Boj proti revščini otrok: podpora Komisije bi morala biti bolj usmerjena

Povzetek

I

Boj proti revščini in socialni izključenosti je postavljen v središče strategije Evropa 2020. Opredelitev skupin s povečanim tveganjem revščine ali socialne izključenosti in opredelitev razlogov za to ranljivost sta bistvena za uspeh na tem področju. Iz statističnih podatkov za obdobje desetih let je razvidno, da so otroci bolj izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti kot drugi prebivalci EU.

II

Osredotočenost na otroke in obravnava sedanje visoke stopnje otrok, ki živijo v revščini, sta bistveni za trajnostno, učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, ter družbo, ki je poštena do vseh generacij. Gospodarske koristi vlaganja v otroke so bistveno večje od stroškov financiranja naložbe.

III

Za sprejetje ustreznih ukrepov za zmanjšanje revščine otrok so odgovorne predvsem države članice in nacionalne vlade, vendar ima pri tem vlogo tudi Komisija. Podpirati in dopolnjevati bi morala dejavnosti držav članic v boju proti socialni izključenosti in obravnavi revščine otrok. V ta namen ima na voljo pravne in finančne instrumente.

IV

Evropsko računsko sodišče (Sodišče) doslej še ni revidiralo področja revščine otrok. To poročilo bi lahko prispevalo k prihodnjim pobudam Komisije za podporo prizadevanj držav članic v boju proti revščini otrok.

V

Cilj te revizije smotrnosti poslovanja je bil ugotoviti, ali je Komisija uspešno prispevala k prizadevanjem držav članic za zmanjšanje revščine otrok. Da bi Sodišče na to glavno revizijsko vprašanje odgovorilo, je preučilo, ali so pravni instrumenti Komisije – Priporočilo Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo), evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: evropski steber) in proces evropskega semestra – prispevali k obravnavi revščine otrok. Preučilo je tudi, kako so države članice z uporabo sredstev EU prispevale k temu cilju.

VI

Čeprav Priporočilo ni pravno zavezujoč instrument, je bilo pozitivna pobuda za celostno obravnavo revščine otrok. Kljub temu je težko oceniti napredovanje pri njegovem izvajanju in učinek na nacionalne politike, saj niso bili določeni merljivi cilji in mejniki.

VII

Z evropskim stebrom se je povečala ozaveščenost o socialnih politikah v EU, tudi o revščini otrok, v njem pa je tudi potencial za osredotočanje ukrepov in financiranja na obravnavanje revščine otrok v programskem obdobju 2021–2027. Vendar pa akcijskega načrta za polno izvajanje njegovih različnih načel ni. Določitev akcijskega načrta je ključnega pomena za pregled napredka evropskega stebra.

VIII

Proces evropskega semestra obsega izdajanje priporočil za posamezne države na različnih področjih. Sodišče je ugotovilo, da so države članice prejele priporočila za posamezne države na področjih, ki zadevajo politike na področju družine in otrok, ta priporočila pa bi lahko pripomogla k zmanjšanju revščine otrok. Vendar se revščina otrok redko izrecno obravnava in specifična metodologija, ki bi določala, kdaj je treba revščino otrok obravnavati kot prioriteto pri pretehtavanju morebitnih priporočil za posamezne države, ni bila jasno opredeljena.

IX

V zakonodaji EU financiranje ni neposredno usmerjeno v boj proti revščini otrok. Komisija in obiskane države članice niso mogle količinsko opredeliti zneska sredstev, dodeljenih projektom, ki neposredno obravnavajo revščino otrok, in zato niso mogle oceniti njihove uspešnosti.

X

Sodišče se v svojem splošnem zaključku zaveda, da je revščina otrok v EU še vedno resen problem, saj je skoraj eden od štirih otrok še vedno izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti. Čeprav je vloga Komisije omejena, je težko ali celo nemogoče oceniti, ali so bile njene pobude za zmanjšanje revščine otrok v okviru uporabe pravnih instrumentov in sredstev EU dovolj uspešne.

XI

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• v svoj akcijski načrt za evropski steber vključi ukrepe in cilje za obravnavo revščine otrok,
• uporabi jasne notranje smernice za opredelitev razmer, ki bi lahko privedle do morebitnega priporočila za posamezno državo, neposredno povezanega z revščino otrok, kot del svoje analize v okviru procesa evropskega semestra,
• v programskem obdobju 2021–2027 usmeri in spremlja naložbe za obravnavo revščine otrok ter
• zagotovi, da so bili narejeni potrebni koraki in zbrani zadostni podatki za pripravo prihodnje pobude politike za jamstvo za otroke.
  

Uvod

01

Boj proti revščini in socialni izključenosti je postavljen v središče strategije Evropa 2020. Opredelitev skupin s povečanim tveganjem revščine ali socialne izključenosti in opredelitev razlogov za to ranljivost sta ključ za uspeh v boju proti njima. Šteje se, da je oseba izpostavljena tveganju revščine ali socialne izključenosti, če je v vsaj enem od naslednjih položajev: je izpostavljena tveganju revščine, je resno materialno prikrajšana ali živi v razmerah z nizko delovno intenzivnostjo (odstavek 77).

02

Primerjava po starostnih skupinah v desetletnem obdobju kaže, da so otroci (v starosti 0–18 let) bolj izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti kot ostali prebivalci v EU (glej sliko 1).

03

Leta 2018 je bilo 23 milijonov otrok v EU, tj. eden od štirih, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti¹. Vendar se stopnje revščine otrok med državami članicami zelo razlikujejo. Štiri države članice (Romunija, Bolgarija, Grčija in Italija) so zabeležile več kot 30-odstotni delež otrok, izpostavljenih revščini ali socialni izključenosti, kar pomeni, da jima je bil izpostavljen eden od treh otrok. V državah članicah (na Danskem, Nizozemskem, Češkem in v Sloveniji), ki so poročale o najnižjih stopnjah, je tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljen eden od šestih otrok (glej sliko 2).

04

V skladu z gospodarsko napovedjo Komisije za leto 2021 je pandemija COVID-19 povzročila znatne motnje in spremenila obete na evropskih trgih dela. Pričakuje se, da se bo brezposelnost v euroobmočju povečala s 7,5 % leta 2019 na približno 9,5 % leta 2020 in 8,6 % leta 2021. Posledično so ranljive družbene skupine izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti. Neizogibno potrebno je, da države članice uskladijo svoje dejavnosti v okviru svoje države in v EU, da bi zaščitile osebe, pri katerih je tveganje največje.

05

Osredotočenost na otroke in obravnava sedanje visoke stopnje otrok, ki živijo v revščini, je bistvena za trajnostno, učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, ter medgeneracijsko pošteno družbo². V različnih študijah je bilo večkrat poudarjeno, da naložbe z razmeroma nizkimi finančnimi stroški v otroštvu lahko prinesejo koristi za vse življenje, in sicer ne le za posameznike, temveč tudi za družbe in gospodarstva³. Gospodarske koristi vlaganja v otroke so bistveno večje od stroškov financiranja naložbe vanje⁴.

06

Boj proti revščini otrok se izvaja predvsem na ravni držav članic. Vlade in drugi akterji v državah članicah imajo številne socialne politike in socialne ukrepe, ki jih lahko uporabijo za podporo prikrajšanih otrok in družin, kot so rutinski programi socialnih transferjev, neposredno zagotavljanje storitev in sredstev ali usmerjeni intervencijski programi.

07

Vendar imata pri tem vlogo tudi EU, zlasti pa Komisija. Podpirati in dopolnjevati mora dejavnosti držav članic na področjih boja proti socialnih izključenosti. Komisija bi morala tudi olajšati usklajevanje dejavnosti držav članic na vseh področjih socialne politike v okviru Naslova X PDEU – Socialna politika. V ta namen ima na voljo pravne in finančne instrumente.

Obseg revizije in revizijski pristop

08

Sodišče se je odločilo izvesti to revizijo, saj so otroci bolj izpostavljeni revščini ali socialni izključenosti kot ostali prebivalci. Revščina otrok je izziv v mnogih državah članicah in lahko pomembno vpliva na priložnosti, ki jih imajo otroci pozneje v življenju, na primer na brezposelnost v odraslosti. To vprašanje ima po predlogu Evropskega parlamenta za jamstvo za otroke za obdobje 2021–2027 trenutno pomembno mesto na političnem dnevnem redu (odstavki 85 do 90).

09

Cilj te revizije smotrnosti poslovanja je bil ugotoviti, ali je Komisija uspešno prispevala k prizadevanjem držav članic za zmanjšanje revščine otrok. Da bi Sodišče na to glavno revizijsko vprašanje odgovorilo, je preučilo, ali so pravni instrumenti Komisije in to, kako so države članice uporabljale sredstva EU, uspešno prispevali k obravnavi revščine otrok.

10

V okviru revizije Sodišča sta bila preučena uporaba in izvajanje:

• Priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. januarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (Priporočila), ki spodbuja celostni pristop, v katerem je združen širok spekter ukrepov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju revščine otrok,
• evropskega stebra socialnih pravic (evropskega stebra) iz leta 2017, ki zajema 20 načel, od katerih so nekatera neposredno ali posredno namenjena obravnavi revščine otrok,
• proces evropskega semestra, v okviru katerega Komisija analizira socialne politike držav članic in lahko oblikuje priporočila za posamezne države, v katerih obravnava revščino otrok, kadar se to zdi potrebno,
• finančne prispevke EU, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS) v programskem obdobju 2014–2020 za obravnavo revščine otrok,
• kazalnike revščine otrok v EU.

11

Glavni revidiranec Sodišča je bila Evropska komisija. Poleg tega je Sodišče obiskalo zadevne nacionalne organe v Nemčiji, Italiji, na Poljskem in v Romuniji ter mednarodne in nevladne organizacije, dejavne na področju obravnave revščine otrok, da bi pridobilo njihov pogled na to temo in več informacij o njej. Med merili za izbiro držav članic so bili med drugim stopnje revščine otrok in to, da so države članice morda dodelile sredstva ESS boju proti revščini otrok. Obiskane države so bile izbrane uravnoteženo, tako da so bile zajete tako tiste z visokimi kot tiste z nizkimi stopnjami revščine otrok in dodelitev sredstev iz sklada ESS.

12

Revizijsko delo je zajemalo dokumentacijski pregled uredb, strategij, dokumentov politik, smernic, ocen, poročil o spremljanju in internih dokumentov ter dokumentov, ki so jih objavili nacionalni organi, raziskovalne ustanove, akademiki in nevladne organizacije.

13

V delo Sodišča so vključeni tudi v prihodnost usmerjeni elementi, s katerimi Sodišče prispeva k potekajoči razpravi o jamstvu za otroke. Sodišče tudi opozarja, da je bilo revizijsko delo končano pred pandemijo COVID-19, zato v njem niso upoštevani morebiten razvoj politike ali druge spremembe, do katerih je prišlo zaradi sedanje pandemije.

Opažanja

Priporočilo je bilo pozitivna pobuda, toda njegov učinek je težko ali celo nemogoče oceniti

Priporočilo je bilo pozitiven poskus celostne obravnave revščine otrok

14

Komisija je Priporočilo sprejela leta 2013 na pobudo Evropskega sveta in po posvetovanju z organi držav članic ter strokovnimi organizacijami. Ta dokument je bil sprejet kot del svežnja o socialnih naložbah⁵, s katerim se je Komisija odzvala, da bi državam članicam pomagala obravnavati rastoče tveganje revščine ali socialne izključenosti po krizi leta 2008. Cilj Priporočila je spodbujati celosten tristebrni pristop, ki zadeva dostop do ustreznih sredstev, dostop do cenovno dostopnih, kakovostnih storitev in pravico otrok do udeležbe ob osredotočanju na otroke in njihove družine (glej sliko 3).

15

Čeprav Priporočilo ni pravno zavezujoče, je bilo pozitivna pobuda za celostno obravnavo revščine otrok. Njegov cilj je spodbuditi države članice k organiziranju in izvajanju politik za obravnavo revščine in socialne izključenosti otrok na podlagi večrazsežnostnih strategij, in sicer z upoštevanjem seznama horizontalnih načel. Države članice so v njem tudi pozvane, naj razvijajo potrebne ureditve upravljanja, izvajanja in spremljanja, s katerimi bodo zagotovile, da se v politikah uspešno obravnavata revščina in socialna izključenost otrok, ter v celoti izkoristijo ustrezne instrumente EU, vključno s financiranjem EU.

16

Ker Priporočilo ni zavezujoč dokument, Komisija ne more uveljavljati njegovega izvajanja v državah članicah, lahko pa spodbuja zavedanje o njegovi pomembnosti in njegovo napredovanje, tako da:

• pomaga državam članicam pri izvajanju Priporočila z izdelavo akcijskega načrta in izmenjavo dobrih praks na področju boja proti revščini otrok,
• spremlja doseženi napredek v državah članicah, kar bi omogočilo preglednost in primerjavo.

Komisija ni pripravila časovnega načrta

17

Načela iz Priporočila in različni predvideni ukrepi v okviru njegovih treh stebrov so po obsegu splošni, za njihovo uspešno izvajanje pa so potrebne nadaljnje smernice. Evropski parlament je v zvezi s tem Komisiji priporočil, naj z državami članicami oblikuje časovni načrt za izvajanje tristebrnega pristopa iz Priporočila.

18

Zadevni deležniki, tudi socialne nevladne organizacije, javni organi in organizacije za pravice, ki so sodelovali v ad hoc delovni skupini o revščini in dobrobiti otrok, so Komisiji izrazili enako potrebo. Priporočili so, naj se vzpostavi časovni načrt EU, v katerem bo določen lahko prepoznaven in razumljiv načrt s specifičnimi cilji, ključnimi mejniki s časovnicami in konkretno dodelitvijo sredstev, v njem pa naj se poudari vloga različnih akterjev na vladni ravni⁶.

19

Vendar Komisija ni pripravila takega ali enakovrednega načrta in ni izkoristila priložnosti za zagotovitev posebne pomoči državam članicam glede tega, kako bi morale izvajati Priporočilo in do kdaj bi ga morale izvesti.

Spletna platforma za izmenjavo dobrih praks je dobra pobuda, toda potrebna bi bila dodatna prizadevanja za opredelitev dobrih praks

20

Države članice bi lahko imele v prizadevanjih za boj proti revščini otrok koristi od izmenjave dobrih praks, ki so jih uporabile in opredelile druge države članice. Komisija je vzpostavila Evropsko platformo za vlaganje v otroke (v nadaljnjem besedilu: platforma), ki bi lahko imela to vlogo.

21

Komisija je razvila to spletno platformo z namenom, da bi se izmenjevali najboljši načini oblikovanja politik za otroke in družine ter spodbujala sodelovanje in vzajemno učenje na tem področju. Platforma deluje od sprejetja Priporočila. Na njej se zbirajo in razširjajo inovativne prakse, ki temeljijo na dokazih in ki bi lahko imele pozitiven učinek na otroke in družine v državah članicah. Prakse so dodeljene enemu od treh stebrov Priporočila in razvrščene v „porajajoče se prakse”, „obetavne prakse” ali „najboljše prakse”.

22

Do začetka marca 2020 je bilo na spletišču platforme skupaj 130 praks, temelječih na dokazih. Vendar so bile samo tri od njih razvrščene med „najboljše prakse” in vse tri so spadale v drugi steber Priporočila (Dostop do cenovno dostopnih, kakovostnih storitev). Te najboljše prakse so opisane v okviru 1. Za prvi in tretji steber Priporočila, ki se nanašata na dostop do ustreznih sredstev in pravico otrok do udeležbe, ni bila opredeljena in na platformo naložena nobena najboljša praksa.

23

Majhno število najboljših praks, od katerih je bila najnovejša uvedena leta 2001, ter neobstoj takih praks za prvi in tretji steber zmanjšujeta uspešnost Platforme, ko gre za pomoč pri izvajanju Priporočila. Poleg tega ima Komisija omejene informacije o uvajanju in izvajanju praks Platforme, ki temeljijo na dokazih, v državah članicah.

24

Nekatere obiskane države članice so obvestile Sodišče o uspešnosti nacionalnih pobud v obliki programov za socialne transferje, v okviru katerih družine prejmejo neposredne denarne prispevke. Sčasoma lahko take pobude postanejo znatno breme za nacionalni proračun. Tak primer je prikazan v okviru 2.

Na spremljanje in poročanje je vplivala omejenost informacij

25

Uspešno spremljanje izvajanja Priporočila je še eno orodje, ki ga lahko Komisija uporabi za spodbujanje zavedanja o njegovi pomembnosti za države članice. Redno poročanje o napredku, ki so ga dosegle različne države članice, zagotavlja preglednost in osnovo za primerjavo in spodbudo. Vendar so za to potrebni merljivi kazalniki in stvarni cilji ter ustrezen mehanizem poročanja.

26

V zvezi s tem so bile v Priporočilu države članice pozvane, naj okrepijo uporabo pristopov, ki temeljijo na dokazih, tako da v celoti izkoristijo obstoječe statistične podatke, upravne podatke in predlagani okvir spremljanja, ki vsebuje 32 kazalnikov⁸.

27

Vendar je Sodišče ugotovilo, da v predlaganih kazalnikih niso bili zajeti vsi ukrepi, predlagani v Priporočilu. Za tretji steber niso bili določeni nobeni kazalniki za nobenega od ukrepov, ki spadajo vanj.

28

Napredovanje izvajanja Priporočila je težko oceniti, saj merljivi cilji in mejniki v zvezi s tem niso bili določeni. Komisija in države članice so preučile možnost določitve takšnih ciljev, vendar jih države članice na koncu niso podprle.

29

Kljub navedenim omejitvam je na voljo vsaj nekaj informacij v okviru Odbora za socialno zaščito (SPC), katerega članica je Komisija. SPC je svetovalni odbor ministrov Sveta za izobraževanje in socialne zadeve (Svet EPSCO) za politiko. SPC ima dostop do znanja in izkušenj Komisije o politikah ter njene analitične in administrativne podpore, njegove naloge pa vključujejo spremljanje socialnih razmer in razvoj politik socialne zaščite v državah članicah in v EU. Zagotavlja letno posodobitev v okviru portfelja Thematic portfolio of investing in children za večino kazalnikov, naštetih v okviru Priporočila za spremljanje.

Težko, celo nemogoče je izmeriti neposredni, kvantitativni učinek Priporočila

30

Učinkovito izvajanje Priporočila bi moralo temeljiti na nacionalni strategiji/politiki za boj proti revščini otrok, v kateri bi bila opredeljena področja, na katerih se je po mnenju držav članic treba boriti proti revščini otrok, in kako naj bi se to doseglo. Obstoj in vsebina take strategije bi bila prav tako pokazatelja učinka Priporočila.

31

Evropska mreža za socialno politiko je na zahtevo Komisije pripravila študijo o nacionalnih politikah, da bi izmerila napredek držav članic pri izvajanju Priporočila⁹. V njej so bile prikazane stvarne in primerljive informacije za vsako državo članico ter sedem drugih držav.

32

Splošna ugotovitev iz analize Evropske mreže za socialno politiko je, da je skromen napredek v smeri, začrtani v Priporočilu, nezadosten glede na obseg zadevne problematike v mnogih državah. Strokovnjaki so poudarili, da je veliko držav z visoko ali zelo visoko stopnjo revščine otrok ali socialne izključenosti na večini področij doseglo omejen napredek, nekatere od njih pa so na več področjih dejansko oslabile svoj pristop. Države, ki so že imele trdne politike in programe ter nizke stopnje revščine otrok ali socialne izključenosti, so te večinoma ohranile.

33

V študiji je bilo ugotovljeno tudi, da je težko, pravzaprav skoraj nemogoče oceniti, v kakšnem obsegu je posamezne izboljšave mogoče pripisati samemu Priporočilu, vendar je bilo v njej prikazano, da so se nacionalne politike v mnogih državah le malo spremenile. Čeprav to ni presenetljivo za tiste države članice, v katerih je delež revščine otrok nizek ali srednje visok, so avtorji študije izrazili še posebno zaskrbljenost, da veliko držav članic z visokimi in zelo visokimi deleži ni prešlo na bolj celosten in večrazsežnosten pristop. Ta zaključek potrjuje, kar je Sodišče ugotovilo v štirih obiskanih državah članicah (Nemčija, Italija, Poljska, Romunija).

34

V študiji so bila predstavljena nezavezujoča priporočila¹⁰, katerih namen je bil povečati zavedanje o večji nujnosti in izboljšati uspešnost izvajanja Priporočila. Vendar jih Komisija ni upoštevala.

Evropski steber socialnih pravic: napredna in vseobsegajoča socialna pobuda z načeli splošne narave v zvezi z otroki

35

Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic (evropski steber)¹¹. Za njegovo izvajanje so skupaj odgovorne Komisija in države članice. Evropski steber je še en pravno nezavezujoč instrument, ki je na voljo za boj proti revščini otrok, katerega izvajanja v državah članicah Komisija ne more uveljavljati.

36

Evropski steber je zasnovan kot okvir za zagotavljanje pravičnejše Evrope za državljane, ki ima močno socialno razsežnost. Zajema 20 načel, ki so povečini oblikovana kot pravice, katerih namen je sprožiti zakonodajne in nezakonodajne dejavnosti na ravni držav članic.

37

Da bi se podprli vključujoči in dobro delujoči trgi dela in sistemi socialnega varstva, je teh 20 načel razdeljenih na tri kategorije: (i) enake možnosti in dostop do trga dela, (ii) pošteni delovni pogoji, (iii) socialna zaščita in vključenost.

38

Evropskemu stebru je priložen pregled socialnih kazalnikov, namenjen spremljanju njegovega izvajanja s sledenjem trendom in uspešnosti v državah članicah na 12 področjih, ta steber pa prispeva tudi k procesu evropskega semestra.

Pravice otrok so zajete v posebnem načelu evropskega stebra

39

Od 20 načel evropskega stebra je v enem, načelu 11 (Otroško varstvo in podpora otrokom) v kategoriji Socialna zaščita in vključenost, izrecno navedena potreba po vlaganju v otroke, s tem ko je v njem poudarjeno naslednje:

• otroci imajo pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva,
• otroci imajo pravico do varstva pred revščino, socialno prikrajšani otroci imajo pravico do posebnih ukrepov za enake možnosti.

40

Več drugih načel je pomembnih za otroke in bi lahko neposredno in posredno vplivala na revščino otrok (npr. načela v zvezi z izobraževanjem, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, socialno zaščito in zdravjem), vendar se ne nanašajo izrecno na otroke.

41

Z evropskim stebrom se je povečala ozaveščenost o socialnih politikah v EU, vključno s tistimi v zvezi z revščino otrok. Eden od načinov za to je bila zlasti posodobitev smernic za zaposlovanje. Smernice za zaposlovanje so skupne prioritete in cilji za politike zaposlovanja, ki jih predlaga Komisija, potrdijo nacionalne vlade, sprejme pa Svet EU. Leta 2018 so bile smernice za zaposlovanje posodobljene, da bi se upoštevala načela evropskega stebra. Te smernice določajo področje uporabe in usmeritev usklajevanja politik držav članic ter prispevajo k procesu evropskega semestra.

42

Vendar Sodišče ugotavlja, da so v evropskem stebru določena le splošna načela, ki so v obliki posebnih ukrepov že zajeta v Priporočilu.

• Za prvi del načela 11, ki se nanaša na cenovno dostopno predšolsko vzgojo in varstvo, so ukrepi obstajali že pred sprejetjem evropskega stebra. V Priporočilu se poziva k celostnim strategijam za obravnavanje revščine otrok, v katerih sta zajeta cenovno dostopna predšolska vzgoja in varstvo.
• Drugi del načela 11 se nanaša na pravice otrok do varstva pred revščino. V Priporočilu je navedeno, da bi morali imeti otroci dostop do celovitih in celostnih virov in storitev, ki bi omogočili uveljavljanje te pravice.

Akcijski načrt bi bil koristen za evropski steber

43

Evropski svet¹² je ob potrditvi evropskega stebra pojasnil, da bi ga bilo treba izvajati tako na ravni Unije kot na ravni držav članic, za kar si odgovornost delijo Komisija in države članice. Čeprav imajo številna orodja za uresničitev evropskega stebra v rokah države članice, pa tudi socialni partnerji in civilna družba, lahko institucije EU, zlasti pa Evropska komisija, pomagajo tako, da določijo strateški okvir in začrtajo usmeritev.

44

V političnih smernicah za Komisijo za obdobje 2019–2024 je bila izražena namera, da se pripravi akcijski načrt za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic¹³. Januarja 2020 je Komisija predstavila sporočilo¹⁴, v katerem je bila začrtana pot do takega akcijskega načrta, in začela široko razpravo z vsemi državami in regijami EU ter vsemi zadevnimi deležniki. Predvideno je, da bo akcijski načrt predstavljen v začetku leta 2021, skoraj štiri leta po sprejetju, v njem pa bodo pozvani k ukrepanju akterji na vseh ravneh: evropski, nacionalni, regionalni in lokalni. Čeprav je predvideni akcijski načrt dobrodošel korak, je njegova uresničitev pomembna, da se zagotovi pregled napredka pri izvajanju različnih načel, tudi načela 11 o pravicah otrok.

Verjetno je, da bo imel evropski steber pomembno vlogo v programskem obdobju 2021–2027

45

Predlog uredbe o Evropskem socialnem skladu plus (ESS +) za obdobje 2021–2027 je osredotočen na naložbe v ljudi in podpira uresničevanje evropskega stebra. Poleg tega je bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra eden od petih ciljev politike, opredeljenih v uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027¹⁵.

46

V skladu s predlogom bi morale države članice za zagotovitev, da se socialna razsežnost Evrope, kot je določena v evropskem stebru, ustrezno uveljavlja, dodeliti vsaj 25 % svojih nacionalnih sredstev ESS + v okviru deljenega upravljanja za spodbujanje socialne vključenosti¹⁶. V področju socialne vključenosti se navajajo tudi otroci, vendar za ta namen doslej še ni bil predlagan noben poseben cilj ali dodeljena raven podpore.

47

V predlogu uredbe o ESS + je določeno, da bi morale države članice upoštevati načela in pravice, navedene v evropskem stebru. S tem novim predlaganim poudarkom na evropskem stebru v zvezi s programskim obdobjem 2021–2027 bi se ukrepi in financiranje lahko osredotočili na boj proti revščini otrok.

V priporočilih za posamezne države v okviru procesa evropskega semestra je redko izrecno obravnavana revščina otrok

Omejen napredek pri doseganju ciljev glede zmanjšanja revščine do leta 2020

48

Evropski semester, ki je bil uveden leta 2010, je letni cikel usklajevanja gospodarske in fiskalne politike, ki je posebej namenjen usklajevanju nacionalnih prizadevanj za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato bi moral prispevati k doseganju krovnega cilja glede revščine in socialne izključenosti, v skladu s katerim naj bi število ljudi, ki so izpostavljeni tveganju revščine ali socialna izključenosti, do leta 2020 zmanjšali za najmanj 20 milijonov glede na leto 2008.

49

V kakšnem obsegu bo ta cilj dosežen, je v veliki meri odvisno od držav članic. Te so določile lastne nacionalne cilje glede revščine v nacionalnih programih reform. Sodišče ugotavlja, da skupno število ljudi, rešenih iz revščine, ne bo doseglo cilja 20 milijonov, predvidenega v strategiji Evropa 2020 (glej Prilogo I s podrobnostmi po državah članicah), četudi bi bili do leta 2020 doseženi vsi nacionalni cilji.

50

Podatki Eurostata¹⁷ kažejo, da je bilo v letu 2018 tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 109,2 milijona ljudi. Skupno zmanjšanje za EU‑28 je 7,15 milijonov ljudi, ki so bili v primerjavi z letom 2008 rešeni iz revščine, kar pomeni, da je bil napredek doslej omejen, zato je malo verjetno, da bi bili doseženi cilji za leto 2020.

V priporočila za posamezne države so vključena vprašanja, povezana z revščino otrok, vendar je treba s tem povezan proces nadalje pojasniti

51

Revščina otrok spada v element o revščini in socialni izključenosti okvira strategije Evropa 2020, zato je del letnega procesa Komisije za evropski semester, ki obsega naslednjih pet glavnih faz:

1. Komisija pripravi poročilo za posamezno državo za vsako državo članico;
2. države članice predstavijo svoje nacionalne programe reform (ekonomske politike) in programe za stabilnost ali konvergenčne programe (za področje proračunskih politik);
3. Komisija predlaga priporočila za posamezne države;
4. Svet sprejme priporočila za posamezne države, ki so namenjena državam članicam in se bodo predvidoma izvajala prek nacionalnega oblikovanja politik;
5. Komisija nato spremlja izvajanje navedenih priporočil v državah članicah.

52

Poročila za posamezne države so izhodišče za proces evropskega semestra. Vsebujejo oceno gospodarskih razmer posamezne države članice in napredka pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020. V splošnem so v njih obravnavana vprašanja, opredeljena v poročilih za posamezne države.

53

Sodišče je pregledalo poročila za posamezne države za leto 2019 za šest držav članic, od katerih so imele tri v letu 2018 najvišjo stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok¹⁸. Ugotovilo je, da je Komisija v teh poročilih usklajeno ocenila revščino otrok in jo, če je bilo to primerno, opredelila kot problem.

54

Pomembno merilo v naslednji fazi, ko Komisija pretehtava osnutek priporočila za posamezno državo v zvezi z revščino otrok, je oceniti, ali je stopnja izpostavljenosti tveganju revščine ali socialne izključenosti otrok EU visoka ali zelo visoka. Sodišče ugotavlja, da so se interni pragovi, ki so se uporabljali za razvrščanje stopnje revščine otrok kot visoke, v preučenih letih (2015–2017) gibali med 28 % in 31 %. Postavljeni so bili nad povprečnimi ravnmi EU, ki znašajo od 24,3 % do 27,1 % za zadevno obdobje in vplivajo na to, za katere države članice se pretehtava izrekanje priporočila za posamezno državo v zvezi z revščino otrok.

55

V obdobju 2015–2017 je Sodišče odkrilo 28 primerov, v katerih je bila izpostavljenost tveganju revščine ali socialne izključenosti v državah članicah taka, da bi bile države članice uvrščene v kategorijo visoka stopnja ali zelo visoka stopnja v zadevnih letih (glej sliko 4). Poleg tega se je ta stopnja za 14 držav članic, zabeležena v letu 2015, v letu 2016 poslabšala za dve od njih (Bolgarija, Romunija).

56

Sodišče je ugotovilo, da so vse države članice s stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok, ki jo je Komisija ocenila kot visoko ali zelo visoko¹⁹, prejele priporočila za posamezne države na drugih področjih, ki zadevajo politike za družine in otroke, npr. področju ustreznosti socialne zaščite, kar zadeva dohodkovno podporo. Ta priporočila za posamezne države lahko pripomorejo k zmanjšanju revščine otrok. Sodišče ugotavlja, da je v obdobju 2016–2019 ena država članica, Irska, prejela priporočilo za posamezno državo, ki je izrecno zadevalo revščino otrok (glej okvir 3).

57

Službe Komisije so v zvezi s tem pojasnile, da sta opredelitev in predlaganje priporočil za posamezne države odvisna ne le od stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti za otroke, ampak tudi od naslednjega:

1. ali je bil izziv (zadeva) predhodno obravnavan v evropskem semestru;
2. ali se je začelo izvajanje že sprejetih priporočil;
3. ali so se okoliščine v državi članici spremenile, kar zadeva kazalnike, ki so neposredno povezani z revščino otrok;
4. drugih nujnih izzivov, s katerimi bi se utegnile soočiti države članice zaradi omejitve števila priporočil za posamezne države, ki se lahko izrečejo državi članici v enem letu.

58

Čeprav Komisija analizira revščino otrok, ko pripravlja poročila za posamezne države v okviru procesa evropskega semestra, specifična metodologija, ki bi določala, kdaj je treba revščino otrok obravnavati kot prioriteto pri pretehtavanju morebitnega priporočila za posamezno državo, ni bila jasno opredeljena.

Uspešnosti sredstev EU, namenjenih boju proti revščini otrok v obdobju 2014–2020, ni mogoče oceniti

59

Postopek določanja, kako države članice uporabljajo in dodeljujejo sredstva EU, je dodaten način, kako lahko Komisija prispeva k boju proti revščini otrok. Komisija lahko vpliva v treh fazah tega procesa. Prva je zasnova uredbe o skupnih določbah, druga je v okviru partnerskih sporazumov, tretja pa so operativni programi (OP), pri čemer zadnji dve potekata na ravni držav članic. Ta proces je za sedanje programsko obdobje prikazan na sliki 5.

Uredba o skupnih določbah za sklade ESI ni usmerjena neposredno na revščino otrok

60

V uredbi o skupnih določbah²¹ so določene skupne določbe za sedem skladov z deljenim upravljanjem. Opredeljena so glavna pravila, ki urejajo porabo sredstev za obdobje 2014–2020. Uredba o skupnih določbah vsebuje ključne določbe v zvezi z načrtovanjem ciljev kohezijske politike in z njimi povezano porabo za obdobje 2014–2020.

61

Komisija lahko v svoji vlogi pri oblikovanju predloga uredbe o skupnih določbah vpliva na dodeljevanje in poznejšo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), da bi prispevala k boju proti revščini otrok. Eden glavnih instrumentov uredbe o skupnih določbah za ta namen je določitev ustreznih tematskih ciljev in prednostnih naložb.

62

Tematski cilji so opredeljeni v uredbi o skupnih določbah in predstavljajo cilje, ki bi se morali podpirati s skladi ESI. V uredbi o skupnih določbah je določenih 11 tematskih ciljev, ki opredeljujejo sektorje in področja intervencij, na katerih lahko podpora EU v okviru skladov ESI prinese največjo dodano vrednost. Tematski cilji²² so razčlenjeni v prednostne naložbe²³.

63

Uredbo o skupnih določbah dopolnjujeta specifični uredbi za Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Vsega skupaj je v okviru specifičnih uredb za sklade ESS in ESRR 57 prednostnih naložb. Nobena od njih ni posebej namenjena obravnavi revščine otrok.

64

Z uredbo o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 je bil uveden tudi nov instrument – predhodne pogojenosti –, namenjen povečanju učinkovitosti intervencij v okviru skladov ESI. S predhodnimi pogojenostmi so določene minimalne zahteve na začetku izvajanja programov in vanje so vključene strateške in regulativne zahteve, ki jih morajo države članice izpolniti pred prejemom sredstev EU. Za predhodne pogojenosti, povezane z revščino, glej okvir 4.

65

Predhodna pogojenost v zvezi z revščino TC 9 – Spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in diskriminaciji velja za izpolnjeno, če ima država članica vzpostavljen nacionalni strateški politični okvir za zmanjšanje revščine s ciljem dejavnega vključevanja. Vse obiskane države članice so sprejele strategije proti revščini v odziv na predhodno pogojenost 9.1 in Komisija je ugotovila, da so vse štiri obiskane države članice izpolnjevale predhodno pogojenost 9.1.

66

Vendar se v merilih za izpolnjevanje predhodne pogojenosti v zvezi s socialno vključenostjo ne zahteva, da morajo države članice določiti cilje za zmanjšanje revščine, prav tako pa v njih ni določeno, da morajo biti usmerjene na posebej ranljive skupine, vključno z otroki. Zakonodaja EU ne usmerja financiranja neposredno v boj proti revščini otrok.

Znesek sredstev iz skladov ESI, s katerimi se neposredno obravnava revščina otrok, ni znan

67

Partnerski sporazumi so strateški naložbeni načrti za države članice EU, v katerih so navedena nacionalna prednostna področja porabe sredstev iz skladov ESI za sedemletno obdobje. Partnerski sporazumi zajemajo cilje in tematske cilje, za katere si naj prizadeva država članica in ki so povezani z njihovimi specifičnimi naložbenimi in razvojnimi potrebami. Ti cilji so podrobneje opredeljeni v povezanih posameznih operativnih programih. Pogoji, pod katerimi se lahko meri smotrnost teh programov, bi morali biti ustrezni in določati ustrezne kazalnike, ki bi omogočali oceno njihove uspešnosti.

68

Partnerski sporazumi pokrivajo celotno programsko obdobje in vseh pet skladov ESI. Vsaka država članica sklene po en partnerski sporazum, pripravljen na podlagi nacionalnih programov reform, v katerem so predstavljeni politike in ukrepi države za ohranjanje rasti in delovnih mest ter doseganje ciljev strategije Evropa 2020, najnovejša priporočila za posamezno državo in ustrezna priporočila Sveta.

69

Partnerske sporazume mora potrditi Komisija, med drugim pa obsegajo informacije o razvojnih potrebah držav članic, izbrane tematske cilje, seznam operativnih programov za državo članico, povzetek predhodnih ocen in povzetek ocene predhodnih pogojenosti.

70

Medtem ko so bili v partnerskih sporazumih za štiri obiskane države članice zastavljeni cilji za zmanjšanje revščine na splošno, niso bili v nobenem določeni cilji izrecno za zmanjšanje revščine otrok.

71

Sodišče je pregledalo pet operativnih programov in poskušalo opredeliti sredstva, ki so bila dodeljena obravnavi revščine otrok. Vendar otroci, ki živijo v revščini, niso izrecna ciljna skupina intervencij v okviru skladov ESI in ni horizontalnih meril za izbor/pogojev za upravičenost, usmerjenih na finančno podporo za otroke, ki so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti. Zato ni mogoče ugotoviti, ali so te intervencije neposredno koristile otrokom, ki so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti²⁴. Na sliki 6 je prikazano najvišje financiranje EU, kot so ga navedli nacionalni organi, ki je potencialno na voljo, med drugim, za obravnavo revščine otrok v petih operativnih programih, vključenih v vzorec.

72

Vendar informacije o tem, koliko od teh skladov ESI je bilo neposredno namenjenih revščini otrok, niso bile na voljo. V vse preučene operativne programe so vključeni ukrepi, ki bi morali pozitivno posredno prispevati k boju proti revščini otrok. Med temi ukrepi so tudi sredstva, katerih cilj je vključevanje oseb, izpostavljenih tveganju revščine, da bi se izboljšala njihova udeležba na trgu dela ali spodbudilo zaposlovanje.

73

Poleg tega bi lahko ukrepi v zvezi z zdravstvenim varstvom in izobraževanjem, četudi niso posebej namenjeni otrokom, izpostavljenim tveganju revščine ali socialne izključenosti, tem potencialno koristili posredno. Ta kombinacija posrednih ukrepov je ponazorjena v okviru 5.

74

Zaradi navedenih omejitev Komisija ni mogla količinsko opredeliti zneska sredstev, dodeljenih projektom, ki neposredno obravnavajo revščino otrok, in zato ni mogla oceniti njihove uspešnosti. To je še bolj oteženo zaradi pomanjkanja ciljev v izbranih partnerskih sporazumih in operativnih programih, v katerih bi lahko bilo začrtano, kaj naj bi se doseglo na tem področju. Poleg tega so v primerih, ko se sprejmejo kazalniki rezultatov, ti specifični za posamezne programe in z njimi ni jasno dokazano, kako financirane naložbe koristijo otrokom, izpostavljenim tveganju revščine ali socialne izključenosti.

Kazalniki prikazujejo razmere na področju revščine otrok različno

75

Smiselni kazalniki zagotavljajo ustrezne informacije oblikovalcem politik in ljudem, ki jih izvajajo. Z njimi se seznanjajo s tem, kako uspešna je politika v praksi, in na njihovi podlagi lahko sprejmejo popravljalne ukrepe.

Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti omogoča primerjavo tveganja revščine ali socialne izključenosti v državah članicah

76

Kazalnik, s katerim se meri revščina v EU in ki je glavni kazalnik za spremljanje cilja strategije EU 2020 glede revščine, je „kazalnik tveganja revščine ali socialne izključenosti”.

77

Gre za večrazsežnostni kazalnik, ki je sestavljen iz treh podkazalnikov. Trem podkazalnikom se nameni enaka pomembnost in se lahko deloma prekrivajo. Kazalnik tveganja revščine ali socialne izključenosti prikazuje vsoto oseb, ki so v vsaj enem od teh položajev (osebe, ki so v več kot enem, se štejejo samo enkrat):

• tveganje revščine – delež ljudi z razpoložljivim dohodkom (po socialnih transferjih) pod pragom tveganja revščine, ki je določen kot 60 % nacionalne mediane razpoložljivega dohodka po socialnih transferjih,
• resna materialna prikrajšanost – nezmožnost, da bi si privoščili nekatere dobrine, ki veljajo za zaželene ali potrebne za primerno življenje, kaže stopnjo materialne prikrajšanosti. S kazalnikom se meri odstotni delež prebivalcev, ki si ne morejo privoščiti vsaj štirih od devetih dobrin na seznamu nekaterih proizvodov in storitev za gospodinjstvo. Huda materialna prikrajšanost je opredeljena kot vsiljena nezmožnost plačila vsaj štirih dobrin s seznama,
• življenje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo – to je opredeljeno kot število oseb, ki živijo v gospodinjstvu, v katerem so člani v delovni starosti v zadnjih 12 mesecih delali manj kot 20 % svojega skupnega potenciala. Iz izračuna kazalnika so v celoti izključena gospodinjstva, sestavljena samo iz otrok, študentov, mlajših od 25 let, in/ali oseb, starih 60 let ali več.

Kazalnik prikrajšanosti otrok se posebej osredotoča na položaj otrok

78

V okviru pobude EU za obravnavo revščine otrok je Komisija leta 2013 napovedala začetek pripravljalnega dela za kazalnik materialne prikrajšanosti, ki zadeva otroke. Kazalnik prikrajšanosti otrok, ki je podoben kazalniku materialne prikrajšanosti (kot podkazalniku tveganja revščine ali socialne izključenosti), predstavlja delež otrok, starih od 1 do 15 let, ki jim zaradi razlogov, povezanih s cenovno dostopnostjo, primanjkuje vsakodnevnih dobrin. Na seznamu 17 dobrin so specifične dobrine za otroke, pri čemer se ohranijo nekateri predmeti za gospodinjstvo iz kazalnika materialne prikrajšanosti za celotno prebivalstvo. Otroci so razvrščeni kot prikrajšani, če nimajo najmanj treh dobrin s seznama sedemnajstih (glej Prilogo II).

79

Marca 2018, pet let po razglasitvi evropskega stebra, je Odbor za socialno zaščito na koncu sprejel kazalnik materialne prikrajšanosti posebej za otroke. Julija 2019 so bili objavljeni prvi (in doslej edini) podatki o prikrajšanosti otrok (zbrani na podlagi raziskave). Nanašali so se samo na podatke za leto 2014, saj ni bilo na voljo nobenih drugih podatkov. Kazalnik prikrajšanosti otrok ne bo na voljo vsako leto, temveč vsaka tri leta in od leta 2021 naprej²⁵.

80

Če se primerja kazalnik materialne prikrajšanosti, specifičen za otroke, s podkazalnikom materialne prikrajšanosti iz stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti (kazalnik hude materialne prikrajšanosti) (glej Prilogo II) za isto starostno skupino, kaže kazalnik prikrajšanosti otrok v vseh državah članicah višje vrednosti kot kazalnik materialne prikrajšanosti (glej sliko 7).

81

Potrebe in življenjski standard otrok se lahko razlikujejo od potreb odraslih, tudi znotraj istega gospodinjstva. Kazalnik materialne prikrajšanosti, specifičen za otroke, je bolj osredotočen na položaj otrok, zato daje drugačen in bolj specifičen prikaz dejanske stopnje revščine otrok.

Merjenje revščine otrok se med državami članicami razlikuje

82

Kazalnik je prikaz trenda, ki sledi merljivim spremembam na področju politike skozi čas. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti je glavni kazalnik revščine v strategiji EU 2020. Glavna prednost uporabe stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti je, da zaradi standardiziranega zbiranja v evropskem statističnem sistemu omogoča primerjavo med državami članicami in skozi čas.

83

Vendar imajo nacionalni organi v vseh obiskanih državah članicah več lastnih kazalnikov, za katere menijo, da so pomembni za njihove nacionalne razmere, in ki jih uporabljajo v svojih strategijah, politikah in za namene spremljanja. Zato obstajajo različne informacije o stopnji revščine in revščine otrok v državah članicah (glej okvir 6).

84

Uporaba različnih kazalnikov in informacij o revščini otrok v državah članicah, ki temeljijo na neusklajenih nacionalnih podatkih, deležnikom otežuje oceno stanja na področju revščine otrok.

Informacije za pobudo evropskega jamstva za otroke morajo biti zadostne

Jamstvo za otroke, ki ga predlaga Evropski parlament

85

Evropski parlament je aprila 2019 spremenil predlog uredbe o ESS + za programsko obdobje 2021–2027²⁶ in predlagal uvedbo evropske sheme jamstva za otroke²⁷, s katero bi se obravnavala revščina otrok. V spremenjeni predlog za ESF + je vključena zahteva, da naj bi vsaka država članica dodelila 5 % svojih sredstev ESF + za ukrepe za obravnavo revščine otrok. Ta sredstva bi lahko tudi neposredno prispevala k izvajanju prihodnje pobude jamstva za otroke.

86

Leta 2018 je Komisija začela izvajati prvo fazo pripravljalnega ukrepa za jamstvo za otroke, kar je zahteval Evropski parlament.

• Prva faza pripravljalnega ukrepa, tj. študija izvedljivosti, je bila zaključena aprila 2020. Njen namen je bil raziskati izvedljivost jamstva za otroke z analizo pogojev za izvajanje take sheme in oceniti, ali bi lahko prinesla dodano vrednost obstoječemu okviru EU in nacionalnim okvirom ter bi nato bila koristen dodatni instrument.
• Druga faza pripravljalnega ukrepa je študija ekonomske izvedljivosti, s katero se preučijo stroški in koristi jamstva za otroke, ki so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti v EU. Dokončana naj bi bila do maja 2021.
• V tretji fazi bo UNICEF izvajal tri do pet pilotnih projektov na lokalni ravni v državah članicah. Trajala bo do leta 2022. Tretja faza bo sestavljena iz niza pilotnih projektov, ki se bodo izvajali v štirih državah članicah. Zajemala bo tudi niz poglobljenih analiz nacionalnih politik in programov ter razvoj nacionalnih akcijskih načrtov v zvezi z revščino in socialno izključenostjo otrok v več državah članicah.

87

Pripravljalni ukrep za jamstvo za otroke, zlasti študija izvedljivosti v okviru prve faze in študija ekonomske izvedljivosti v okviru druge faze, se bo upošteval pri razvoju pobude. Za obe fazi je treba zbrati in primerjati informacije, ki so popolne, relevantne in ustrezne kakovosti. V nasprotnem primeru se tvega, da morda ne bodo sprejeti primerni ukrepi in ne bodo na voljo ustrezna sredstva.

88

Prva faza študije ne zagotavlja celovitega pregleda, niti primerov ukrepov, ki se financirajo iz sklada ESS in so bili uspešni pri obravnavanju revščine otrok. Čeprav obstaja splošni pregled financiranja, ki je na voljo prek skladov ESI, so predstavljeni številčni podatki zgolj ocene, saj je v študiji zaključeno, da naložbe v otroke niso jasno razvidne iz strateškega okvira in okvira za spremljanje večine skladov EU.

89

Na podlagi informacij, ki so trenutno na voljo iz prve faze pripravljalnega ukrepa za jamstvo za otroke (študija izvedljivosti), je zato težko sprejeti informirano odločitev o tem, kako naj bi bilo oblikovano jamstvo za otroke, pa tudi o potrebnih ukrepih in financiranju, da bi lahko imelo jamstvo pozitiven učinek na stopnjo revščine otrok v EU in bi se zagotovila zavezanost držav članic.

90

Poleg tega Sodišče ugotavlja, da dokončanje tretje faze (pilotnega projekta) ne bo zaključeno prej kot leta 2022, tj. v času, ko bi se novo programsko obdobje v običajnih okoliščinah že začelo in bi bili sprejeti operativni programi v zvezi s skladom ESS.

Zaključki in priporočila

91

Revščina otrok ostaja v EU resen problem, saj je skoraj eden od štirih otrok še vedno izpostavljen revščini ali socialni izključenosti.

92

Boj proti revščini otrok je predvsem v pristojnosti držav članic, vendar ima pri njem vlogo tudi Komisija. Čeprav je relevantnost instrumentov, ki niso pravno zavezujoči, zaradi njihove narave omejena, ima Komisija na voljo močnejša orodja, kot sta proces evropskega semestra in ciljno usmerjanje sredstev EU prek partnerskih sporazumov in operativnih programov. Vendar pomanjkanje informacij, ki so neposredno povezane z revščino otrok, pomeni, da je dejanski prispevek teh instrumentov k prizadevanjem držav članic za zmanjšanje revščine otrok težko ali celo nemogoče oceniti.

Priporočilo je bilo pozitivna pobuda, toda njegov učinek je težko ali celo nemogoče oceniti

93

Čeprav Priporočilo ni bilo pravno zavezujoče, je pomenilo pozitivno pobudo za obravnavo revščine otrok s celostnim pristopom (odstavka 14 in 15). Komisija je državam članicam zagotovila nekaj posebne pomoči pri njegovem izvajanju, vendar mu ni bil priložen časovni načrt EU, s katerim bi bil določen lahko prepoznaven in razumljiv načrt izvajanja za države članice (odstavka 18 in 19). Platforma vsebuje malo informacij o najboljših praksah v zvezi s tem, kako države članice obravnavajo revščino otrok (odstavek 22).

94

Napredovanja izvajanja Priporočila ni mogoče oceniti, saj merljivi cilji in mejniki niso bili določeni (odstavek 28). V študiji Evropske mreže za socialno politiko iz leta 2017, ki jo je naročila Komisija, je bilo potrjeno, da je težko ali celo nemogoče oceniti, koliko je izboljšave nacionalnih politik v državah članicah mogoče pripisati samemu Priporočilu, vendar je bilo za mnogo držav članic navedeno, da se je zgodilo le malo sprememb (odstavek 33).

Evropski steber socialnih pravic: napredna in vseobsegajoča socialna pobuda z načeli splošne narave v zvezi z otroki

95

Z evropskim stebrom se je povečala ozaveščenost o socialnih politikah v EU, tudi o tistih v zvezi z revščino otrok. Vendar Sodišče opozarja, da je narava načela 11 splošna in je že podrobneje zajeto v Priporočilu v obliki posebnih ukrepov (odstavki 40 do 42).

96

V začetku leta 2021 bo predstavljen akcijski načrt za polno izvajanje evropskega stebra. Čeprav je predvideni akcijski načrt dobrodošel korak, je njegova uresničitev ključnega pomena, da se zagotovi pregled napredka pri izvajanju načel (odstavek 44).

97

Izvajanje evropskega stebra je vključeno v enega od petih ciljev politike, opredeljenih v uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027. S tem novim predlaganim poudarkom na evropskem stebru v zvezi s programskim obdobjem 2021–2027 bi se ukrepi in financiranje lahko osredotočili na boj proti revščini otrok (odstavki 45 do 47 ).

Priporočilo 1 – V akcijskem načrtu za evropski steber bi morala biti zajeta revščina otrok

Komisija naj v svoj akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic vključi ukrepe in cilje za obravnavo revščine otrok.

Časovni okvir: začetek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

priporočilih za posamezne države v procesu evropskega semestra je redko izrecno obravnavana revščina otrok

98

Evropski semester je posebej namenjen usklajevanju nacionalnih prizadevanj za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Iz dosedanjega napredka pri uresničevanju cilja rešiti 20 milijonov ljudi iz revščine do leta 2020 je mogoče sklepati, da cilj verjetno ne bo dosežen (odstavki 48 do 50).

99

Pomembno merilo v postopku pretehtavanja osnutka priporočil za posamezno državo glede revščine otrok je ocena Komisije glede tega, ali je stopnja EU za izpostavljenost tveganju revščine ali socialne izključenosti otrok velika ali zelo velika. Interni prag, uporabljen v ta namen, je določen nad povprečnimi ravnmi EU za revščino otrok v zadevnem obdobju (odstavek 54).

100

Od leta 2016 do leta 2019 so bila izrečena priporočila za posamezne države na področjih, ki zadevajo družinsko politiko in politiko za otroke, vendar je samo ena država članica prejela priporočilo za posamezno državo, ki je posebej zadevalo revščino otrok (odstavek 56). Službe Komisije so v zvezi s tem pojasnile, da je postopek opredelitev in predlaganja priporočil za posamezne države odvisen ne le od stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti za otroke, ampak je vanj vključena tudi ocena dodatnih dejavnikov (odstavek 57). Vendar specifična metodologija, ki bi določala, kdaj je treba revščino otrok obravnavati kot prioriteto pri pretehtavanju morebitnih priporočil za posamezne države, ni bila jasno opredeljena (odstavek 58).

Priporočilo 2 – Analiza in ocena revščine otrok na podlagi jasnih notranjih smernic

Komisija naj uporabi jasne notranje smernice za opredeljevanje razmer, ki bi lahko privedle do morebitnega priporočila za posamezno državo, neposredno povezanega z revščino otrok, kot del svoje analize v okviru procesa evropskega semestra.

Časovni okvir: ob začetku procesa evropskega semestra za leto 2021.

Uspešnosti sredstev EU, namenjenih obravnavi revščine otrok, za obdobje 2014–2020 ni mogoče ocenit

101

Komisija lahko na dodelitev sredstev EU, ki se uporabljajo za obravnavo revščine otrok, vpliva z oblikovanjem predloga uredbe o skupnih določbah ter odobritvijo partnerskih sporazumov in operativnih programov na ravni držav članic (odstavek 59).

102

V uredbi o skupnih določbah so določeni sektorji in področja intervencij, v katerih lahko podpora EU v okviru skladov prinese največjo dodano vrednost. Vendar naložbe v njej niso neposredno usmerjene na revščino otrok (odstavki 61 do 63).

103

Sodišče ugotavlja, da so v vse preučene operativne programe vključeni ukrepi, ki bi morali posredno prispevati k boju proti revščini otrok. Vendar zato, ker ni specifičnih prednostnih naložb ali relevantnih kazalnikov v zvezi z revščino otrok, ne Komisija ne države članice nimajo informacij o tem, koliko sredstev iz skladov ESI in investicijskih skladov je bilo uporabljenih za neposredno obravnavo revščine otrok in kaj je bilo doseženo na tem področju (odstavki 71 do 74).

Priporočilo 3 – Usmerjanje in spremljanje naložb v obravnavo revščine otrok v programskem obdobju 2021–2027

Komisija naj zagotovi, da se v partnerskih sporazumih in programih za obdobje 2021–2027 ustrezno upošteva revščina otrok. Komisija naj zlasti zagotovi, da je v primeru, ko je financiranje neposredno namenjeno obravnavi revščine otrok, to jasno izraženo v intervencijski logiki partnerskih sporazumov in programov.

Komisija naj vzpostavi okvir za spremljanje, ki bo omogočal zajemanje izložkov in rezultatov naložb v okviru skladov ESI za obdobje 2021–2027 v boju proti revščini vseh starostnih skupin, tudi otrok.

Časovni okvir: začetek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

Kazalniki različno prikazujejo stanje na področju revščine otrok

104

Kazalnik stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti, s katerim se meri revščina v EU, je glavni kazalnik za spremljanje cilja strategije EU 2020 glede revščine. Gre za večrazsežnostni kazalnik, ki je sestavljen iz treh podkazalnikov (odstavka 76 in 77).

105

Komisija je leta 2013 napovedala začetek pripravljalnega dela za kazalnik materialne prikrajšanosti, ki zadeva otroke, ki je bil na koncu sprejet leta 2018. Ta kazalnik je bolj osredotočen na položaj otrok, zato omogoča drugačen in bolj specifičen prikaz dejanskih stopenj revščine otrok. Vendar bo na voljo vsaka tri leta in od leta 2021 naprej (odstavki 78 do 81).

106

Glavna prednost uporabe stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti je, da omogoča primerjavo med državami članicami in skozi čas. Vendar imajo nacionalni organi v vseh obiskanih državah članicah več lastnih kazalnikov, za katere menijo, da so pomembni za njihove nacionalne razmere. To povzroča raznolikost nacionalnih kazalnikov in informacij o revščini otrok v EU, zaradi česar je deležnikom težko oceniti stanje, kadar se uporabljajo neusklajeni viri nacionalnih podatkov (točke 82 do 84).

Informacije za izvajanje pobude politike za evropsko jamstvo za otroke morajo biti zadostne

107

Evropski parlament je aprila 2019 spremenil predlog uredbe o ESS + za programsko obdobje 2021–2027 in predlagal uvedbo evropske sheme jamstva za otroke, s katero bi se obravnavala revščina otrok (odstavek 85).

108

Leta 2018 je Komisija začela izvajati pripravljalni ukrep za evropsko jamstvo za otroke. Cilj prve faze, študije izvedljivosti, je bil oceniti izvedljivost, možnosti izvajanja in dodano vrednost take pobude. Pripravljalni ukrep se izvaja v treh ločenih fazah. Zaradi časovnega razporeda ukrepa bo težko pridobiti popolne in pravočasne informacije za proces sprejemanja odločitev (odstavka 85 in 86).

Priporočilo 4 – Zagotovitev, da so bili izvedeni potrebni koraki in zbrani zadostni podatki za pripravo prihodnje pobude politike za evropsko jamstvo za otroke

Komisija naj zagotovi, da se za razvoj evropskega jamstva za otroke zberejo in analizirajo zadostne in zanesljive informacije o ukrepih in financiranju, ki so potrebne za njegov pozitiven učinek na stopnjo revščine otrok v EU.

Časovni okvir: začetek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, v Luxembourgu na zasedanju 15. julija 2020.

Priloge

Priloga I — Nacionalni cilji v zvezi z revščino v okviru strategije Evropa 2020

EU/država članica	Revščina in socialna izključenost
EU‑28	Rešiti vsaj 20 milijonov ljudi pred tveganjem revščine ali socialne izključenosti (v primerjavi z letom 2008)*
Belgija	− 380 000 oseb
Bolgarija	Zmanjšanje števila oseb, ki živijo v dohodkovni revščini, za 260 000
Češka	− 100 000 oseb
Danska	Zmanjšanje števila oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela, za 22 000
Nemčija	Zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih (brezposelnih več kot eno leto) za 20 % v primerjavi z letom 2008 (kar pomeni zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb za 320 000)
Estonija	Zmanjšanje števila oseb, ki so izpostavljene tveganju revščine po socialnih transferjih, na 15-odstotno stopnjo (v primerjavi s 17,5-odstotno stopnjo leta 2010)
Irska	Zmanjšanje števila prebivalcev, izpostavljenih več vrstam revščine hkrati (bodisi trajni revščini, tveganju revščine ali osnovni prikrajšanosti) za vsaj 200 000
Grčija	− 450 000 oseb
Španija	− 1 400 000 − 1 500 000 oseb
Francija	− 1 900 000 oseb (v primerjavi z letom 2007)
Hrvaška	Zmanjšanje števila oseb, ki so izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti, na 1 220 000
Italija	− 2 200 000 oseb
Ciper	− 27 000 oseb ali znižanje stopnje na 19,3 % vseh prebivalcev (v primerjavi s 23,3 % leta 2008)
Latvija	Zmanjšanje števila oseb, ki so izpostavljene tveganju revščine po socialnih transferjih ali/in živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela, za 121 000
Litva	− 170 000 oseb in omejitev na 814 000 oseb leta 2020
Luksemburg	− 6 000 oseb
Madžarska	− 450 000 oseb
Malta	− 6 560 oseb
Nizozemska	Zmanjšanje števila oseb (v starosti 0–64 let), ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, za 100 000
Avstrija	− 235 000 oseb
Poljska	− 1 500 000 oseb
Portugalska	− 200 000 oseb
Romunija	− 580 000 oseb
Slovenija	− 40 000 oseb
Slovaška	Zmanjšanje števila oseb, ki živijo v revščini ali socialni izključenosti, na 17,2-odstotno stopnjo (v primerjavi z 20,6-odstotno stopnjo leta 2008)
Finska	Zmanjšanje števila oseb, ki živijo v revščini ali socialni izključenosti, na 770 000
Švedska	Zmanjšanje odstotnega deleža žensk in moških v starosti 20–64 let, ki niso v delovni sili (razen rednih študentov), so dolgotrajno brezposelni ali na dolgotrajni bolniški odsotnosti, na precej pod 14 %
Združeno kraljestvo	Nobenega cilja v nacionalnem programu reform, vendar so v okviru zakona o revščini otrok iz leta 2010 in strategije za boj proti revščini otrok za obdobje 2011–2014 določeni številčni cilji
Vir informacij in pripomb	Cilj EU, kot je določen v sporočilu Komisije z naslovom Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2014) 130 final, Bruselj, (str. 14). Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti se nanaša na položaj ljudi, ki so bodisi izpostavljeni tveganju revščine po socialnih transferjih, so resno materialno prikrajšani ali pa živijo v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Skupno število ljudi, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, je manjše od vsote števila ljudi, ki živijo v vsaki od teh treh oblik revščine ali socialne izključenosti, saj nekatere osebe prizadene hkrati več kot eno od trojega. *Leto 2008 velja za izhodiščno leto, ker je velik del socialnih kazalnikov za merjenje treh razsežnosti revščine na voljo šele od leta 2008 naprej. Spremljanje se nanaša na EU‑27, saj se je Hrvaška pridružila EU leta 2013, in so podatki na voljo šele od leta 2010. Nacionalni cilji, kot so določeni v najnovejših nacionalnih programih reform. Opredelitve nacionalnih ciljev so primerljive s ciljem EU, razen za Bolgarijo, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Latvijo, Nizozemsko in Švedsko (glej pripombe za posamezne države). Izračun ciljnih vrednosti se razlikuje od izračuna ciljne vrednosti EU za Estonijo, Francijo, Hrvaško, Slovaško, Finsko in Švedsko (glej pripombe za posamezne države).

Priloga II — Primerjava dobrin s seznama kazalnikov resne materialne prikrajšanosti in seznama materialne prikrajšanosti, ki zadeva otroke

Resna materialna prikrajšanost	Materialna prikrajšanost, ki zadeva otroke
plačevanje računov za najemnino ali računov za javne storitve	otrok: nekatera nova oblačila
ustrezno ogrevanje doma	otrok: dva para čevljev
soočenje z nepričakovanimi izdatki	otrok: dnevno uživanje svežega sadja in zelenjave
uživanja mesa, rib ali ustreznih beljakovinskih nadomestkov vsak drugi dan	otrok: dnevno uživanje mesa, piščanca in rib
enotedenske počitnice zunaj domačega kraja	otrok: primerne knjige
avtomobil	otrok: oprema za dejavnosti na prostem
pralni stroj	otrok: igrače za igro v stanovanju
barvni televizijski sprejemnik	otrok: prostočasne dejavnosti
telefon	otrok: praznovanja
	otrok: povabilo prijateljev
	otrok: šolski izleti
	otrok: počitnice
	gospodinjstvo: zamenjava starega pohištva
	gospodinjstvo: zaostala plačila
	gospodinjstvo: internetna povezava
	gospodinjstvo: ustrezno ogrevanje doma
	gospodinjstvo: avtomobil

Priloga III – Odstotni delež prebivalcev (v starosti 0–17 let), izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti (stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti) v EU (2008–2018)

Zap. št.	GEO/ČAS	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018
1	Evropska unija	26,5	26,5	27,6	27,3	28,1	27,9	27,8	27,1	26,4	24,9	24,3
2	euroobmočje	23,6	24,1	25,2	25,3	25,5	25,0	25,7	25,4	25,3	24,3	23,5
3	Belgija	21,3	20,5	23,2	23,3	22,8	21,9	23,2	23,3	21,6	22,0	23,2
4	Bolgarija	44,2	47,3	49,8	51,8	52,3	51,5	45,2	43,7	45,6	41,6	33,7
5	Češka	18,6	17,2	18,9	20,0	18,8	16,4	19,5	18,5	17,4	14,2	13,2
6	Danska	12,7	14,0	15,1	15,7	14,9	15,4	14,5	15,7	13,9	14,5	15,2
7	Nemčija	20,1	20,4	21,7	19,9	18,4	19,4	19,6	18,5	19,3	18,0	17,3
8	Estonija	19,4	24,5	24,0	24,8	22,4	22,3	23,8	22,5	21,2	18,8	17,9
9	Irska	26,6	31,4	34,1	34,1	33,2	34,4	30,4	29,0	27,3	25,2	23,9
10	Grčija	28,7	30,0	28,7	30,4	35,4	38,1	36,7	37,8	37,5	36,2	33,3
11	Španija	30,1	32,0	33,3	32,2	32,4	32,6	35,8	34,4	32,9	31,3	29,5
12	Francija	21,2	21,2	22,9	23,0	23,2	20,8	21,6	21,2	22,6	22,1	22,9
13	Hrvaška	n. r.	n. r.	29,4	31,1	34,8	29,3	29,0	28,2	26,6	25,8	23,7
14	Italija	28,4	28,7	29,5	31,5	34,1	32,0	32,1	33,5	33,2	32,1	30,6
15	Ciper	21,5	20,2	21,8	23,4	27,5	27,7	24,7	28,9	29,6	25,5	25,5
16	Latvija	32,4	38,4	42,2	44,1	40,0	38,4	35,3	31,3	24,7	23,9	22,5
17	Litva	29,1	30,8	35,8	34,6	31,9	35,4	28,9	32,7	32,4	31,6	28,0
18	Luksemburg	20,9	23,7	22,3	21,7	24,6	26,0	26,4	23,0	22,7	23,6	23,5
19	Madžarska	33,4	37,2	38,7	40,4	41,9	43,9	41,8	36,1	33,6	31,6	23,8
20	Malta	25,0	26,5	26,7	27,8	31,0	33,0	31,8	28,4	24,0	23,0	22,8
21	Nizozemska	15,5	17,5	16,9	18,0	16,9	17,0	17,1	16,8	17,6	16,6	15,2
22	Avstrija	22,9	20,8	22,4	22,1	20,9	22,9	23,3	22,3	20,0	23,0	21,6
23	Poljska	32,9	31,0	30,8	29,8	29,3	29,8	28,2	26,6	24,2	17,9	17,2
24	Portugalska	29,5	28,7	28,7	28,6	27,8	31,7	31,4	29,6	27,0	24,2	21,9
25	Romunija	50,9	50,6	48,1	49,2	52,5	51,4	50,7	46,8	49,2	41,7	38,1
26	Slovenija	15,3	15,1	15,2	17,3	16,4	17,5	17,7	16,6	14,9	15,1	13,1
27	Slovaška	24,3	23,7	25,3	26,0	26,6	25,5	23,6	24,9	24,4	22,5	23,8
28	Finska	15,1	14,0	14,2	16,1	14,9	13,0	15,6	14,9	14,7	15,1	16,0
29	Švedska	17,3	18,8	19,2	20,3	19,4	20,2	20,5	19,8	19,9	19,4	20,6
30	Združeno kraljestvo	29,6	27,4	29,7	26,9	31,2	32,6	31,2	30,3	27,2	27,4	29,9

Opomba: n.r.: ni razpoložljivo.

Vir: Eurostat, podatki pridobljeni 20. decembra 2019

Kratice in okrajšave

Evropski steber: evropski steber socialnih pravic

OP: operativni program

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

SPC: Odbor za socialno zaščito

TC: tematski cilj

Glosar

Evropski semester: cikel usklajevanja ekonomske in fiskalne politike v EU, ki je del okvira ekonomskega upravljanja Evropske unije. Pokriva šestmesečno obdobje od začetka vsakega leta, zaradi česar se tudi imenuje „semester”. V okviru evropskega semestra države članice usklajujejo svoje proračunske in ekonomske politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU.

Evropski statistični sistem: partnerstvo med evropskim statističnim organom, tj. Komisijo (Eurostatom), ter nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi, ki so v posamezni državi članici pristojni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. To partnerstvo vključuje tudi države EGP in EFTA. Države članice zbirajo podatke in sestavljajo statistiko, namenjeno državam in EU. Evropski statistični sistem deluje kot mreža, v kateri ima Eurostat vodilno vlogo pri usklajevanju statistike in tesno sodeluje z nacionalnimi statističnimi organi.

Evropski steber socialnih pravic (evropski steber): bistvo evropskega stebra socialnih pravic, ki temelji na 20 ključnih načelih, je zagotavljanje novih in učinkovitejših pravic za državljane. Evropski parlament, Svet in Komisija so ga razglasili na vrhu za pravična delovna mesta in rast 17. novembra 2017 v Göteborgu. Uresničevanje načel in uveljavljanje pravic, opredeljenih v okviru evropskega stebra, je skupna odgovornost institucij Evropske unije, držav članic, socialnih partnerjev in drugih deležnikov.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): vključujejo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Skupaj jih upravljajo Evropska komisija in države članice EU.

Odbor za socialno zaščito (SPC) je svetovalni odbor ministrov Sveta za izobraževanje in socialne zadeve (Svet EPSCO) za politiko.

Operativni program (OP): operativni program določa prioritete in specifične cilje države članice ter opisuje, kako bodo sredstva (sofinanciranje EU ter nacionalno javno in zasebno sofinanciranje) v danem obdobju (ponavadi sedem let) uporabljena za financiranje projektov. Operativni program se lahko financira iz sklada ESRR, Kohezijskega sklada in/ali sklada ESS.

Partnerski sporazumi: sporazumi med Evropsko komisijo in posameznimi državami članicami za programsko obdobje 2014–2020. V njih so navedeni načrti nacionalnih organov za uporabo sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter opisani strateški cilji in prednostne naložbe vsake države, za katere je v sporazumih vzpostavljena povezava s splošnimi cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujočo rast. Med drugim vključujejo tudi povzetek ocene o izpolnjevanju veljavnih predhodnih pogojenosti in, če te niso izpolnjene, ukrepe, ki jih je treba sprejeti, seznam organov, odgovornih za časovni načrt za izvajanje teh ukrepov, ter opis metodologije in mehanizmov za zagotavljanje skladnosti pri delovanju okvirov za smotrnost poslovanja. Pripravijo jih države članice v dialogu s Komisijo, ki jih mora nato sprejeti.

Predhodne pogojenosti so pogoji, ki temeljijo na merilih, vnaprej določenih v uredbi o skupnih določbah, ter štejejo za nujne osnovne pogoje za uspešno in učinkovito porabo sredstev EU iz vseh evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Pri pripravi operativnih programov za programsko obdobje 2014–2020 za Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad morajo države članice oceniti, ali so bili ti pogoji izpolnjeni. Če niso bili, je bilo treba pripraviti akcijske načrte, da bi se zagotovila njihova izpolnitev do 31. decembra 2016.

Priporočila za posamezne države: so dokumenti, ki jih pripravi Evropska komisija za vsako posamezno državo. Vsebujejo analizo gospodarskih razmer države ter priporočila za ukrepe, ki bi jih ta morala sprejeti v obdobju 12–18 mesecev.

Revščina otrok: pomeni odstotni delež otrok (v starosti 0–17 let) v Evropski uniji (EU), ki so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti. Otroci so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti, če živijo v gospodinjstvih, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih treh pogojev: tveganje revščine po socialnih transferjih (dohodkovna revščina), resna materialna prikrajšanost ali zelo nizka intenzivnost dela.

Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti ustreza celotnemu številu ljudi, ki so izpostavljeni tveganju revščine, so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Vsaka oseba se šteje samo enkrat, tudi če ustreza več podkazalnikom. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti je delež celotnega prebivalstva, ki je izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti, in je glavni kazalnik za spremljanje cilja strategije EU 2020 glede revščine.

Strategija Evropa 2020: je strategija EU za rast, ki naj bi pripomogla k okrevanju po finančni krizi v naslednjih desetih letih. Razdeljena je na pet krovnih ciljev, ki vključujejo področja zaposlovanja, raziskav in razvoja, podnebja in energetike, izobraževanja ter socialne vključenosti in zmanjšanja revščine.

Tematski cilj (TC): je element strukturiranja partnerskih sporazumov. Določen je z zakonodajo in trenutnimi cilji, ki bi jih morali podpirati evropski strukturni in investicijski skladi. S tematskimi cilji se vzpostavi povezava s strateškimi cilji na ravni EU.

Tveganje revščine je podkomponenta tveganja revščine ali socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine je delež ljudi z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom (po socialnih transferjih) pod pragom tveganja revščine, ki je določen kot 60 % nacionalnega srednjega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka po socialnih transferjih.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Tony Murphy, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Wolfgang Stolz, ataše v njegovem kabinetu Brian Murphy, vodilni upravni uslužbenec Pietro Puricella, vodja naloge Michele Zagordo, revizorji Marija Grguric, Cristina-Ioana Jianu, Agota Krenusz, Annekatrin Langer in Bernard Witkos, asistent v kabinetu Peter Borsos, tajnica v kabinetu Niamh Mahon in praktikantka v kabinetu Eve Ryan. Hannah Critoph in Zuzanna Filipski sta zagotovili jezikovno pomoč.

Zaradi pandemije COVID-19 in strogih karantenskih ukrepov revizijska ekipa ni bila fotografirana.

Končne opombe

¹ Eurostat, nabor podatkov People at risk of poverty or social exclusion.

² Sveženj o socialnih naložbah, Sporočilo Komisije z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020, COM(2013) 83 final, 20. februar 2013, str. 13.

³ UNICEF, A brief review of the social and economic return to investing in children, junij 2012, na voljo na: https://www.unicef.org/socialpolicy/files/Investing_in_Children.pdf.

⁴ UNICEF, Right in Principle and in Practice: A Review of the Social and Economic Returns to Investing in Children, delovni dokument ekonomske in socialne politike, 2012, str. 33. Na voljo na: https://www.unicef.org/socialpolicy/files/Investing_in_Children.pdf.

⁵ Sporočilo Komisije z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020, COM(2013) 83 final, 20. februar 2013.

⁶ Sporočilo komisarju Lászlu Andorju, DG EPML, Common Proposals for Implementing the Recommendation on Child Poverty and Well-being through a partnership approach, 1. februar 2013.

⁷ Po podatkih Eurostata je znašal BDP v letu 2018 2120 milijard PLN.

⁸ Priloga k Priporočilu Komisije 112/2013/EU – Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti.

⁹ Hugh Frazer in Eric Marlier, Progress across Europe in the implementation of the 2013 EU Recommendation on „Investing in children: Breaking the cycle of disadvantage’, A study of national policies, 2017.

¹⁰ Prav tam, str. 33 do 35.

¹¹ https://www.socialsummit17.se/.

¹² Zasedanje Evropskega sveta (14. december 2017) – sklepi.

¹³ Glej dokument Bolj ambiciozna Unija – Moj načrt za Evropo kandidatke za predsednico Evropske komisije Ursule von der Leyen – Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024.

¹⁴ COM(2020) 14 final, Močna socialna Evropa za pravičen prehod, 14. januar 2020.

¹⁵ COM(2018) 375 final, 2018/0196 (COD), člen 4.

¹⁶ 2018/0206(COD), uvodna izjava 22.

¹⁷ Eurostat, podatki pridobljeni 7. januarja 2020.

¹⁸ Tri države z najvišjo stopnjo – Romunija (38,1 %), Bolgarija (33,7 %) in Grčija (33,3 %).
Tri obiskane države članice, toda ne med tistimi z najvišjo stopnjo – Italija, Nemčija in Poljska.

¹⁹ Razen Grčije, ki ni bila vključena v procese evropskega semestra pred letom 2019.

²⁰ COM(2016) 328 final.

²¹ Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013.

²² Člen 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

²³ Člen 3 Uredbe (EU) št. 1304/2013, člen 5 Uredbe (EU) št. 1301/2013.

²⁴ IT: nacionalni operativni program Vključitev – CCI 2014IT05SFOP001; RO: OP Človeški kapital – CCI 2014RO05M9OP001; PL: OP Znanje izobraževanje rast – CCI 2014PL05M9OP001; regionalni OP za regijo Warmińsko-Mazurskie 2014PL16M2OP014; DE: OP Svobodne dežele Saške za sklad ESS – CCI 2014DE05SFOP012.

²⁵ Uredba (EU) št. 2019/1700.

²⁶ Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS +) (COM (2018)0382 – C8–0232/2018–2018/0206 (COD)).

²⁷ Predlog spremembe 39, uvodna izjava 22 b (novo) zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS +) (COM (2018)0382 – C8–0232/2018–2018/0206 (COD)).

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	10. 4. 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	4. 6. 2020
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	15. 7. 2020
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	12. 8. 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-5088-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/010946	QJ-AB-20-017-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-5082-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/747222	QJ-AB-20-017-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom
Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeno v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in zanje nimate licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.