnih predstavništev držav članic. Sodišče ne sodeluje le z institucijami EU. Leta 2022 je prejelo tudi 29 revizijskih predlogov šestih nacionalnih parlamentov, in sicer v zvezi s trenutnimi izzivi, s katerimi se srečujejo EU in njene države članice.

Revizijsko delo na terenu

Revizorji večino revizijskega dela opravijo v prostorih Sodišča v Luxembourgu, izvedejo pa tudi veliko obiskov v Evropski komisiji, ki je glavni revidiranec Sodišča, ter drugih institucijah, pa tudi agencijah in organih EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organih držav članic, predstavništvih EU v tretjih državah ter mednarodnih organizacijah, ki upravljajo sredstva EU.

Sodišče obiskuje tudi prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v EU kot tudi zunaj njenih meja. Pri teh preverjanjih pregleda revizijsko sled in pridobi neposredne revizijske dokaze od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU ter zbiranju in izplačevanju sredstev EU, pa tudi od upravičencev. Leta 2022 je po sprostitvi omejitev zaradi COVID‑19 znatno povečalo število pregledov na kraju samem, nekatere pa je Sodišče kljub temu izvedlo virtualno. V prihodnje si bo prizadevalo za to, da bi izkušnje iz obdobja pandemije uspešno uporabilo, dodano vrednost in učinkovitost obiskov na kraju samem pa povečalo s kombiniranjem teh z virtualnim delom.

Pregledi na kraju samem

Revizijske ekipe Sodišča so največkrat sestavljene iz dveh ali treh revizorjev, revizijski obiski pa običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov. Sodišče preglede na kraju samem v EU v splošnem usklajuje skupaj z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) obiskanih držav članic.

Leta 2022 se je število obiskov na kraju samem v primerjavi s prejšnjima dvema letoma, ko so še veljale omejitve potovanj in javnozdravstvene omejitve, povezane s COVID‑19, povečalo. Revizorji so v državah članicah in zunaj EU skupaj opravili 2 039 dni dela, medtem ko so jih v letu 2021 opravili 857, v letu 2019 pa 3 605. Poleg tega so opravili 945 dni dela v institucijah EU ter decentraliziranih agencijah in organih po vsej EU, skupnih podjetjih, mednarodnih organizacijah, kot sta Organizacija združenih narodov in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter v zasebnih revizijskih podjetjih. Leta 2021 so v teh organizacijah opravili 299 dni dela, leta 2020 627 in leta 2019 2 504.

Poleg tega so revizorji pogosteje uporabljali revidiranje na daljavo in elektronsko zbiranje dokazov. Za komuniciranje z revidiranci so uporabljali videokonferenčna orodja in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.

Poročila Sodišča

Revizijska poročila, pregledi in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Pripomorejo k temu, da Evropski parlament in Svet spremljata in nadzirata doseganje ciljev politik EU ter zahtevata odgovornost tistih, ki so odgovorni za upravljanje proračuna EU, zlasti v okviru letnega postopka za podelitev razrešnice.

Posebna poročila in pregledi

Sodišče je leta 2022 objavilo 29 posebnih poročil in pregledov, ki obravnavajo številne izzive, s katerimi se srečuje EU na različnih področjih porabe in politik EU. Med njimi so podnebni ukrepi, energijska učinkovitost, omrežja 5G, kibernetska varnost, goljufije v SKP in pravna država ter drugi. Tri poročila so se nanašala na COVID‑19, eno na prosto gibanje v EU med pandemijo, eno na odpornost institucij EU in eno na javno naročanje cepiv. Sodišče je dokončalo tudi svoje prvo posebno poročilo o pobudi za okrevanje Next Generation EU, v katerem se je osredotočilo na oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo je izvedla Komisija.

Na naslednjih straneh je vpogled v delo Sodišča s primeri posebnih poročil iz leta 2022, ki zajemajo različna področja politik.

¹ To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta 1244 (1999) o razmerah v zvezi s Kosovom (RVSZN 1244/1999) in svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča o vprašanju skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom z dne 22. julija 2010.

Letna poročila in specifična letna poročila

V letnih poročilih so v glavnem predstavljeni rezultati izjave Sodišča o zanesljivosti v zvezi s proračunom Evropske unije, mehanizmom za okrevanje in odpornost in proračunom evropskih razvojnih skladov (ERS), pa tudi vidiki smotrnosti poslovanja ter upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja.

Letno revizijsko delo Sodišča v zvezi z agencijami EU in drugimi organi Unije, skupnimi podjetji ter evropskimi šolami je predstavljeno v specifičnih letnih poročilih.

Sodišče objavi tudi poročilo o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz dejavnosti Enotnega odbora za reševanje (SRB).

Letno poročilo o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2021

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, da bi preučilo, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s finančnimi pravili na ravni EU in držav članic.

Poleg tega posebej oceni vsako večje področje proračuna EU po (pod)razdelkih večletnega finančnega okvira ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Analizira tudi, zakaj in kje je do napak prišlo, daje priporočila za izboljšave in preučuje, ali in kako so bila njegova predhodna priporočila izvedena.

To obsežno delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s svojimi pooblastili iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Proračun EU: mnenje brez pridržkov
o zaključnem računu in prihodkih

Sodišče je za proračunsko leto 2021 v zvezi z zaključnim računom in prihodki EU dalo mnenje brez pridržkov.

Proračun EU:
negativno mnenje o odhodkih

Leta 2021 je poraba EU znašala 181,5 milijarde EUR ali 1,3 % skupnega bruto nacionalnega dohodka EU27.

Sodišče je za proračunsko leto 2021 v zvezi z odhodki EU dalo negativno mnenje.

Ocenjena stopnja napake: 3,0 %
(odhodki iz proračuna za leto 2021)

Sodišče je za proračunsko leto 2021 ocenilo, da je stopnja napake za odhodke iz proračuna znašala med 2,2 % in 3,8 %. Sredina tega razpona, t. i. najverjetnejši obseg napake, se je v primerjavi z letom prej povečala z 2,7 % na 3,0 %.

Opomba: Sodišče za oceno stopnje napake uporablja standardne statistične tehnike. Sodišče s 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotavlja, da je stopnja napake v populaciji v razponu med spodnjo in zgornjo mejo napake.

Več kot 50 % revidirane populacije
iz proračuna EU je tudi tokrat
vsebovalo pomembno napako

V proračunskem letu 2021 so odhodki z visokim tveganjem pomenili 63,2 % revidirane populacije Sodišča, v letu prej pa 59 %. Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 4,7 %, v proračunskem letu 2020 pa 4,0 %.

Razdelka večletnega finančnega okvira,
v katerih so napake najpogostejše:
Enotni trg, inovacije in digitalno
ter Kohezija, odpornost in vrednote

V proračunskem letu 2021 je bila možnost za napake največja v podrazdelku večletnega finančnega okvira Enotni trg, inovacije in digitalno, sledil pa mu je podrazdelek Kohezija, odpornost in vrednote.

Mehanizem za okrevanje in odpornost:
prvo mnenje o odhodkih

V letu 2021 je delo Sodišča prvič zajemalo odhodke mehanizma za okrevanje in odpornost, za katere je bilo objavljeno ločeno mnenje. To kaže, da je mehanizem za okrevanje in odpornost začasni instrument, ki se izvaja in financira bistveno drugače od običajne proračunske porabe v večletnem finančnem okviru. Revidirana populacija Sodišča je zajemala edino v letu 2021 izplačano plačilo, tj. plačilo Španiji v višini 11,5 milijarde EUR. Španski zahtevek za plačilo je vključeval 52 mejnikov, za katere je Španija menila, da so doseženi.

Sodišče je za odhodke mehanizma za okrevanje in odpornost dalo mnenje brez pridržkov. Ocena Sodišča je temeljila na pogoju za plačilo, tj. na tem, da so bili mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni. Sodišče je zato preučilo, ali je Komisija zbrala zadostne in ustrezne dokaze v podporo svoji oceni tega pogoja. Skladnost z drugimi pravili EU in nacionalnimi pravili ni bila del te ocene. Splošni revizijski dokazi, ki jih je Sodišče pridobilo, kažejo, da eden od 52 mejnikov, povezanih s prvim izplačilom Španiji, ni bil izpolnjen. Komisija še ni opredelila metode za količinsko opredelitev učinka nedoseganja mejnika ali cilja. Sodišče meni, da ta napaka ni pomembna.

Primeri suma goljufije,
ki so bili prijavljeni uradu OLAF in EJT

Sodišče kot zunanji revizor EU ni pooblaščeno za preiskovanje primerov suma goljufij. Njegove revizije zato niso posebej zasnovane za odkrivanje goljufij. Če revizorji odkrijejo primere, v katerih sumijo, da je prišlo do goljufije, jih prijavijo pristojnim organom.

Sodišče je leta 2022 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) prijavilo 14 primerov suma goljufije, ki jih je odkrilo med revizijskim delom. Od tega je šest primerov prijavilo tudi Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT). Leta 2021 je uradu OLAF prijavilo 15 primerov suma goljufije, dva od teh pa tudi EJT. V letnem poročilu Sodišča o izvrševanju proračuna EU so dodatne informacije o naravi primerov suma goljufije in naknadnih finančnih izterjavah, ki jih je priporočil urad OLAF.

Letno poročilo o smotrnosti

Letno poročilo o smotrnosti:
zadnje leto
pilotnega projekta Sodišča

Sodišče je svoje letno poročilo razdelilo na dva ločena dela kot pilotni projekt, ki se zaključuje z letnim poročilom za proračunsko leto 2021. V drugem delu letnega poročila se obravnava smotrnost izvrševanja programov porabe v proračunu EU.

Glavna tema letošnjega poročila o smotrnosti je vključevanje petih horizontalnih prioritet politike v proračun EU. Te so:

1. boj proti podnebnim spremembam;
2. ohranjanje biotske raznovrstnosti;
3. enakost spolov;
4. cilji trajnostnega razvoja, ki jih je določila Organizacija združenih narodov;
5. digitalni prehod.

Sodišče je preučilo, ali je Komisija vključila horizontalne prioritete politike v proračun EU, spremljala odhodke in točno poročala o rezultatih.

Preučilo je tudi, ali je Komisija uporabila ustrezen okvir smotrnosti za merjenje podpore iz proračuna EU za medsektorske prioritete 11 izbranih programov.

Poleg tega je spremljalo izvajanje revizijskih priporočil, ki jih je dalo v posebnih poročilih, objavljenih leta 2018.

Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih za proračunsko leto 2021

Evropski razvojni skladi:
mnenje brez pridržkov
o zaključnih računih in prihodkih,
negativno mnenje o odhodkih

Evropski razvojni skladi (ERS), uvedeni leta 1959, so bili glavni instrument, s katerim je EU zagotavljala pomoč za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem. Ustanovile so jih države členice EU, upravljata pa jih Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) zunaj proračuna EU. Njihovo izvajanje in poročanje o njih bosta do njihove ukinitve še naprej potekala ločeno.

Za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 se pomoč za razvojno sodelovanje državam AKP ter čezmorskim državam in ozemljem financira iz proračuna EU.

V letu 2021 je poraba za evropske razvojne sklade znašala 3,4 milijarde EUR.

Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi za proračunsko leto 2021 dalo mnenje brez pridržka o zaključnih računih evropskih razvojnih skladov in njihovih prihodkih, o njihovih odhodkih pa negativno mnenje. Ocenjena stopnja napake za odhodke, ki jo je izračunalo Sodišče, znaša 4,6 % (v proračunskem letu 2020: 3,8 %).

Specifična letna poročila o agencijah EU

Agencije EU so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni zaradi izvajanja specifičnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki pomagajo institucijam EU pri zasnovi in izvajanju politik. V EU je skupno 44 agencij.

Mnenje brez pridržkov
za proračunsko leto 2021
za vse agencije EU razen ene

V proračunskem letu 2021 je skupni proračun vseh agencij (razen SRB), ki spadajo v revizijsko pristojnost Sodišča, znašal 4,1 milijarde EUR ali 2,5 % splošnega proračuna EU za leto 2021. V proračunskem letu 2020 je ta proračun znašal 3,7 milijarde EUR ali 2,2 %.

V splošnem so bili z revizijo agencij potrjeni pozitivni rezultati, o katerih je Sodišče poročalo v prejšnjih letih. Sodišče je dalo mnenja brez pridržkov o zaključnih računih in prihodkih 44 agencij. Potrdilo je plačila, povezana z zaključnimi računi vseh agencij razen Agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA). Za to agencijo je Sodišče dalo mnenje s pridržkom, predvsem zaradi nepravilnosti v postopkih javnega naročanja.

Specifično letno poročilo o skupnih podjetjih za proračunsko leto 2021

Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva EU med Evropsko komisijo in zadevnimi panogami in v nekaterih primerih akterji s področja raziskav, medvladnimi organizacijami ali sodelujočimi državami. Njihova glavna naloga je spodbujati prenos znanstvenih spoznanj v prebojne inovacije, ki jih je mogoče tržiti, in sicer v okviru strateške vizije, ki si jo skupna podjetja delijo s partnerji iz zadevnih panog in s področja raziskav.

Svet je leta 2021 sprejel nove uredbe o ustanovitvi 11 skupnih podjetij za namene izvajanja ukrepov v okviru programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, ki sta večletna programa za raziskave in inovacije za proračunsko obdobje 2021–2027. Ta skupna podjetja izvajajo svoje specifične načrte za raziskave in inovacije na področju prometa, energije, zdravja, industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase, ključnih digitalnih tehnologij, superračunalništva in pametnih omrežnih sistemov.

Osem jih je delovalo že v prejšnjem programu (Obzorje 2020) in jih bo delovalo tudi v okviru novih programov kot novi pravni subjekti z novimi imeni ter povečanimi ali nekoliko spremenjenimi pristojnostmi. Poleg skupnih podjetij, ki že delujejo, so bila ustanovljena še tri nova: Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, Skupno podjetje za svetovno zdravje ter Evropski kompetenčni center za kibernetsko varnost. Sodišče bo ta tri revidiralo šele po tem, ko bodo postala finančno samostojna, tj. predvidoma do leta 2023.

Obstaja še eno skupno podjetje, Fuzija za energijo, ki se financira iz Euratoma in je odgovorno za zagotavljanje prispevka Evrope k mednarodnemu termonuklearnemu poskusnemu reaktorju (ITER).

Mnenje brez pridržkov
za proračunsko leto 2021
za vsa skupna podjetja

Sodišče je za proračunsko leto 2021 dalo mnenja brez pridržkov o zaključnih računih, prihodkih in plačilih za vsa skupna podjetja.

Kljub temu je svojemu revizijskemu mnenju o zaključnem računu Skupnega podjetja Fuzija za energijo (F4E) za leto 2021 tako kot v prejšnjih letih dodalo poudarjeno zadevo, s katero je želelo predvsem opozoriti na tveganje nadaljnjih zvišanj stroškov in zamud pri izvajanju projekta ITER.

Specifični letni poročili o evropskih šolah in pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje

V proračunskem letu 2021 je Sodišče objavilo letno poročilo o pregledu konsolidiranih zaključnih računov 13 evropskih šol. Pri pregledu sicer ni odkrilo pomembnih napak v zaključnih računih, kljub temu pa ni moglo potrditi, da je bilo finančno poslovodenje šol v celoti skladno z njihovo finančno uredbo in kadrovskimi predpisi.

Sodišče letno poroča tudi o pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje (SRB), Sveta in Komisije, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nalog v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje. V poročilu za proračunsko leto 2021 ugotavlja, da ni opazilo ničesar, zaradi česar bi lahko menilo, da so pogojne obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja nalog reševanja s strani SRB, Komisije in Sveta, pomembno napačno navedene.

Letni poročili Sodišča:
začetek postopka Evropskega parlamenta
za podelitev razrešnice

Objava letnih poročil Sodišča pomeni tudi začetek postopka za podelitev razrešnice, v okviru katerega se Evropski parlament – na priporočilo Sveta – odloči, ali so Komisija in drugi organi zadovoljivo upravljali proračun EU. Če so ga, jim podeli razrešnico.

Oktobra 2022 je Sodišče svoji letni poročili za proračunsko leto 2021 prvič predstavilo Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in Odboru Sveta za proračun. Nato ju je predstavilo tudi Evropskemu parlamentu na plenarnem zasedanju ter Svetu za ekonomske in finančne zadeve.

Poleg tega je v letu 2022 svoji letni poročili predstavilo nacionalnim/regionalnim parlamentom in vladam 21 držav članic.

Mnenja

Preučitev zakonodajnih predlogov
Komisije

Sodišče kot neodvisni zunanji revizor EU prispeva k izboljšanju finančnega poslovodenja z izdajanjem mnenj o predlogih Komisije za novo ali spremenjeno zakonodajo. Kadar imajo ti zakonodajni predlogi pomembne finančne posledice, je mnenje Sodišča v skladu s pravom EU obvezno. Za mnenja o drugih specifičnih vprašanjih lahko Sodišče zaprosijo tudi druge institucije. Vsa mnenja Sodišča se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Leta 2022 je Sodišče objavilo osem takih mnenj. Ta so se nanašala predvsem na zakonodajne predloge Komisije o spremembi finančnih pravil, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, pa tudi o uvedbi novih pravil o statutu ter financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, o možnosti, da države članice za financiranje načrta REPowerEU uporabijo svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, o vzpostavitvi diverzificirane strategije financiranja kot splošne metode najemanja posojil ter o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje.

Revija Journal

V vsaki številki so članki avtorjev iz institucij EU in od drugod o specifičnih temah, večinoma z revizijskega vidika.

Leta 2022 sta izšli dve številki, ki obravnavata kohezijo in pobudo Next Generation EU ter mehanizem EU za okrevanje in odpornost.

Konference in spletni seminarji

V letu 2022 je Sodišče tudi (so)organiziralo več konferenc in spletnih seminarjev, ki so se jih lahko udeležile tudi zainteresirane strani.

Dva taka dogodka sta predstavljena v nadaljevanju.

Spletni seminar Sodišča
Sprememba paradigme za EU Seminar Sodišča
o preprečevanju pranja denarja

Digitalna preobrazba revidiranja

Sodišče s krepitvijo povezovanja in interoperabilnosti svojih obstoječih sistemov še naprej izboljšuje učinkovitost svojih revizijskih procesov. Hkrati je v okviru svojega razvojnega načrta za boljšo uporabo tehnologije pri revidiranju uvedlo dejavnosti avtomatizacije, revizije IT in napredne podatkovne analitike. Še naprej je izvajalo tudi inovacijske dejavnosti, namenjene opredelitvi nastajajočih tehnologij, ki bi jih bilo mogoče uporabljati na nove načine v podporo revizijskemu delu.

Hibridni sestanki in dogodki

Med pandemijo so se zmanjšale tehnološke in psihološke ovire za ljudi in organizacije pri delu in sestankih na daljavo, obenem pa se je izboljšala raven digitalnih znanj in spretnosti. Sodišče pri tem ni izjema. Sestanki na daljavo ali hibridni sestanki se zdaj redno uporabljajo za delovne sestanke, zlasti z zunanjimi deležniki, kot so revidiranci ter drugi organi EU in mednarodni organi, s čimer se število službenih potovanj zmanjšuje na raven, ki je potrebna za dosego ciljev institucije.

Sodišče je svoje sejne sobe opremilo z vrhunskimi videokonferenčnimi rešitvami, hkrati pa zagotovilo prenosne rešitve, ki omogočajo skupinske sestanke kjer koli v stavbah Sodišča.

Eno sejno sobo je preuredilo v virtualni televizijski studio, ki omogoča snemanje in oddajanje kakovostnega pretakanja tiskovnih konferenc, hibridnih konferenc s tolmačenjem ali drugih informativnih ali izobraževalnih dogodkov, ki podpirajo komunikacijske dejavnosti institucije.

Digitalna integracija
in avtomatizacija

Rešitev ECAFiles, ki je bila pred nekaj leti vzpostavljena za varno izmenjavo dokumentov in podatkov z revidiranci, je bila integrirana v glavni sistem Sodišča za upravljanje revizij ASSYST in v sistem CLEAR za upravljanje procesa potrditve, s čimer se je poenostavila in izboljšala komunikacijo z revidiranci skozi celotno revizijo.

Za primere, ko programski dostop do podatkovnih zbirk revidirancev ni bil mogoč, je Sodišče v letu 2021 uvedlo storitev robotske avtomatizacije procesov. To je alternativa ročnemu prenosu, shranjevanju in preverjanju dokumentov iz podatkovnih zbirk, če so dokumenti dani na voljo v zahtevani uporabni obliki.

Storitve napredne
podatkovne analitike

Nova ekipa D.A.T.A. (Data and Technology for Audit, podatki in tehnologije za revidiranje), ustanovljena leta 2021, je nadaljevala delo v zvezi z izvajanjem razvojnega načrta za boljšo uporabo tehnologije v podporo revizijskim ciljem Sodišča.

Člani ekipe D.A.T.A. so tesno sodelovali z revizijskimi ekipami, da bi razumeli njihove specifične procese in potrebe. Njihovo delo je bilo odvisno od kompleksnosti potrebe in je lahko obsegalo kratkoročne svetovalne dejavnosti in vse do polnega sodelovanja pri revizijskih nalogah.

Ekipa D.A.T.A. je vodila več projektov na ravni celotnega Sodišča ali sodelovala pri njih: sodelovanje strokovnjakov za podatke v projektni skupini Next Generation EU, ustanovitev skupnosti za podatkovno znanost za revizorje, ocena in izvedljivost novega semantičnega iskalnika za izdelke Sodišča.

Sodišče je vzpostavilo tudi „infrastrukturo za podatkovno znanost”, ki omogoča obdelavo podatkov ter napredno analizo in vizualizacijo predvsem nestrukturiranih podatkovnih nizov in velepodatkov.

Hkrati je oddelek IT oktobra 2022 vzpostavil podatkovno skladišče kot storitev, ki uporabnikom omogoča obdelavo in analizo strukturiranih podatkov z različnimi stopnjami avtonomije, od pridobivanja vnaprej določenih poročil za osnovne uporabnike do obdelave podatkov in ustvarjanja ad hoc poročil in vizualizacij za strokovne uporabnike.

Inovacije

Nadaljevalo se je sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami iz držav članic EU na področju tehnologije in inovacij za revidiranje v okviru mreže in platforme TiNA. Organiziranih je bilo 11 spletnih dogodkov TiNA, od revizije kibernetske varnosti in varnega prenosa podatkov do uporabe posebnih orodij za podatkovno analitiko in procesno rudarjenje.

Sodišče je tudi v tem letu dejavno sodelovalo v skupini za nastajajoče tehnologije, vzpostavljeni v okviru medinstitucionalnega odbora za digitalno preobrazbo, ki v institucijah EU uvaja tehnologije, kot so umetna inteligenca, razširjena resničnost in blokovna veriga. Pripravljen je bil predlog za skupni projekt izkoriščanja tehnologij razpršene evidence, ki omogoča dodatno varnost pri komuniciranju z revidiranci.

Medinstitucionalni odnosi

Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom, nacionalnimi/regionalnimi parlamenti in vladami držav članic, saj je učinek njegovega dela večinoma odvisen od tega, kako ti uporabljajo revizijske ugotovitve in priporočila Sodišča.

Evropski parlament

Evropski parlament (EP) je začel leta 2022 postopoma spet uvajati redno fizično udeležbo predstavnikov drugih institucij in organov na plenarnih zasedanjih in sejah odborov. Posledično se je skupno število nastopov predstavnikov Sodišča, ki so v letu 2022 potekali večinoma s fizično prisotnostjo, nekoliko zmanjšalo, in sicer na 134, v primerjavi s 147 nastopi v letu 2021, ki so vsi potekali na daljavo.

Odbori in organi Evropskega parlamenta, zlasti Odbor za proračunski nadzor (CONT), redno vabijo člane Sodišča in revizijske ekipe, da na njihovih sejah predstavijo rezultate dela Sodišča.

V letu 2022 so člani Sodišča odboru CONT skupaj predstavili 16 posebnih poročil in en pregled. Sodelovali so tudi pri 16 javnih predstavitvah odbora CONT v zvezi z razrešnico za leto 2021, v okviru katerih je predsednik Sodišča Tony Murphy predstavil tudi letno poročilo Sodišča za leto 2021.

Poleg tega so imeli člani 27 predstavitev posebnih poročil in pregledov pred 14 drugimi odbori Evropskega parlamenta, ki so večinoma potekale na skupnih sejah z drugimi zainteresiranimi odbori.

Marca 2022 je bil predsednik Sodišča povabljen na konferenco predsednikov odborov, na kateri so si ti izmenjali mnenja o programu dela Sodišča za leto 2022 in obdobje po njem ter se posvetovali o programu dela za leto 2023 in obdobje po njem. Nekdanji predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne se je maja udeležil plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v zvezi z razrešnico za leto 2020. Predsednik Sodišča Tony Murphy se je oktobra sestal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta predstavil letno poročilo Sodišča za leto 2021. Člani senata II so se junija sestali tudi s koordinatorji odbora REGI, da bi razpravljali o nadaljnjem sodelovanju, odbor CONT pa je novembra obiskal Sodišče, da bi si s kolegijem izmenjal mnenja.

Svet Evropske unije

Skupno število nastopov predstavnikov Sodišča se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021, ko jih je bilo 68, znatno povečalo, in sicer na 82.

Pripravljalna telesa Sveta praviloma obravnavajo vsa posebna poročila Sodišča kmalu po njihovi objavi, ne pa nujno tudi vseh pregledov in mnenj. Leta 2022 je Sodišče 19 različnim odborom in delovnim skupinam Sveta predstavilo 26 posebnih poročil in tri mnenja.

Leta 2022 so se predstavniki Sodišča udeležili tudi 29 sej, namenjenih razrešnici za proračun EU za proračunski leti 2020 in 2021. Poleg tega je Odbor Sveta za proračun pozval poslovodstvo Sodišča, naj predstavi svoj program dela za leto 2023 in obdobje po njem ter predlog proračuna za leto 2023.

Predsedstvo Sveta
Francija: od januarja do junija 2022
Češka: od julija do decembra 2022

Zaradi omilitve omejitev, ki so bile posledica COVID‑19, so lahko predstavniki Sodišča spet fizično sodelovali na večini sej Sveta EU. Vendar pa interakcije delno še vedno potekajo na daljavo. Novi način dela je omogočil tudi več interakcij s Svetom EU, kot so ciljno usmerjeni tehnični informativni sestanki o nekaterih poročilih stalnim predstavništvom pri EU.

Julija 2022 se je nekdanji predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne sestal s češkim predsednikom vlade ter ministroma za evropske zadeve in finance, da bi razpravljali o prioritetah predsedstva Sveta. Člana Sodišča Iliana Ivanova in Jan Gregor sta septembra sodelovala na neformalnem srečanju z ministri, pristojnimi za kohezijsko politiko. Predsednik Sodišča Tony Murphy se je novembra srečal s švedskim predsednikom vlade in ministrom za finance, decembra 2022 pa se je pred predstavitvijo letnega poročila za leto 2021 finančnim ministrom EU skupaj s članom Sodišča Janom Gregorjem sestal s češkim ministrom za finance kot predsednikom Sveta ECOFIN. Poleg tega so se člani in vodstveni delavci Sodišča leta 2022 udeležili 14 srečanj s predstavniki stalnih predstavništev pri EU.

Nacionalni/regionalni parlamenti in vlade držav članic

Srečanja
z nacionalnimi/regionalnimi parlamenti

Leta 2022 so člani in uslužbenci Sodišča predstavili svoje delo na 88 srečanjih z nacionalnimi/regionalnimi parlamenti v 20 državah članicah.

Srečanja
z vladami držav članic

Člani in vodstvo Sodišča so v letu 2022 delo Sodišča predstavili na 133 srečanjih z vladami in vladnimi organi držav članic v 22 državah članicah.

Evropska komisija

Izmenjava mnenj z revidiranci Sodišča
na najvišji ravni

Člani Sodišča in komisarji Evropske komisije imajo redne dvostranske stike v zvezi z načrtovanimi in tekočimi revizijskimi nalogami.

Že leta je dobro uveljavljena praksa članov Sodišča, da se s svojimi strokovnimi kolegi iz Komisije srečujejo na letnem sestanku. Ti sestanki so priložnost za pregled stanja in razmislek o tem, kako še dodatno izboljšati sodelovanje.

Sodelovanje z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami

Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij EU

Sodelovanje Sodišča z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) 27 držav članic večinoma poteka v okviru Kontaktnega odbora vrhovnih revizijskih institucij EU. Ta forum omogoča dialog in izmenjavo informacij med vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU in Sodiščem.

Sodišče je tudi v tem letu sodelovalo v revizijski mreži EU o COVID‑19, kar je privedlo do objave številnih informativnih prispevkov o delu, ki so ga v letih 2020 in 2021 o tej temi opravile vrhovne revizijske institucije, na spletišču Kontaktnega odbora. Še naprej je tudi opravljalo svoje dejavnosti sodelovanja pri revidiranju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. V zvezi s slednjimi so se vodje revizij in revizorji, ki predstavljajo 22 vrhovnih revizijskih institucij EU, redno sestajali in razpravljali o svojih dokončanih, tekočih in načrtovanih revizijah, povezanih z Next Generation EU.

Letni sestanek v letu 2022

Maja 2022 je Sodišče gostilo letni sestanek Kontaktnega odbora. Po letu 2019 je bilo to prvo srečanje vodij vrhovnih revizijskih institucij EU s fizično prisotnostjo, saj je bil novembra 2021 organiziran le spletni dogodek na visoki ravni. Razprave so bile osredotočene predvsem na strateške naloge in izzive vrhovnih revizijskih institucij EU pri ocenjevanju dodane vrednosti mehanizma za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni in ravni EU.

Vrhovne revizijske institucije držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk za članstvo v EU

Sodišče podpira tudi vrhovne revizijske institucije držav kandidatk (Albanija, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina) in potencialnih držav kandidatk (Bosna in Hercegovina, Kosovo²) za članstvo v EU.

Sodišče je leta 2022 podprlo skupno pobudo OECD in Evropske unije SIGMA (podpora za izboljšanje vodenja in upravljanja) pri organizaciji sestanka mreže VRI držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk za članstvo v EU v Parizu.

² To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta 1244 (1999) o razmerah v zvezi s Kosovom (RVSZN 1244/1999) in svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča o vprašanju skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom z dne 22. julija 2010.

INTOSAI

Sodišče je tudi v letu 2022 dejavno sodelovalo pri dejavnostih Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI). Kot podpredsednik odbora za poklicne standarde je prispevalo k delu projektne skupine INTOSAI za strateško načrtovanje in dejavno sodelovalo z drugimi predsedniki področij ciljev. Sodišče je septembra gostilo tudi 21. sestanek usmerjevalnega odbora odbora za poklicne standarde, na katerem je bilo sprejeto poročilo o posodobitvi okvira standardov, katerega pripravo je vodilo Sodišče.

Novembra 2022 so se predstavniki Sodišča udeležili XXIV. kongresa INTOSAI (INCOSAI) v Riu de Janeiru. Kongres poteka vsaka tri leta. Je najvišji organ INTOSAI, v okviru katerega se sprejmejo najpomembnejše upravne odločitve te organizacije. Na kongresu je bil sprejet strateški načrt INTOSAI za obdobje 2023–2028, Sodišče pa je od brazilske vrhovne revizijske institucije prevzelo vlogo predsednika odbora za poklicne standarde. V tej vlogi je Sodišče zdaj član upravnega odbora INTOSAI.

Sodišče je tudi sodelovalo v pododborih odbora za poklicne standarde ter pri dejavnostih in projektih drugih delovnih teles INTOSAI, zlasti v zvezi z okoljskim revidiranjem, velepodatki, finančno modernizacijo in regulativno reformo ter oceno javnih politik in programov. Poleg tega je vodilo projekt posodobitve standarda ISSAI 140 o upravljanju kakovosti za vrhovne revizijske institucije in sodelovalo z razvojno pobudo INTOSAI (IDI) pri pripravi izvedbenih smernic za novi standard.

EUROSAI

Sodišče je tudi dejavno sodelovalo v dejavnostih Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI), evropske regionalne skupine INTOSAI, zlasti njenih delovnih skupin za okoljsko revidiranje, informacijske tehnologije, revizijo sredstev, dodeljenih za nesreče in katastrofe, ter mreže za etiko.

Tudi v letu 2022 je sodelovalo v projektni skupini „Priprava na prihodnja tveganja in podnebno krizo: ali je čas za dolgoročno perspektivo na področju revidiranja?“ (ki jo vodi skupaj z državnim revizijskim uradom Združenega kraljestva) v okviru portfelja za pogled v prihodnost in nova vprašanja. Poleg tega je dejavno prispevalo k delu projektne skupine za revidiranje odziva na COVID‑19.

Poslovodstvo Sodišča

Člani

Sodišče deluje kot kolegijski organ, ki ga sestavljajo člani, po eden iz vsake države članice. Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, nato pa Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje vsakega posebej. Sodišče ne sodeluje pri postopku predlaganja ali imenovanja članov.

Člani Sodišča imajo šestletni mandat z možnostjo podaljšanja. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu EU. Ob začetku mandata se k temu slovesno obvežejo pred Sodiščem Evropske unije.

Svet je leta 2022 imenoval novega slovenskega člana Jorga Kristijana Petroviča (od 7. maja), novega nizozemskega člana Stefa Bloka (od 1. septembra), novega malteškega člana Georga Mariusa Hyzlerja (od 1. oktobra), novega ciprskega člana Lefterisa Christoforouja (od 2. novembra) in novo litovsko članico Laimo Liucijo Andrikienė (od 16. novembra). Poleg tega je Svet podaljšal mandat češkega člana Jana Gregorja, latvijskega člana Mihailsa Kozlovsa in poljskega člana Mareka Opiołe za nadaljnjih šest let (od 7. maja).

Nizozemski član Alex Brenninkmeijer je žal 14. aprila 2022 preminil.

Postopek imenovanja novega portugalskega člana je konec leta 2022 še potekal.

Leta 2022 je bilo organiziranih 25 sestankov kolegija. Udeležba na teh sestankih je bila 93-odstotna. Člani so sodelovali tudi na zasedanjih senatov in sestankih odborov (glej tudi razdelek Revizijski senati in odbori).

Seminar Sodišča leta 2022:
izboljšati učinkovitost in
kar najbolje izkoristiti vire Sodišča
v prihodnjih revizijah

Člani Sodišča, generalni sekretar in direktorji se enkrat letno udeležijo dvodnevnega seminarja, na katerem razpravljajo o pomembnih vprašanjih, povezanih z dolgoročno strategijo, delom in organizacijo Sodišča.

Na letošnjem seminarju Sodišča so člani razpravljali o naslednjih ključnih temah:

• načini za doseganje dodatne učinkovitosti in povečanja produktivnosti pri pripravi posebnih poročil,
• vprašanja, povezana s praktično uporabo etičnega kodeksa Sodišča,
• program dela Sodišča za leto 2023 in obdobje po njem.

Predsednik

Predsednik je odgovoren za strategijo Sodišča, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, komuniciranje in odnose z mediji, odnose z institucijami, pravne zadeve in notranjo revizijo. Poleg tega predstavlja Sodišče v okviru njegovih zunanjih odnosov.

Člani Sodišča izmed sebe izvolijo predsednika za triletni mandat z možnostjo podaljšanja. Izvoljena oseba nato prevzame vlogo prvega med enakimi (primus inter pares), predseduje sestankom kolegija in zagotavlja, da se njegove odločitve izvedejo.

1. oktobra 2022 je bil za predsednika izvoljen Tony Murphy, ki je zamenjal Klausa-Heinerja Lehneja.

Revizijski senati in odbori

Vsak član je dodeljen enemu od petih revizijskih senatov, ki sprejmejo večino revizijskih poročil, pregledov in mnenj. Senati razporejajo svoje naloge med svoje člane. Vsak član je za svoje revizijske naloge odgovoren senatu in kolegiju. Revizijsko delo opravljajo poklicni revizorji, zaposleni v direktoratih revizijskih senatov.

Člani za vsak revizijski senat izvolijo dekana za dveletni mandat z možnostjo podaljšanja. Na dan 11. oktobra 2022 so bili dekani petih revizijskih senatov Sodišča Joëlle Elvinger, Annemie Turtelboom, Bettina Jakobsen, Mihails Kozlovs in Jan Gregor.

Odbor za kontrolo kakovosti revizij se ukvarja z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Sodišča, podporo revidiranju in njegovim razvojem ter kontrolo kakovosti revizij. Sestavlja ga po en član iz vsakega revizijskega senata, od 2. novembra 2022 pa mu predseduje Iliana Ivanova.

Upravni odbor in po potrebi kolegij članov, ki jima predseduje predsednik, sprejemata odločitve o širših strateških in upravnih vprašanjih. Upravni odbor sestavljajo predsednik, dekani senatov, predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij in član, pristojen za odnose z institucijami (10. oktobra 2022 je bila to Eva Lindström).

Leta 2022 je bilo 113 zasedanj senatov, 15 sestankov upravnega odbora in deset sestankov odbora za kontrolo kakovosti revizij. Udeležba na teh sestankih je bila 95-, 94- oziroma 89-odstotna.

Drugi odbori vključujejo odbor za etiko (ki mu predseduje Joëlle Elvinger), odbor za notranjo revizijo (ki mu predseduje Hannu Takkula) in svetovalni odbor za perspektivo (ki mu predseduje Helga Berger).

Najvišjo poslovodno raven sestavljajo generalni sekretar in direktorji. Sodišče ima skupaj deset direktoratov: pet je dodeljenih revizijskim senatom, eden odboru za kontrolo kakovosti revizij, eden predsedstvu in trije Generalnemu sekretariatu.

Merjenje smotrnosti poslovanja

Sodišče za informiranje poslovodstva o napredku pri doseganju strateških ciljev, podporo odločanju in informiranje institucionalnih deležnikov o smotrnosti poslovanja uporablja sklop ključnih kazalnikov smotrnosti. Ti so bili posodobljeni, da bi podpirali strategijo Sodišča za obdobje 2021–2025. Naslednji sklop ključnih kazalnikov smotrnosti daje širok pregled nad tem, kako smotrno je Sodišče kot organizacija, in sicer glede razširjanja, učinka in percepcije svojega dela:

• število objavljenih poročil (v primerjavi z načrtom),
• prisotnost v medijih,
• učinek in percepcija dela Sodišča (povratne informacije deležnikov),
• nastopi predstavnikov Sodišča pred drugimi institucijami, nacionalnimi/regionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter mednarodne dejavnosti,
• izvajanje priporočil Sodišča.

29 poročil, objavljenih v letu 2022

Sodišče je leta 2022 objavilo 29 poročil (2021: 32), in sicer 28 posebnih poročil in en pregled.

Prisotnost v medijih

2022: znatno povečanje
medijskega poročanja

Leta 2022 je Sodišče evidentiralo približno 130 000 spletnih člankov in objav v družbenih medijih, ki so bili povezani z njegovimi revizijskimi poročili, drugimi publikacijami ali Sodiščem na splošno. To je veliko povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti (2021: 67 000, 2020: 32 000).

Medijsko poročanje je lahko zelo različno, saj je odvisno od teme ali kompleksnosti poročila. Na zanimanje medijev za publikacije Sodišča lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot je pomemben dogodek ali razvoj politike. Poleg tega je v izrednih razmerah, kot sta pandemija COVID‑19 ali ruska vojna agresija v Ukrajini, pozornost medijev osredotočena zlasti na vsebine, povezane s krizo.

Interakcija z mediji

Od omejitve gibanja zaradi COVID‑19 je Sodišče svoje publikacije promoviralo virtualno, kar je omogočilo povečanje stikov z novinarji.

Leta 2022 je Sodišče objavilo 41 sporočil za javnost v 24 jezikih EU, v nekaterih jezikih pa tudi obvestila, obvestila za medije in zvočne izjave (pripravljene za uporabo). Predstavniki Sodišča so dali tudi številne intervjuje z glavnimi medijskimi hišami po vsej Evropi, ki pokrivajo radio, televizijo in tiskane medije. Poleg tega je Sodišče organiziralo 14 spletnih tiskovnih konferenc in devet dodatnih tiskovnih konferenc o letnem poročilu za posamezne države. Tiskovne konference so privabile skupno 350 novinarjev, ki so večinoma predstavljali glavne nacionalne medijske hiše v državah članicah EU.

Milijon in pol obiskov
spletišča Sodišča

Leta 2022 je Sodišče zabeležilo več kot milijon in pol obiskov svojega spletišča s približno 600 000 posamičnimi obiskovalci.

2022: število sledilcev
v družbenih medijih
se je še naprej povečevalo

Do konca leta 2022 so imeli trije uporabniški računi Sodišča v družbenih medijih (Twitter, LinkedIn, Facebook) več kot 45 000 sledilcev, torej več kot leta 2021, ko jih je bilo 39 000.

Učinek in percepcija dela Sodišča

82 % sodelujočih v anketah Sodišča
meni, da so poročila Sodišča
koristna za njihovo delo

Sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ju dojemajo bralci njegovih poročil v Evropskem parlamentu, Svetu, Komisiji, agencijah EU, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in VRI držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in od drugod.

Sodišče od leta 2018 izvaja anonimne elektronske ankete, da bi od svojih bralcev pridobilo kakovostne povratne informacije o izbranih poročilih in splošne predloge za svoje delo.

V letu 2022 je 82 % od približno 450 sodelujočih v anketah menilo, da so poročila Sodišča koristna za njihovo delo, 78 % pa jih je menilo, da so imela učinek. Rezultati so podobni lanskim (2021: 83 % oziroma 79 %).

Nastopi predstavnikov Sodišča pred drugimi institucijami, nacionalnimi/regionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter mednarodne dejavnosti

Visoka stopnja interakcije
z deležniki Sodišča

Na splošno je sodelovanje Sodišča z evropskimi in mednarodnimi deležniki tudi v letu 2022 doseglo visoko raven. Sodišče je 437-krat predstavilo rezultate svojega dela v odborih Evropskega parlamenta, pripravljalnih telesih Sveta, nacionalnih/regionalnih parlamentih in vladah držav članic (2021: 419).

Poleg tega je sodelovalo pri 178 mednarodnih dejavnostih. Te so vključevale dejavnosti mednarodnih organizacij za revidiranje javnih financ, zlasti INTOSAI in EUROSAI, ter dvostranske dogodke z drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, konference, srečanja in dejavnosti, namenjene širšemu občinstvu (2021: 154).

Izvajanje priporočil Sodišča

Skoraj vsa priporočila Sodišča
iz leta 2018
so bila izvedena

Sodišče ocenjuje izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo njegovi revizorji. V letu 2022 je analiziralo priporočila, ki jih je v poročilih iz leta 2018 dalo Komisiji in drugim institucijam.

Analiza je pokazala, da je bilo od vseh priporočil, katerih izvajanje je spremljalo, 100 % od 14 priporočil, ki jih je Sodišče dalo v letnem poročilu za leto 2018, in 85 % od 325 priporočil, ki jih je dalo v posebnih poročilih v letu 2018, izvedenih v celoti, deloma ali večinoma.

Podpora revidiranju

Revizijska metodologija

AWARE

Na interni digitalni platformi Sodišča AWARE (Accessible Web-based Audit Resource) je opis revizijske metodologije in smernic. Od lani je na voljo tudi na spletišču Sodišča, s čimer je javnosti zagotovljena enotna točka dostopa do revizijske metodologije Sodišča.

Strokovno usposabljanje

2022: ciljne vrednosti za poklicno usposabljanje
so bile presežene

Leta 2022 je Sodišče ponovno preseglo ciljno vrednost za poklicno usposabljanje, tj. pet dni nejezikovnega usposabljanja na leto za revizorje, kar je skladno s priporočili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, in dva dni za uslužbence, ki ne delajo v reviziji.

Revizorji Sodišča so se v povprečju udeležili 6,9 dneva nejezikovnega usposabljanja (2021: 8,5 in 2020: 5,4), od tega 5,0 dneva usposabljanja v zvezi z osrednjo dejavnostjo (tj. z revidiranjem). Uslužbenci, ki ne delajo v reviziji, so se v povprečju udeležili 3,6 dneva usposabljanja (2021: 4,2 in 2020: 3,1). Zmanjšanje obeh kazalnikov, ki se beleži iz leta v leto, je mogoče pojasniti s postopnim vračanjem v učilnice / usposabljanjem s fizično prisotnostjo, ki zagotavlja boljše učne izkušnje, vendar ima po definiciji manjšo zmogljivost kot spletne alternative.

Prilagojeno usposabljanje revizorjev

Sodišče si je nenehno prizadevalo, da bi zagotavljalo bogato ponudbo usposabljanja, pri tem pa posebno pozornost namenjalo usposabljanju v zvezi z osrednjo dejavnostjo (tj. z revidiranjem). Rezultat tega so bili številni novi tečaji in pobude, na primer:

• usposabljanje, povezano s področji politik: ena od ključnih prioritet v letu 2022 je bila pridobitev in izboljšanje znanja o revizijskih področjih / politikah EU v sodelovanju z revizijskimi senati Sodišča. V okviru te pobude je Sodišče organiziralo 12 usposabljanj,
• novo področje, ki mu je Sodišče namenilo veliko pozornosti, je Next Generation EU (NGEU), zlasti mehanizem za okrevanje in odpornost. Vodilna pobuda Sodišča za usposabljanje je bil dvodnevni tečaj usposabljanja o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki ga Sodišče izvaja v sodelovanju z Evropskim inštitutom za javno upravo. Ta spletni tečaj je bil organiziran šestkrat in naj bi pripomogel k temu, da bi udeleženci bolje razumeli podrobnosti in posebne značilnosti uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost,
• novi programi usposabljanja za vodje nalog ter o uporabi podatkov in tehnologije pri reviziji: Sodišče je dokončalo okvir kompetenc za vodje nalog, ki je bil podlaga za pripravo namenskega programa usposabljanja, ki temelji na treh ključnih kompetencah, ki bi jih morali imeti vodje nalog: vodenje projektov, uspešna komunikacija in vodenje. V sodelovanju z ekipo D.A.T.A. se je začelo izpopolnjevanje revizijskih uslužbencev na področju uporabe podatkov in tehnologije.

Usposabljanje in ozaveščanje
o novem hibridnem okolju

Sodišče je organiziralo usposabljanje za uslužbence in vodstvene delavce o tem, kako se znajti v novi hibridni realnosti, odkar je aprila 2022 začel veljati novi sklep o hibridnem delovnem okolju. Program Nazaj v pisarno je potekal od junija do oktobra in vključeval različne dejavnosti, kot so tečaji usposabljanja, predstavitve, delavnice in fotografski natečaj. Novembra 2022 je bil organiziran obvezni tečaj za vodstvene delavce.

Sodišče je tudi v letu 2022 izvajalo program usposabljanja za poklicne svetovalce, mentorje, interne posrednike in zaupne kontaktne osebe ter uvedlo nov program internega mentorstva na področju odpornosti.

Prevajanje

Leta 2022 je bilo na Sodišču prevedenih in revidiranih več kot 203 000 strani (2021: 227 003), kar vključuje 21 133 strani, ki so bile oddane v zunanje prevajanje. Prevajalci Sodišča so tudi sodelovali v revizijskih dejavnostih Sodišča. Zagotavljali so jezikovno podporo med revizijskimi obiski, spletnimi in hibridnimi sestanki ter pri pripravi poročil. Poleg tega so sodelovali pri delu na področju komuniciranja, in sicer z jezikovnimi nasveti in izboljšanjem kakovosti s prilagajanjem sporočil ciljnemu občinstvu, na primer s kulturnim prilagajanjem.

Prvič so bili vsi izdelki Sodišča hitro prevedeni tudi v irščino, zato so bili lahko tudi pravočasno objavljeni.

Kibernetska varnost

2022: pomembno leto
v smislu kibernetske varnosti

Kriza zaradi COVID‑19 je povzročila eksponentno povečanje kibernetske kriminalitete in kibernetskih napadov, ki jih sponzorirajo države. Ekipa Sodišča za varnost IT si je bolj kot kdaj koli prizadevala zagotavljati varnost storitev IT, kar pa ne bi bilo mogoče brez dragocene podpore medinstitucionalne skupine za odzivanje na računalniške grožnje CERT-EU.

Začelo se je izvajanje načrta za kibernetsko varnost za obdobje 2022–2024, pri čemer so bili številni ukrepi že izvedeni ali so se izvajali. Poleg tega je Sodišče pod pokroviteljstvom skupine CERT-EU pripravilo časovni načrt za prehod na varnostni model ničelnega zaupanja, ki je eno od načel, na katerih temelji načrt za kibernetsko varnost. Prvi sistem za izvajanje te nove paradigme je nova platforma za oddaljeni dostop, ki bo v prvem četrtletju leta 2023 nadomestila sedanjo rešitev VPN.

Leta 2022 je bilo izvedenih več kampanj lažnega predstavljanja, med drugim ena na medinstitucionalni ravni. Kampanje so obrodile sadove: Sodišče je zabeležilo povečanje števila uslužbencev, ki so identificirali in prijavili sporočila z lažnim predstavljanjem.

Skupina CERT-EU je za višje vodstvene delavce Sodišča organizirala poseben tečaj, da bi jih seznanila s trenutnimi grožnjami in strateškimi prioritetami, ki jih je treba obravnavati.

Generalni sekretar je med letom potrdil novo politiko o registraciji in reviziji dogodkov v okviru sistemov IT. Namen nove politike je povečati zaupanje uporabnikov ter zagotoviti transparentnost pri uporabi revizijskih podatkov in podatkov o registraciji v okviru sistemov ter hkrati zagotoviti varnost sistemov Sodišča.

Poleg tega je bilo Sodišče dejavno pri pripravi novih medinstitucionalnih pravil o kibernetski varnosti. Številne določbe, ki so še v postopku odobritve, Sodišče že uporablja.

Stavbe

Vključujoče, varno
in okolju prijazno
delovno okolje

Sodišče je trdno prepričano, da je dobro delovno okolje ključno za doseganje strateških ciljev Sodišča. Neposreden vpliv na dobro počutje zaposlenih prispeva k temu, da je Sodišče privlačno delovno okolje.

Vizija Sodišča je zagotoviti trajnostno delovno okolje za vse zaposlene, ki omogoča sodelovanje, spodbuja dobro počutje ter je varno, vključujoče in okolju prijazno.

Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), ki delujejo kot enotna, povezana tehnična enota. Poleg tega najema pisarniški prostor za svoj center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni nesreči v Luxembourgu.

K1

Stavba K1 je bila dana v uporabo leta 1988, v njej pa so pisarne za do 310 uslužbencevin sejne sobe.

Stavba K1 je bila posodobljena leta 2008 zaradi uskladitve z nacionalnimi zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi zahtevami. Tehnologija v stavbi K1 je bila, kolikor je bilo mogoče, prilagojena tako, da je združljiva s tisto, ki se uporablja v stavbah K2 in K3.

K2

Stavba K2 je bila dana v uporabo leta 2003. V njej so pisarne za do 241 uslužbencev, sejne sobe, konferenčna dvorana s kabinami za tolmačenje, sobe za videokonference, kavarna in osnovni kuhinjski prostori.

Stavba K2 je bila prenovljena, in sicer z optimizacijo organizacije delovnih prostorov in nadgradnjo tehničnih instalacij, tako da bo veliko bolj okoljsko učinkovita.

K3

Stavba K3 je bila dana v uporabo leta 2012. V pritličju so restavracija, kavarna in prostori za usposabljanje. V stavbi so tudi pisarne za 503 uslužbence, sejne sobe in soba za IT. Stavba K3 ima oceno „zelo dobro” v okviru BREEAM, ki je v svetovnem merilu vodilna metodologija za ocenjevanje in certificiranje trajnostnosti stavb.

Ravnanje z okoljem

Sodišče je kot institucija EU pri vseh svojih dejavnostih dolžno upoštevati načela smotrnega ravnanja z okoljem. Zato je zavezano stalnemu zmanjševanju svojega vpliva na okolje. Sodišče vsako leto spremlja in analizira emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi njegovih dejavnosti.

Sodišče je ponosno na svoj certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Uspešno upravlja sistem ravnanja z okoljem, skladen z zahtevami EMAS, in v celoti izpolnjuje certifikacijske zahteve ISO 14001:2015.

Oktobra 2022 je bila izvedena zunanja revizija EMAS. Rezultati so bili dobri, ugotovljene so bile številne dobre prakse, neskladnosti pa ni bilo. Zato je bil potrjen certifikat EMAS za obdobje 2023–2025.

Spopadanje z energetsko krizo

Sodišče bo sprejelo nadaljnje ukrepe za dosego 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina, ki je bilo julija lani predlagano v načrtu Komisije in Sveta „Varčujmo s plinom za varno zimo”. Upoštevalo bo tudi nedavno priporočilo luksemburške vlade o omejitvi temperature stavb, ki jih upravljajo javni organi, na 20 °C.

Leta 2022 so bile v okviru energetskega pregleda stavb Sodišča predlagane različne možnosti varčevanja z energijo. Na podlagi tega se trenutno izvaja ambiciozen načrt za zmanjšanje porabe energije.

Časovni načrt za zmanjšanje emisij
do leta 2030

Leta 2022 je Sodišče začelo izvajati projekt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ta temelji na treh ključnih dejavnikih:

• zmanjšanju vpliva stavb Sodišča na okolje,
• sprejetju okolju prijazne mobilnosti ob upoštevanju potrebe po izvedbi revizij na kraju samem, saj je to osnovni pogoj za revizijsko delo Sodišča,
• spodbujanju ozaveščenosti in predanosti zaposlenih.

Poročanje o trajnostnosti

Prvo poročilo Sodišča o trajnostnosti, ki se nanaša na leto 2021, je kolegij sprejel septembra 2022. Osnovni cilj odgovornosti organizacije je zagotoviti, da imajo njene dejavnosti pozitiven vpliv na družbo, okolje in gospodarstvo. To so trije stebri, ki so temelj odgovornosti – ali trajnostnosti – organizacij. Trajnostnost se torej nanaša na etični značaj dejavnosti organizacije in to, da so te dolgoročno izvedljive.

Trajnostnost ni zgolj ekologizacija. Zajema tudi ekonomski učinek, etiko in upravljanje, spoštovanje zakonodaje in predpisov ter predvsem ljudi. Sodišče meni, da so njegovi uslužbenci njegova največja dragocenost, ter izvaja vrsto pobud in ukrepov za izboljšanje njihovega dobrega počutja.

Poročilo je pregled gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov dejavnosti Sodišča pri revidiranju tega, ali se s sredstvi EU podpira trajnostna in vključujoča rast v Evropi in po svetu. Zajema tudi informacije o učinku strukture Sodišča in načinu njegovega upravljanja z namenom izvrševanja svojega poslanstva.

Poročilo Sodišča o trajnostnosti bo postalo letno poročilo, ki bo objavljeno na njegovem spletišču.

Odgovornost Sodišča

Finančne informacije

Sodišče se financira iz proračuna EU iz razdelka za upravne odhodke.

Leta 2022 je proračun Sodišča znašal približno 162,1 milijona EUR

in pomeni približno 1,5 % skupne upravne porabe EU (ali manj kot 0,1 % skupne porabe EU).

Izvrševanje proračuna za leto 2022

PRORAČUNSKO LETO 2022	Končne  odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti	% porabe (prevzete obveznosti/ odobritve za prevzete obveznosti)	Plačila
Naslov 1: Zaposleni v instituciji	(v tisočih EUR)
10 – Člani institucije	11 590	11 084	96 %	10 630
12 – Uradniki in začasni uslužbenci	120 203	118 984	99 %	118 984
14 – Drugo osebje in zunanje storitve	9 089	9 055	99 %	8 783
162 – Službena potovanja	1 647	1 647	100 %	1 227
161 + 163 + 165 – Drugi odhodki v zvezi z zaposlenimi v instituciji	2 752	2 564	93 %	2 156
Vmesni seštevek za naslov 1	145 281	143 334	99 %	141 780
Naslov 2: Stavbe, premičnine, oprema in razni odhodki iz poslovanja
20 – Nepremičnine	4 908	4 9053	99 %	2 274
210 – Informacijska tehnologija in telekomunikacije	8 879	8 879	100 %	5 617
212 + 214 + 216 – Premičnine in pripadajoči stroški	847	783	92 %	534
23 – Tekoči odhodki za delovanje uprave	540	478	89 %	378
25 – Zasedanja in konference	381	185	48 %	138
27 – Informacije in objave	1 305	1 145	88 %	834
Vmesni seštevek za naslov 2	16 860	16 375	97 %	9 775
Sodišče skupaj	162 141	159 709	99 %	151 555

³ Vključno s prenosom na podlagi sklepa.

Proračun za leto 2023

Proračun za leto 2023 se je v primerjavi s proračunom za leto 2022 povečal za 7,97 %.

PRORAČUNSKO LETO 2022	2023	2022
Naslov 1: Zaposleni v instituciji	(v tisočih EUR)
10 – Člani institucije	11 777	11 715
12 – Uradniki in začasni uslužbenci	131 876	120 838
14 – Drugo osebje in zunanje storitve	9 779	8 444
162 – Službena potovanja	2 453	2 452
161 + 163 + 165 – Drugi odhodki v zvezi z zaposlenimi v instituciji	2 601	2 732
Vmesni seštevek za naslov 1	158 486	146 181
Naslov 2: Stavbe, premičnine, oprema in razni odhodki iz poslovanja
20 – Nepremičnine	4 274	3 778
210 – Informacijska tehnologija in telekomunikacije	8 452	8 228
212 + 214 + 216 – Premičnine in pripadajoči stroški	894	944
23 – Tekoči odhodki za delovanje uprave	588	574
25 – Zasedanja in konference	580	675
27 – Informacije in objave	1 786	1 761
Vmesni seštevek za naslov 2	16 574	15 960
Sodišče skupaj	175 060	162 141

Opomba: Sporočeni zneski se nanašajo na prvotni proračun.

Notranja in zunanja revizija

Notranja revizija

Služba Sodišča za notranjo revizijo daje neodvisno in nepristransko zagotovilo in zagotavlja svetovalne storitve, zasnovane tako, da izboljšajo delovanje Sodišča in njegovo dodano vrednost. Služba za notranjo revizijo pomaga Sodišču uresničevati njegovo strategijo in cilje s sistematičnim in discipliniranim pristopom, namenjenim oceni in izboljšanju uspešnosti upravljanja, obvladovanja tveganj in notranje kontrole Sodišča. Odgovorna je odboru za notranjo revizijo, ki ga sestavljajo trije člani Sodišča in zunanji strokovnjak. Odbor redno spremlja napredek pri izvajanju različnih nalog, določenih v letnem delovnem programu službe za notranjo revizijo, in zagotavlja njeno neodvisnost.

Služba za notranjo revizijo je tudi leta 2022 pregledovala politiko Sodišča na področju obvladovanja tveganj in izdala poročili za dve nalogi: v zvezi z upravljanjem IT in postopkom zaposlovanja. Služba za notranjo revizijo je zaključila tudi glavno revizijsko delo za dve drugi nalogi, in sicer v zvezi s politiko Sodišča o stavbah, natančneje o obnovi stavbe K2, in v zvezi s procesom ocenjevanja in napredovanja. Poročili o tem bosta objavljeni leta 2023.

Služba za notranjo revizijo pri svojem delu v splošnem ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti, zaradi značilnosti ali velikosti katerih bi bila vprašljiva splošna zanesljivost sistemov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, da bi se zagotovila zakonitost in pravilnost finančnih dejavnosti Sodišča v letu 2022.

Zunanja revizija

Zaključni račun Sodišča revidira neodvisen zunanji revizor. To je pomembno zato, ker dokazuje, da Sodišče zase uporablja enaka načela transparentnosti in odgovornosti kot za svoje revidirance.

Zunanji revizor Sodišča – ACG Auditing & Consulting Group S.r.l. – je svoje poročilo o zaključnem računu Sodišča za proračunsko leto 2021 objavil 5. maja 2022 in dal mnenje brez pridržkov.

Mnenja zunanjega revizorja Sodišča – proračunsko leto 2021

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023

PDF	ISBN 978-92-847-9810-0	ISSN 2362-9622	doi:10.2865/200477	QJ-AA-23-001-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-9833-9	ISSN 2362-9622	doi:10.2865/605277	QJ-AA-23-001-SL-Q
PRINT	ISBN 978-92-847-9785-1	ISSN 1831-1342	doi:10.2865/692804	QJ-AA-23-001-SL-C

Ta publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjem formatu:

PDF

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2023

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in, če so omenjena, imen fotografov:

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropsko računsko sodišče.

* © Evropska unija, 2022, vir: Evropski parlament / Alexis Haulot.

* © GLOBAL VIEW SPRL, fotograf: Simon Schmitt. Arhitekta stavb: Paul Noël (1988) in Jim Clemes (2004 in 2013).

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

* (zgoraj levo): © depositphotos.com / mrdoomits.

* (zgoraj desno): © depositphotos.com / Xavier Lejeune.

* (v sredini levo): © depositphotos.com / adriaticphoto.

* (srednja v sredini): © depositphotos.com / halfpoint.

* (v sredini desno): © depositphotos.com / fran11.

* (spodaj): © stock.adobe.com / denizbayram.

* © stock.adobe.com / Weyo.

* © shutterstock.com / jamesteohart.

* © Getty Images / Tonkovic.

* © stock.adobe.com / Negro Elkha.

* © depositphotos.com / Tashatuvango.

* © depositphotos.com.

* © shutterstock.com / Billy Miaron.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.