Na kratko o reviziji agencij EU za leto 2021

Povzetek

I Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je zunanji revizor financ Evropske unije¹. V tej funkciji deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU, pri čemer pomaga izboljševati njeno finančno poslovodenje².

II V tem dokumentu so predstavljeni rezultati letne revizije agencij in drugih organov EU (skupaj imenovanih agencije) za proračunsko leto 2021 ter rezultati drugih revizij, ki se nanašajo na agencije, vključno z delom o horizontalni temi, povezani s tveganjem nasprotja interesov, ki ga je Sodišče opravilo v istem letu.

III Na splošno so bili z revizijo agencij za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, ugotovljeni pozitivni rezultati, podobni tistim, o katerih je Sodišče poročalo že v prejšnjih letih. Zizjavami o zanesljivosti, izdanimi za vsako posamezno agencijo, je Sodišče dalo:

revizijska mnenja brez pridržkov o zanesljivosti zaključnih računov vseh agencij,
revizijska mnenja brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnimi računi vseh agencij,
revizijska mnenja brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnimi računi agencij, za vse agencije razen eu-LISA, za katero je Sodišče dalo mnenje s pridržkom.

IV Kljub temu je Sodišče v odstavkih o poudarjenih zadevah in drugih zadevah ter v opažanjih, zaradi katerih revizijska mnenja niso vprašljiva, za večino agencij poudarilo področja, na katerih so možne izboljšave. Skupaj je izreklo 77 opažanj v zvezi s 33 agencijami, da bi obravnavalo področja, na katerih so potrebne dodatne izboljšave, kot so javno naročanje, upravljanje proračuna, zaposlovanje ter sistemi upravljanja in kontrol.

V Sodišče je za obravnavo teh področij, na katerih so možne izboljšave, predlagalo tudi naslednje ukrepe, ki jih je treba sprejeti:

Zadevne agencije bi morale dodatno izboljševati postopke javnega naročanja, s čimer bi zagotovile izpolnjevanje veljavnih pravil v celoti in s tem največjo možno stroškovno učinkovitost. Zlasti pri izvajanju okvirnih pogodb bi morale agencije za nabavo blaga ali storitev, ki jih zajema okvirna pogodba, uporabljati le posebne pogodbe.
Za odpravo previsokih ravni prenosov bi morale zadevne agencije dodatno izboljšati svoje načrtovanje proračuna in cikle izvajanja.
Mreža agencij EU bi morala pozvati Komisijo in zakonodajalca, da se predlagajo spremembe regulativnega okvira, s katerimi bi se opredelil minimalni sklop pravil, ki bi se uporabljala za člane odborov agencij EU v zvezi z nasprotjem interesov in primeri „vrtljivih vrat”.
Agencije bi morale okrepiti svoje notranje postopke in kontrole v zvezi z morebitnimi primeri „vrtljivih vrat”, da se zagotovi popolna skladnost z veljavnimi pravili.
Za člane svojih odborov bi morale uvesti notranja pravila o nasprotju interesov na splošno in zlasti o primerih „vrtljivih vrat”.
Agencije bi morale dejavno spremljati poklicno dejavnost svojih višjih uslužbencev (vključno s tistimi, ki so agencijo zapustili v zadnjih dveh letih), da bi lahko odkrile neprijavljene primere „vrtljivih vrat” in zagotovile upoštevanje predhodno uvedenih omejitev.

Kaj je Sodišče revidiralo

01 Agencije EU so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni z akti sekundarne zakonodaje zaradi izvajanja specifičnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki institucijam EU pomagajo pri snovanju in izvajanju politik. Agencije imajo sedeže v različnih državah članicah in pomembno vplivajo na področja, ki so ključna za vsakodnevno življenje evropskih državljanov, kot so zdravje, varnost, zaščita, svoboda in pravosodje.

02 Obstajajo tri vrste agencij EU: decentralizirane agencije, izvajalske agencije Komisije in drugi organi. Razlike med njimi so opisane v nadaljevanju.

03 Število agencij se je z leti povečalo. Poročilo Sodišča za leto 2021 zajema 44 agencij, kot je ponazorjeno na sliki 1, tri več kot poročilo za leto 2020. Tri nove agencije so:

Evropski organ za delo (ELA), ki je začel delovati 17. oktobra 2019 in je od 26. maja 2021 finančno neodvisen,
Evropsko javno tožilstvo (EJT), ki je začelo delovati 1. junija 2021 in je od 24. junija 2021 finančno neodvisno,
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA), ki je bila ustanovljena 16. februarja 2021.

04 Vse izvajalske agencije so v Bruslju. Decentralizirane agencije in drugi organi so v različnih državah članicah po vsej EU, kot je ponazorjeno na sliki 2. O njihovem sedežu odloča Svet ali pa Svet in Evropski parlament skupaj.

Slika 2 – Sedeži agencij po državah članicah

Decentralizirane agencije obravnavajo specifične potrebe politik

05 33 decentraliziranih agencij³ ima pomembno vlogo pri pripravi in izvajanju politik EU, še zlasti tehničnih, znanstvenih, operativnih ali regulativnih nalog. Njihova vloga je obravnavanje specifičnih potreb politik ter krepitev evropskega sodelovanja z združitvijo tehničnega in specialističnega znanja iz EU in vlad držav članic. Ustanovljene so bile za nedoločen čas, in sicer z uredbami Sveta ali Evropskega parlamenta in Sveta.

Izvajalske agencije Evropske komisije izvajajo programe EU

06 Sedem izvajalskih agencij Komisije⁴ opravlja izvršilne in operativne naloge v zvezi s programi EU, kot sta podpiranje deležnikov pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora (CINEA) in vodenje nekaterih projektov programa Obzorje Evropa (REA). Ustanovljene so za omejeno obdobje (trenutno do 31. decembra 2028).

Drugi organi imajo posebne naloge

07 Štirje drugi organi so EIT, EJT, ESA in SRB. EIT je neodvisen decentraliziran organ EU, ki združuje znanstvene, poslovne in izobraževalne vire za okrepitev inovacijskih zmogljivosti EU z zagotavljanjem financiranja z nepovratnimi sredstvi. EJT je neodvisen organ EU, ki preiskuje in sodno preganja kazniva dejanja v škodo proračuna EU. Naloga agencije ESA je uporabnikom v EU zagotoviti redno in pravično oskrbo z jedrskimi gorivi v skladu s Pogodbo Euratom. SRB je ključni organ enotnega mehanizma za reševanje v evropski bančni uniji. Njegova naloga je zagotoviti urejeno reševanje bank, ki propadajo ali bodo verjetno propadle, s čim manjšim učinkom na realni sektor in javne finance držav članic EU. Poleg letnega poročila o reviziji agnecij EU Sodišče vsako leto objavi tudi poročilo o pogojnih obveznostih SRB⁵.

Agencije se financirajo iz različnih virov in v okviru različnih razdelkov večletnega finančnega okvira

08 Skupni proračun vseh agencij (razen SRB) je leta 2021 znašal 4,1 milijarde EUR (2020: 3,7 milijarde EUR). To pomeni 2,5 % splošnega proračuna EU za leto 2021 (2020: 2,3 %), kot je ponazorjeno na sliki 3.

09 Proračun SRB je leta 2021 znašal 9,7 milijarde EUR (2020: 8,1 milijarde EUR). Sestavljajo ga prispevki bank, namenjeni ustanovitvi enotnega sklada za reševanje (9,6 milijarde EUR) in financiranju upravnih odhodkov SRB (119 milijonov EUR).

10 Proračuni decentraliziranih agencij in drugih organov zajemajo odhodke za uslužbence ter upravne odhodke in odhodke iz poslovanja. Izvajalske agencije izvajajo programe, ki se financirajo iz proračuna Komisije. Njihovi proračuni, ki so v letu 2021 znašali 326 milijonov EUR (2020: 273 milijonov EUR), krijejo le njihove odhodke za zaposlene in upravne odhodke. Znesek (odobritve plačil), ki so ga izvajalske agencije v letu 2021 porabile za izvajanje programov v imenu Komisije, znaša 13,1 milijarde EUR (2020: 14,9 milijarde EUR).

Slika 3 – Viri financiranja agencij za leto 2021

11 Večina agencij, vključno z vsemi izvajalskimi agencijami, se skoraj v celoti financira iz splošnega proračuna EU. Druge se v celoti ali delno financirajo s pristojbinami in taksami iz industrijskih panog ter z neposrednimi prispevki držav, ki sodelujejo pri njihovih dejavnostih. Na sliki 4 je razčlenitev proračunov agencij po viru prihodkov.

Slika 4 – Proračuni agencij za leto 2021 po viru prihodkov

Opomba: ostali razni prihodki ali proračunske rezerve niso vključene.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi zaključnih računov agencij za leto 2021

12 Na sliki 5 so prikazani proračuni agencij za leto 2021. Razčlenjeni so po vrstah odhodkov (Naslov I – Stroški za zaposlene, Naslov II – Upravni odhodki in Naslov III – Odhodki iz poslovanja, skupaj z drugimi uporabljenimi naslovi), ne po dejavnostih. Na splošno proračuni agencij za zaposlene in upravo pomenijo približno 14 % skupnih odobritev plačil, ki so na voljo za razdelek 7 večletnega finančnega okvira – Evropska javna uprava. Za Komisijo ta odstotek znaša 47 %, za Parlament 18 %, za ESZD 9 % in za Svet 5 %.

Slika 5 – Odhodki agencij v letu 2021 po proračunskih naslovih

13 Na sliki 6 je prikazano število uslužbencev po agencijah konec leta 2021. Agencije so skupaj zaposlovale 14 431 uslužbencev (2020: 12 881). Število uslužbencev zajema dejansko število delovnih mest, ki so jih 31. decembra 2021 zasedali stalni uradniki, začasni in pogodbeni uslužbenci ter napoteni nacionalni strokovnjaki. Na podlagi načrtov delovnih mest, odobrenih v splošnem proračunu EU, dela v agencijah približno 17 % vseh uslužbencev EU. Na Komisiji jih dela 50 %, v Parlamentu 14 %, na Svetu 6 % in v ESZD 4 %.

Slika 6 — Število zaposlenih po agencijah konec leta 2021

Ureditve na področju proračuna in podeljevanja razrešnic so podobne za vse agencije razen EUIPO, CPVO in SRB

14 Za letne postopke v zvezi s proračunom in razrešnicami večine decentraliziranih agencij in drugih organov ter vseh izvajalskih agencij Komisije sta odgovorna Evropski parlament in Svet. Časovnica postopka za podelitev razrešnice je prikazana na sliki 7.

Slika 7 – Postopek za podelitev razrešnice za večino agencij

15 Za dve decentralizirani agenciji, ki se v celoti financirata sami (CPVO in EUIPO), postopke v zvezi s proračunom in razrešnicami opravita upravni odbor oziroma proračunski odbor, ne pa Evropski parlament in Svet⁶. Podobno je za letni proračunski postopek in postopek razrešnice SRB odgovoren izključno njegov odbor.

Mreža agencij EU omogoča sodelovanje med agencijami in komuniciranje z deležniki

16 Agencije so ustanovile mrežo agencij EU kot platformo za sodelovanje med agencijami, da bi se povečala njihova prepoznavnost, opredelile možnosti za izboljšanje učinkovitosti in spodbujali ukrepi z jasno dodano vrednostjo EU. Z ustanovitvijo mreže je bila prepoznana potreba po tem, da bi agencije bolj usklajeno komunicirale s svojimi deležniki in splošno javnostjo o skupnih zadevah. Mreža je osrednja točka za zbiranje in razširjanje informacij med vsemi agencijami. Leta 2015 je potrdila svojo prvo večletno strategijo, vključno s prioritetami, ki se izvajajo v letnih delovnih programih, v katerih se določijo njene dejavnosti in cilji. Leta 2020 je sprejela svojo drugo večletno strategijo (za obdobje 2021–2027)⁷, v kateri je bila upoštevana politična in strateška usmeritev Komisije. Ta strategija ima dva stebra:

mreža kot vzor za upravno odličnost in
mreža kot dobro uveljavljen institucionalni partner.

17 Mreži vsako leto predseduje druga agencija, izmenjujejo pa se po načelu rotacije. Dvakrat na leto potekajo plenarni sestanki, ki jih usklajuje skupni podporni urad. Sodišče z mrežo sodeluje tako, da posreduje dobro prakso in zagotavlja informacije o revizijskih procesih in rezultatih.

18 Vidik deljenja storitev in strokovnega znanja je v središču dela mreže in obeh večletnih strategij. Primeri sodelovanja so npr. deljenje storitev na področju vnovične vzpostavitve delovanja po nepredvidljivih dogodkih, računovodenja, skupnega javnega naročanja, zadev v zvezi s COVID-19 in varstva podatkov.

Revizija Sodišča

Mandat Sodišča

19 Sodišče je skladno s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije revidiralo:

zaključne račune vseh 44 agencij, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (tj. bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb čistih sredstev ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila) in poročila o izvrševanju proračuna (ki združujejo vse proračunske operacije in pojasnila) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, ter
zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih s temi zaključnimi računi.

20 Sodišče na podlagi rezultatov svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugemu organu za razrešnico za vsako agencijo da izjavo o zanesljivosti v zvezi z zanesljivostjo zaključnega računa agencije ter zakonitostjo in pravilnostjo z izkazi povezanih transakcij. Kadar je primerno, izjavo o zanesljivosti dopolni s pomembnimi revizijskimi opažanji.

Sodišče o domnevnih goljufijah poroča zadevnima organoma EU: OLAF in EJT

21 Sodišče v zadevah, povezanih z domnevnimi goljufijami in drugimi nezakonitimi dejavnostmi zoper finančne interese EU, sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (urad OLAF), v zadevah, povezanih z domnevnimi kaznivimi dejanji zoper finančne interese EU, pa z EJT. Urad OLAF ali EJT obvesti o vsaki sumljivi zadevi, ki jo odkrije pri svojem revizijskem delu, čeprav njegove revizije niso zasnovane tako, da bi Sodišče posebej iskalo goljufije.

Digitalizacija revizijskih postopkov na Sodišču se nadaljuje

22 Kot je bilo navedeno v poročilih iz prejšnjih let⁸, letna revizija agencij EU pomeni za Sodišče priložnost, da preizkusi potencial avtomatiziranih revizijskih postopkov. Revizija agencij obsega približno 200 revizijskih postopkov na področjih, kot so plačila, plače, javna naročila, proračun, zaposlovanje in zaključni računi. Za proračunsko leto 2021 je Sodišče uporabo postopkov v zvezi s plačami in pridobivanjem podatkov razširilo na vse agencije. Preizkušanje zakonitosti in pravilnosti obveznosti in plačil ter zanesljivosti zaključnih računov, ki ga je opravilo Sodišče, je še vedno zajemalo le izvajalske agencije EU, saj so te imele dovolj podobno okolje IT.

23 Sodišče namerava preučiti možnosti za razširitev uporabe digitalnih revizijskih tehnik na druga področja in vse agencije. Vendar se pri tem srečuje z resnimi ovirami, saj, kot je prikazano na sliki 8, še vedno obstajajo vrzeli pri uporabi standardiziranih orodij IT, zlasti v decentraliziranih agencijah. Poleg tega je Sodišče kljub temu, da imajo nekatere agencije enake sisteme IT, ugotovilo razlike pri tem, kako uporabljajo nekatere funkcije teh orodij. To pomanjkanje usklajenosti je še en dejavnik, ki ovira možnosti za razširitev uporabe digitalnih revizijskih postopkov. Sodišče je za proračunsko leto 2022 začelo izvajati pilotni projekt za digitalizacijo vidikov revizije javnega naročanja agencij EU.

Slika 8 – Razlike pri uporabi standardiziranih orodij IT še vedno obstajajo, zlasti v decentraliziranih agencijah

Mnenja Sodišča

Rezultati letnih revizij agencij za proračunsko leto 2021 so pozitivni

24 Na splošno so bili z revizijo zaključnih računov agencij za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, ugotovljeni pozitivni rezultati (glej sliko 9). Vendar je Sodišče izreklo opažanja o nepravilnostih in slabostih, ki vplivajo na zanesljivost zaključnih računov in plačil, povezanih z zaključnimi računi, zlasti v zvezi z javnimi naročili.

Slika 9 – Letna revizijska mnenja o zaključnih računih, prihodkih in plačilih agencij za obdobje 2019–2021

Mnenja brez pridržkov o zanesljivosti zaključnih računov vseh agencij

25 Sodišče je za proračunsko leto 2021 izdalo revizijska mnenja brez pridržkov o zaključnih računih vseh 44 agencij (glej sliko 9).

V odstavkih o poudarjenih zadevah se obravnavajo zadeve, ki so pomembne za razumevanje zaključnih računov EMA, Frontex, SRB in EIGE

Kaj so odstavki o poudarjenih zadevah?

V odstavkih o poudarjenih zadevah Sodišče opozori na zadevo, predstavljeno ali razkrito v zaključnem računu, ki je tako pomembna, da je nujna za uporabnikovo razumevanje zaključnega računa ali z njim povezanih prihodkov ali plačil.

26 V proračunskem letu 2021 je Sodišče uporabilo odstavke o poudarjenih zadevah v svojih poročilih o štirih agencijah: EMA, Frontex, SRB in EIGE.

27 Zaključni račun agencije EMA vključuje pomembna razkritja o najemu nekdanjih prostorov agencije v Londonu. Najemna pogodba traja do leta 2039 in ne vsebuje klavzule o prekinitvi, vendar se lahko prostori na podlagi soglasja najemodajalca oddajo v podnajem ali se najemna pogodba zanje prenese na drugega najemnika. EMA je julija 2019 z najemodajalcem dosegla dogovor in svoje nekdanje prostore oddala v podnajem z učinkom od julija 2019 pod pogoji, ki so skladni s pogoji glavnega najema. Obdobje podnajema traja do izteka najema agencije, in sicer do junija 2039. Ker je agencija še vedno stranka v glavni najemni pogodbi, bi bila lahko odgovorna za celoten preostali znesek skladno s pogodbenimi obveznostmi iz glavne najemne pogodbe, če podnajemnik ne bi izpolnil svojih obveznosti. Na dan 31. decembra 2021 je ocenjeni skupni preostali znesek najemnine, stroškov vzdrževanja in zavarovanja najemodajalca, ki ga mora agencija plačati do izteka najemnega obdobja, znašal 383 milijonov EUR.

28 Frontex se financira iz proračuna EU in prispevkov držav schengenskega območja, ki niso članice EU. Zaključni račun agencije vključuje razkritje, da prispevki držav schengenskega območja, ki niso članice EU, niso bili pravilno izračunani. Zato so države schengenskega območja, ki niso članice EU, plačale 2,6 milijona EUR manj, kot bi morale, ta znesek pa je bil nadomeščen s sredstvi iz proračuna EU. Toda ker je bil v letu 2021 presežek, to ni vplivalo na prihodke iz poslovanja iz izkaza poslovnega izida za leto 2021.

29 SRB je izpostavljen sodnim postopkom, povezanim z zbiranjem prispevkov v enotni sklad za reševanje in tudi z nalogami, ki jih opravlja kot organ za reševanje. Zaključni račun SRB vključuje razkritje, v katerem so opisani upravne pritožbe in sodni postopki v zvezi s predhodnimi prispevki med nekaterimi bankami in nacionalnimi organi za reševanje ter SRB, pa tudi drugi sodni postopki proti SRB na Splošnem sodišču in Sodišču Evropske unije. Njihov morebitni vpliv na računovodske izkaze SRB za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2021 (zlasti na pogojne obveznosti, rezervacije in obveznosti), je predmet posebne letne revizije, kot je določeno v členu 92(4) uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje.

30 EIGE je v svojem zaključnem računu razkril pogojno obveznost, ki bo nastala, če bo litovsko vrhovno sodišče v tekoči zadevi v zvezi z začasnimi agencijskimi delavci razsodilo proti EIGE. Morebitne finančne posledice po ocenah znašajo 22 000 EUR.

Vpliv ruske vojne agresije proti Ukrajini

31 Sodišče je opozorilo na razkritja treh agencij (EASO, EUSPA in SRB) v zvezi z vplivom ruske vojne agresije proti Ukrajini na njihove dejavnosti. EASO je zaradi povečanega števila prošenj za pomoč držav članic, ki sprejemajo begunce iz Ukrajine, zaprosil za dodatne človeške in finančne vire. Na dejavnosti agencije EUSPA je vplivala prekinitev uporabe ruskih nosilnih raket Sojuz za satelite Galileo. SRB ocenjuje, da so se zaradi vojne povečala tveganja za finančno stabilnost, zlasti kreditna tveganja v zvezi z izpostavljenostjo bank nasprotnim strankam v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini ter s posojili domačim podjetjem, ki so najbolj izpostavljena posledicam vojne.

Mnenja brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnimi računi vseh agencij

32 Sodišče je za proračunsko leto 2021 dalo revizijska mnenja brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnimi računi vseh agencij (glej sliko 9).

Odstavek o poudarjeni zadevi pripomore k razumevanju prihodkov SRB

33 Sodišče je v svojem poročilu o SRB uporabilo tudi odstavek o poudarjeni zadevi, saj je del prihodkov SRB v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje predmet pravnega spora. To je pomembno za mnenje Sodišča o prihodkih SRB, saj bi moral ta glede na izid sodnega postopka morda ponovno izračunati zneske prispevkov nekaterih bank.

V odstavku o drugih zadevah se obravnava posebej pomembna zadeva za prihodke SRB

Kaj so odstavki o drugih zadevah?

V odstavkih o drugih zadevah so predstavljene pomembne zadeve, ki niso predstavljene ali razkrite v zaključnih računih, vendar so kljub temu pomembne za razumevanje zaključnih računov ali z njimi povezanih prihodkov ali plačil.

34 Za proračunsko leto 2021 je Sodišče odstavke o drugih zadevah uporabilo samo za SRB: Uredba o enotnem mehanizmu za reševanje ne določa celovitega in usklajenega okvira kontrole za zagotovitev zanesljivosti informacij, ki jih banke predložijo SRB za izračun predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje. SRB pa vseeno opravlja preglede skladnosti in analitične preglede informacij ter nekatere naknadne preglede na ravni bank. Poleg tega SRB ne sme objavljati podrobnosti o izračunu tveganju prilagojenih prispevkov za vsako banko, saj so te medsebojno povezane in vključujejo zaupne informacije o drugih bankah. To lahko vpliva na transparentnost teh izračunov. Sodišče je ugotovilo, da je SRB za izračun prispevkov za leti 2021 in 2022 organiziral faze posvetovanja in tako izboljšal transparentnost do bank. Pri tem posvetovanju je SRB poročal o podatkih, ki so bankam omogočili, da so simulirale izračun predhodnih prispevkov za leti 2021 in 2022.

Mnenja brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnimi računi, za vse agencije razen eu-LISA

35 Za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, je Sodišče za 43 od 44 agencij izreklo revizijska mnenja brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnimi računi (glej sliko 9).

36 Za eu-LISA je dalo mnenje s pridržkom. Šest od 28 revidiranih plačil je bilo neskladnih (glej okvir 1). Tri od teh plačil so se nanašala na posebno pogodbo, s katero se je izvajala okvirna pogodba in v kateri niso bile navedene podrobnosti o potrebnih storitvah (količine in datumi dobave), zaradi česar to ni pomenilo jasne pravne obveznosti. Sodišče je odkrilo tudi druga plačila, ki niso bila del njegovega prvotnega vzorca, vendar so bila povezana z navedeno pogodbo in na enak način neskladna. Preostala tri neskladna plačila iz prvotnega vzorca Sodišča so se nanašala na tri različne posebne pogodbe, ki so bistveno odstopale od ustreznih okvirnih pogodb. Skupni znesek zadevnih odhodkov je 18,11 milijona EUR. To pomeni 6,2 % vseh odobritev plačil, ki so bile na voljo leta 2021.

Okvir 1

Problemi v zvezi s proračunskim načrtovanjem in javnim naročanjem agencije eu-LISA

Sodišče je za proračunsko leto 2019 poročalo o tveganjih, povezanih s prakso dodeljevanja sredstev agenciji eu-LISA pred sprejetjem zakonodaje, v kateri so določene zahteve o informacijskih sistemih, ki jih je treba razviti. Ugotovilo je, da so se ta tveganja uresničila: posledični časovni pritisk na agencijo eu-LISA, da sredstva dodeli in porabi pred njihovim iztekom, je prispeval k temu, da je prišlo do primerov neskladnosti pri postopkih javnega naročanja in izvajanju naročil. Ti primeri neskladnosti so vključevali to, da v posebni pogodbi niso bile navedene informacije o količinah in datumih dobave pridobljenih storitev, ter spremembe obsega, trajanja ali vrednosti naročila, ki presegajo prožnost, ki jo omogoča finančna uredba EU. Na podlagi navedenega je Sodišče dalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil agencije eu-LISA za leto 2021. Zaradi podobnih primerov neskladnosti pri izvajanju pogodb ji je tudi lani, tj. za leto 2020, dalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 1

Agencija eu-LISA bi morala izboljšati svoje postopke javnega naročanja in upravljanje pogodb, zlasti kar zadeva opredelitev storitev in blaga, ki se pridobijo po posebnih pogodbah, ter omejitev sprememb obsega, trajanja in vrednosti naročil skladno s prožnostjo, ki jo omogoča finančna uredba EU.

Poleg tega bi morala agencija eu-LISA pozvati Komisijo, naj predlaga spremembe večletnega proračunskega načrtovanja, na podlagi katerih bi sredstva za razvoj sistemov prejela šele, ko bi bila sprejeta zakonodaja (vključno z delegiranimi in izvedbenimi uredbami), v kateri so opredeljene s tem povezane zahteve, in ko je mogoče dovolj podrobno določiti obseg projekta.

Odstavek o poudarjeni zadevi pripomore k razumevanju plačil agencije Frontex

37 Zaključni račun Frontexa vključuje razkritje v zvezi s plačili v višini 18,1 milijona EUR, izvršenimi v letu 2021 za izvrševanje proračunske obveznosti iz leta 2020, prenesene v leto 2021, ne da bi agencija pred koncem leta 2020 prevzela pravno obveznost, kot se zahteva s finančno uredbo EU. Sodišče je o tej zadevi poročalo v specifičnem letnem poročilu za leto 2020⁹. Skupna plačila v letu 2021 so znašala 18 375 458 EUR. Agencija je to neskladnost odpravila z naknadnimi pravnimi obveznostmi v letu 2021.

Odstavek o drugih zadevah, posebej pomembnih za plačila agencije HaDEA

38 Sodišče opozarja, da je bil generalni direktor GD SANTE z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/173¹⁰ pooblaščen za začasnega direktorja agencije HaDEA, dokler ta ne pridobi operativne zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna. 19. februarja 2021 je to pooblastilo prenesel na nekega drugega uradnika GD SANTE in ga imenoval za začasnega direktorja agencije. Člen 26 finančne uredbe agencije omogoča prenos proračunskih pooblastil. Vendar ga ni mogoče razlagati tako, da omogoča prenos celotnega pooblastila začasnega direktorja, saj bi bilo to v nasprotju z izvedbenim sklepom Komisije.

V opažanjih Sodišča se obravnavajo področja, na katerih so možne izboljšave

39 Sodišče je skupaj izreklo 77 opažanj v zvezi s 33 agencijami in v njih poudarilo področja, na katerih so potrebne nadaljnje izboljšave. Ta številka vključuje dve opažanji, ki sta bili podlaga za mnenje s pridržkom za eu-Lisa, ter opažanje, zajeto v odstavku o drugih zadevah, za HaDEA. Za primerjavo, za proračunsko leto 2020 je Sodišče izreklo 60 opažanj. Večina opažanj zadeva pomanjkljivosti v postopkih javnega naročanja, sistemih upravljanja in kontrole ter upravljanju proračuna. Slabosti v postopkih javnega naročanja so še vedno najpomembnejši vir nepravilnih plačil.

40 Na sliki 10 in sliki 11 je prikazano število različnih vrst opažanj, ki so bila v poročilu izrečena za 33 agencij.

Slika 11 – Število opažanj po vrsti pogoste slabosti

Slabosti v javnem naročanju je vse več in so še vedno glavni vir nepravilnih plačil

41 Cilj pravil javnega naročanja je zagotoviti pošteno konkurenco med ponudniki in naročiti blago in storitve po najboljši ceni, pri tem pa upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije. Sodišče je revidiralo javno naročanje v vseh 44 agencijah. Za 22 agencij (ACER, Urad BEREC, CdT, CEPOL, CPVO, EASO, EBA, EEA, EIGE, EIOPA, EISMEA, ELA, EMA, EMSA, ENISA, ESMA, EUIPO, eu-LISA, EU-OSHA, Eurofound, Eurojust in Frontex) je Sodišče poročalo o pogodbah, na katere so vplivale različne pomanjkljivosti v javnem naročanju, vključno s plačili, izvršenimi v proračunskem letu 2021, ki izhajajo iz nepravilnih postopkov javnega naročanja, o katerih se je poročalo v prejšnjih letih. V okviru 2 so predstavljeni primeri tipičnih nepravilnosti pri izvajanju javnih naročil.

Okvir 2

Primer nepravilnega izvajanja naročil

Agencija CEPOL je imela okvirno pogodbo za storitve potovalnih agencij, veljavno do marca 2022. Področje uporabe pogodbe ni vključevalo nekaterih držav zunaj EU. Potovalne storitve za te države EU so bile do konca leta 2020 zajete v drugih pogodbah. Poleti 2021 je bilo kljub nepredvidljivim potovalnim razmeram verjetno, da bo agencija morala organizirati dejavnosti s fizično prisotnostjo v državah nečlanicah EU. Po oceni stanja in različnih razpoložljivih možnostih se je agencija odločila, da bo obstoječo okvirno pogodbo uporabila tudi za dogodke v teh državah, čeprav ti dogodki v pogodbo niso bili zajeti. To je v nasprotju s finančno uredbo EU. Agencija je to odločitev zabeležila v svojem registru izjem. S tem povezana plačila v višini 76 590 EUR v letu 2021 so nepravilna.

42 Sodišče opaža povečanje števila opažanj v zvezi z javnim naročanjem, ki jih je izreklo v zadnjih treh proračunskih letih (z 20 leta 2019 in 18 leta 2020 na 34 v letu 2021), pa tudi povečanje števila zadevnih agencij (z 11 leta 2019 in 14 leta 2020 na 22 leta 2021). Kot je prikazano na sliki 12, Sodišče od proračunskega leta 2019 za dve agenciji (CEPOL in EMA) vsako leto izreče nova opažanja v zvezi z javnim naročanjem.

Slika 12 – Opažanja Sodišča o slabostih in nepravilnostih pri javnem naročanju so v zadnjih treh letih postala pogostejša

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 2

Napake pri javnem naročanju so še vedno najpogostejša vrsta napak, ki jih Sodišče odkrije pri revizijah agencij. Zadevne agencije bi morale dodatno izboljševati postopke javnega naročanja, s čimer bi zagotovile izpolnjevanje veljavnih pravil v celoti in s tem največjo možno stroškovno učinkovitost.

Zlasti pri izvajanju okvirnih pogodb bi morale agencije za nabavo blaga ali storitev, ki jih zajema okvirna pogodba, uporabljati le posebne pogodbe. Agencije bi morale tudi zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za spremembo obstoječih pogodb, ki so določeni v finančni uredbi.

Na sisteme upravljanja in kontrole vplivajo slabosti

43 Sodišče za 16 agencij (ACER, Cedefop, CEPOL, EASA, EBA, EIOPA, EISMEA, EIT, ELA, ENISA, EJT, ESMA, Europol, EUSPA, Frontex in HaDEA) poroča o slabostih v sistemih upravljanja in kontrole, ki se ne nanašajo na javno naročanje ali zaposlovanje. Za teh 16 agencij opažanja Sodišča vključujejo morebitne primere nasprotja interesov, manjkajoče predhodne/naknadne kontrole, neustrezno upravljanje proračunskih in pravnih obveznosti ter nesporočanje zadev v registru izjem.

44 Na sliki 11 so prikazane najpogostejše vrste ugotovljenih slabosti v notranjih kontrolah, v okviru 3 pa so primeri takih slabosti v zvezi s tveganjem nasprotja interesov.

Okvir 3

Težave, povezane z upravljanjem, in nasprotja interesov lahko ovirajo uspešnost agencij EU

Vloga treh evropskih nadzornih organov – EBA, EIOPA in ESMA – je zagotoviti enake konkurenčne pogoje za nadzor finančnih storitev. Njihove ustanovne uredbe vključujejo različne določbe, ki zagotavljajo, da člani njihovih odborov nadzornikov delujejo „neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil […] katere koli vlade […] ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov”¹¹.

V skladu s poslovnikom evropskih nadzornih organov člani odbora nadzornikov, pri katerih obstaja nasprotje interesov, ne smejo sodelovati v razpravah odbora ali glasovati o obravnavani zadevi. Vendar lahko člani ostanejo prisotni na seji, če nihče ne nasprotuje (EBA in EIOPA) ali če večina članov ne izglasuje njihove izključitve (ESMA). To vsaj na videz pomeni tveganje za neodvisnost odbora nadzornikov.

Sodišče je v prejšnjih letih v več posebnih poročilih poročalo o vprašanjih upravljanja, ki vplivajo na evropske nadzorne organe, in o škodljivem učinku teh vprašanj na njihove cilje.

Sodišče je v posebnem poročilu o stresnih testih za banke¹² ugotovilo, da so nacionalni organi močno vključeni v strukturo upravljanja organa EBA, saj njegov odbor nadzornikov sestavljajo nacionalni predstavniki, katerih imenovanje ni odvisno od odobritve organov EU. To lahko povzroči napetosti, saj se lahko zgodi, da člani odbora spodbujajo izključno nacionalne interese, ne pa širših evropskih.

Sodišče je v posebnem poročilu o nadzoru nad zavarovalnicami¹³ ugotovilo, da sta bili učinkovitost in uspešnost dela organa EIOPA pogosto odvisni od kakovosti prispevkov nacionalnih organov in od njihove pripravljenosti za sodelovanje. Na podlagi sedanje strukture upravljanja organa lahko nacionalni organi vplivajo na to, v kakšnem obsegu se bo njihovo delo pregledalo, in na zaključke takih pregledov. Odbor nadzornikov odobri vse ključne dokumente, kot je nadzorna strategija organa. To lahko ogrozi neodvisnost organa in prepreči doseganje njegovih ciljev.

Sodišče je v posebnem poročilu o preprečevanju pranja denarja¹⁴ ugotovilo, da so uslužbenci organa EBA izvedli temeljite preiskave morebitnih kršitev prava EU, vendar je Sodišče odkrilo pisne dokaze o poskusih lobiranja pri članih skupin v obdobju, ko je skupina razpravljala o morebitnem priporočilu. Odbor nadzornikov je na koncu zavrnil osnutek priporočila.

Sodišče je v posebnem poročilu o investicijskih skladih¹⁵ ugotovilo, da se organ ESMA srečuje z izzivi pri tem, kako uspešno uporabljati orodja, ki jih ima na voljo. Ti izzivi vključujejo težave, ki so posledica strukture upravljanja organa, njegove odvisnosti od dobre volje nacionalnih organov in pripravljenosti njegovega odbora nadzornikov. Sodišče je ugotovilo, da so oboji dajali prednost neinvazivnim orodjem za konvergenco, katerih uspešnost še ni bila dokazana in ki pogosto niso privedli do uspešnega in doslednega nadzora. To je vplivalo na uspešnost organa.

Sodišče je v vseh primerih Komisiji priporočilo, naj razmisli o tem, da bi predlagala spremembe strukture upravljanja evropskih nadzornih organov, ki bi jim omogočile uspešnejšo uporabo njihovih pooblastil. Vendar zakonodajalec leta 2019 ni sprejel predlogov¹⁶ za spremembo strukture upravljanja, ki jih je pripravila Komisija.

Slabosti pri zaposlovanju so pogosto povezane s procesom vrednotenja

45 Za devet agencij (Urad BEREC, Cedefop, EBA, EIGE, EMA, EJT, EUSPA, Frontex in SRB) Sodišče poroča o slabostih, povezanih z različnimi vidiki postopkov zaposlovanja, vključno s procesi vrednotenja in razpisi prostih delovnih mest. Na sliki 11 so ponazorjene najpogostejše vrste slabosti v zvezi s postopki zaposlovanja.

Zaradi slabosti pri upravljanju proračuna običajno pride do visokih prenosov v naslednje leto ali zamud pri plačilih

46 Za deset agencij (ACER, Cedefop, EACEA, EJT, ERCEA, EUIPO, eu-LISA, FRA, Frontex, HaDEA) Sodišče poroča o slabostih, povezanih z različnimi vidiki upravljanja proračuna, na primer s previsokimi prenosi odobritev v naslednje leto in visokimi stopnjami zamud pri plačilih. Na sliki 11 so ponazorjene najpogostejše vrste slabosti v zvezi z upravljanjem proračuna.

47 Na sliki 13 je prikazana stopnja prenosov za vsako agencijo po proračunskih naslovih. Ker v finančni uredbi EU zgornje meje za takšne prenose niso določene, z večletno naravo operacij pa je številne mogoče pojasniti, lahko previsoke ravni prenosov kažejo na zamude pri izvajanju delovnih programov ali načrtov javnih naročil. Lahko pa bi pomenile tudi strukturni problem, slabo proračunsko načrtovanje ali morebitno kršenje proračunskega načela enoletnosti. Sodišče o takih slabostih poroča v zvezi s štirimi agencijami (ACER, EACEA, eu-LISA in FRA).

Slika 13 – Stopnja prenosov, ki vplivajo na posamezne proračunske naslove

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 3

Za odpravo previsokih ravni prenosov bi morale zadevne agencije dodatno izboljšati svoje načrtovanje proračuna in cikle izvajanja.

Slabosti in dobre prakse pri obravnavi morebitnih primerov „vrtljivih vrat” v agencijah

48 Za proračunsko leto 2021 je Sodišče ponavljajoče se revizijsko delo v zvezi z zanesljivostjo zaključnih računov agencij ter zakonitostjo in pravilnostjo njihovih prihodkov in plačil dopolnilo z analizo, kako so agencije obravnavale morebitne primere „vrtljivih vrat”. V okviru 4 je pojasnjeno, kaj je pojav „vrtljivih vrat” in kako je ta povezan s tveganjem nasprotja interesov in vplivanja na politiko.

Okvir 4

Kaj je pojav „vrtljivih vrat” in zakaj je pomemben?

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opredeljuje pojem „vrtljivih vrat”, kot sledi. Nasprotja interesov lahko nastanejo in pomenijo tveganje, da bi zaradi prehajanja med položaji v javnem in zasebnem sektorju prišlo do vplivanja na politiko. Če funkcije zajemajo področja, ki so zaprta ali jih je neposredno nadzoroval nekdanji javni uslužbenec, se lahko ta t. i. pojav „vrtljivih vrat” razume kot zagotavljanje neupravičene prednosti v smislu informacij, odnosov ali katere koli druge vrste koristi, pridobljene v okviru prejšnjih javnih funkcij. V nekaterih primerih se lahko javni uslužbenci nagibajo k temu, da bi dejansko ali navidezno sprejemali odločitve, ki niso v javnem interesu, temveč v interesu nekdanjega ali prihodnjega delodajalca.¹⁷

V kontekstu EU je v dokumentu evropskega varuha človekovih pravic pojasnjeno¹⁸, da se za javnega uslužbenca, ki je začel delati v zasebnem sektorju, pogosto reče, da je šel skozi „vrtljiva vrata”. To lahko pomeni tveganje za integriteto institucij EU, ker se lahko dragoceno notranje znanje prenese v zasebni sektor ali ker lahko nekdanji uradniki lobirajo pri svojih nekdanjih sodelavcih, lahko pa tudi morebitna prihodnja zaposlitev vpliva na sedanje uradnike.

Opravljanje plačane zunanje dejavnosti med zaposlitvijo v instituciji ali organu EU, kot je agencija, lahko pomeni podobno tveganje kot nova zaposlitev po prenehanju opravljanja javne službe EU.

49 Agencije so še posebej izpostavljene tveganju pojava „vrtljivih vrat”, in sicer zato, ker se opirajo na začasne uslužbence, kar pomeni visoko stopnjo fluktuacije zaposlenih, in zaradi njihovega modela upravljanja, ki vključuje odbore, katerih člani so običajno dejavni razmeroma kratko obdobje. Za nekatere agencije je to tveganje še večje zaradi pomembnih regulativnih pooblastil (npr. EBA, EIOPA in ESMA) ali povezav z zadevno panogo (npr. EASA, ECHA ali EFSA). Sodišče se je za preučitev te teme odločilo zaradi njene pomembnosti za pravilno delovanje agencij EU ter tudi za njihov ugled in širše za ugled EU kot celote.

50 Sodišče je preučilo primere iz obdobja med letoma 2019 in 2021, v katerih so se sedanji ali nekdanji višji uslužbenci agencij (izvršni direktorji, direktorji in uradniki v razredih AD 14–16) po odhodu iz agencije zaposlili ali med delom v agenciji opravljali plačano zunanjo dejavnost. Sodišče je preučilo tudi podobne primere, ki se nanašajo na člane in nekdanje člane odborov agencij, primere, ki so jih nekatere agencije ocenile le na podlagi svojih notranjih pravil. Sodišče je pri tem upoštevalo 40 agencij. Vključene niso bile le agencija Chafea, ki je bila ukinjena leta 2021, in tri agencije, ki so začele delovati ali so postale samostojne šele leta 2021 (ELA, EJT in HaDEA). V okviru 5 so pojasnjeni ustrezni pravni standardi.

Okvir 5

Pravni okvir EU, ki se uporablja za obvladovanje tveganj „vrtljivih vrat”

Pravila, ki se uporabljajo za obravnavo morebitnih primerov „vrtljivih vrat” in s tem povezanega tveganja nasprotja interesov, so določena predvsem v kadrovskih predpisih EU¹⁹. Ta pravila se uporabljajo za nekdanje in sedanje uslužbence institucij in organov EU, vključno z agencijami EU. Pravila vključujejo naslednje:

če se nameravajo uslužbenci v dveh letih po prenehanju opravljanja javne službe EU zaposliti drugje, morajo o tem obvestiti svojo agencijo,
agencija se mora pred izdajo ali zavrnitvijo dovoljenja nekdanjim uslužbencem za opravljanje zunanje dejavnosti ali nove zaposlitve posvetovati s svojim skupnim odborom,
če agencija meni, da obstaja tveganje nasprotja interesov, lahko uslužbencu prepove sprejetje nove zaposlitve ali pa to odobri pod določenimi pogoji,
poleg tega mora agencija svojim nekdanjim visokim uradnikom prepovedati lobiranje ali zastopanje interesov pri uslužbencih institucije v 12 mesecih po prenehanju delovnega razmerja,
agencija mora objaviti letni seznam primerov, ki so bili ocenjeni v zvezi s tveganjem lobiranja in zastopanja interesov.

Vendar se ta pravila ne uporabljajo za člane odborov agencij, ker se ti ne štejejo kot del uslužbencev agencije. Kljub temu je devet agencij vzpostavilo notranja pravila, ki se nanašajo na to področje.

Sedanji pravni okvir ne vsebuje jasnih zahtev glede skladnosti in spremljanja

51 Kot je navedeno v okviru 5, se kadrovski predpisi (vključno z njihovimi pravili v zvezi s primeri „vrtljivih vrat” in nasprotjem interesov na splošno) ne uporabljajo za člane odborov agencij, ki niso del uslužbencev agencij. Prav tako ne zadevajo članov znanstvenih odborov, strokovnih skupin in drugih podobnih organov agencij. To pušča pravno praznino, saj ni skupne pravne podlage, ki bi določala minimalno raven zahtev za te kategorije oseb, ki delajo za agencije EU, v zvezi s tveganjem nasprotja interesov in primeri „vrtljivih vrat”. Naloga določitve pravil, ki bi se za te primere uporabljala, je prepuščena vsaki posamezni agenciji.

52 Pravni okvir EU za obvladovanje tveganja primerov „vrtljivih vrat” določa zelo omejene obveznosti, ki veljajo za institucije in organe EU (vključno z agencijami EU) in se nanašajo na spremljanje izpolnjevanja zahtev glede pojava „vrtljivih vrat” s strani sedanjih in nekdanjih uslužbencev. Okvir ne opredeljuje tega, kako bi se lahko to spremljanje izvajalo, niti orodij, ki bi se lahko v ta namen uporabljala. Zato večina agencij ne izvaja nobene take dejavnosti spremljanja, neprijavljeni primeri „vrtljivih vrat” in kršitve omejitev, ki veljajo za odhajajoče uslužbence v zvezi z njihovimi novimi delovnimi mesti, pa bodo verjetno ostali neodkriti.

53 Pravila v zvezi s spremljanjem in obravnavanjem primerov „vrtljivih vrat” in s tem povezanega tveganja nasprotja interesov niso dovolj jasna glede obveznosti zadevnih institucij in organov EU, da objavijo letni seznam primerov, ocenjenih v okviru tveganja lobiranja in zastopanja interesov. Evropska varuhinja človekovih pravic je o tem vprašanju poročala že leta 2017 (glej okvir 6). Ustrezna pravila v kadrovskih predpisih se od takrat niso spremenila.

Okvir 6

Evropska varuhinja človekovih pravic je pozvala k večji transparentnosti pri ocenjevanju primerov v zvezi s tveganjem lobiranja in zastopanja interesov

Evropska varuhinja človekovih pravic je v poročilu iz leta 2017²⁰ navedla, da bi bilo treba informacije objaviti za vse ocenjene primere, ne glede na to, ali je institucija menila, da bi prijavljena poklicna dejavnost vključevala ali lahko vključevala lobiranje in zastopanje interesov, ter da je to nujno za zagotovitev učinkovite in smiselne uporabe člena 16(3) in (4). Navedla je, da bi morale objavljene informacije zajemati:

ime zadevnega višjega uslužbenca,
datum odhoda višjega uslužbenca,
vrsto delovnega mesta višjega uslužbenca in opis nalog, ki jih je v zadnjih treh letih opravljal v javni upravi EU,
naziv prihodnjega delodajalca in opis vrste nalog, ki jih bo uslužbenec opravljal na novem delovnem mestu, v primeru samozaposlitve pa opis načrtovanih dejavnosti,
če je bodoči delodajalec ali podjetje, ki je v lasti uslužbenca, registrirano v registru EU za preglednost, povezavo do ustreznega vpisa v register,
podrobno oceno primera, ki jo opravi institucija, vključno z njeno odločitvijo o tem, ali naj se dovoljenje izda – z ukrepi za zmanjšanje tveganja ali brez njih – in izjavo o tem, ali načrtovana dejavnost lahko vključuje lobiranje in zastopanje interesov ter tako upravičuje prepoved lobiranja in zastopanja interesov.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 4

Mreža agencij EU bi morala pozvati Komisijo in zakonodajalca, da se predlagajo spremembe regulativnega okvira, s katerimi bi se opredelil minimalni sklop pravil, ki bi se uporabljala za člane odborov agencij EU v zvezi z nasprotjem interesov in primeri „vrtljivih vrat”. Po potrebi bi bilo treba podobna pravila uporabljati tudi za člane znanstvenih odborov, strokovnih skupin in podobnih organov zunaj področja uporabe kadrovskih predpisov.

Agencije večinoma izpolnjujejo svoje pravne obveznosti

54 Če sedanji ali nekdanji uslužbenec obvesti agencijo o tem, da se namerava zaposliti drugje, ima agencija na voljo 30 delovnih dni za izdajo odločitve. Za zunanje dejavnosti ta rok ni določen. Agencija se mora pred sprejetjem odločitve posvetovati s skupnim odborom.

55 V zadnjih treh letih (2019–2021) je samo 20 od 40 agencij, ki jih je preučilo Sodišče, obravnavalo morebitne primere „vrtljivih vrat” v zvezi z njihovimi višjimi uslužbenci. Samo pet jih je ocenilo vse primere, povezane s člani njihovih odborov, ki so se zaposlili drugje ali opravljali zunanjo dejavnost. Kot je prikazano na sliki 14, je bilo skupaj ocenjenih 71 primerov, od katerih se je 43 nanašalo na višje uslužbence, 28 pa na člane odborov. Ti podatki temeljijo na informacijah, ki jih je Sodišče prejelo od agencij, ki pa so se na splošno opirale na lastne izjave zadevnih uslužbencev in članov upravnega odbora. Sodišče ni izvedlo preiskave za odkritje neprijavljenih primerov.

Slika 14 – Večina agencij je ocenila zelo malo primerov ali pa ni ocenila nobenega

56 Sodišče je preučilo vzorec 17 od teh primerov in ugotovilo, da agencije na splošno izpolnjujejo veljavne pravne zahteve. Kršitve, ki jih je odkrilo v šestih agencijah (glej sliko 15), so se nanašale na obveznost objave seznama ocenjenih primerov, posvetovanja s skupnim odborom ali izdaje uradne odločitve v 30 delovnih dneh.

Slika 15 – Sodišče je postopkovne kršitve odkrilo v šestih agencijah

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 5

Agencije bi morale okrepiti svoje notranje postopke in kontrole v zvezi z morebitnimi primeri „vrtljivih vrat”, da se zagotovi popolna skladnost z veljavnimi pravili. Zlasti bi morale:

izdati formalne odločitve v veljavnem roku,
pred izdajo odločitve za vse primere zaprositi za mnenje skupnega odbora,
objaviti seznam vseh primerov, ki so bili ocenjeni v zvezi s tveganjem lobiranja in zastopanja interesov.

Le nekaj agencij je uvedlo zahteve, ki presegajo minimalne pravne zahteve za obravnavo morebitnih primerov „vrtljivih vrat”

57 Devet agencij (EBA, EIOPA, EIT, EMA, ESMA, EUIPO, Europol, FRA in SRB) je uvedlo notranja pravila zaradi pomanjkljivih določb v zakonodaji EU, ki se nanašajo na dejavnosti članov odborov agencij. Glej okvir 7.

Okvir 7

Primeri pravil agencije EMA in inštituta EIT o primerih „vrtljivih vrat”

V skladu z notranjimi pravili agencije EMA morajo člani upravnega odbora (in njihovi namestniki) agencijo nemudoma obvestiti o tem, da nameravajo opravljati poklicno dejavnost v farmacevtskem podjetju. Agencija mora od trenutka, ko prejme tako obvestilo, zadevni osebi omejiti nadaljnje sodelovanje v dejavnostih odbora. Podobna pravila veljajo tudi za člane znanstvenih odborov in strokovnih skupin agencije.

Inštitut EIT ima kodeks dobrega ravnanja, v katerem so obravnavana nasprotja interesov članov upravnega odbora. Skladno z njim člani upravnega odbora dve leti po prenehanju delovnega razmerja ne smejo zasedati kakršnega koli položaja, plačanega ali neplačanega, v katerem koli podjetju, raziskovalnem središču ali univerzi, ki sodelujejo v skupnostih znanja in inovacij EIT ali prejemajo nepovratna sredstva EIT.

58 Preostalih 31 agencij upošteva le morebitne primere „vrtljivih vrat” v zvezi s svojimi sedanjimi in nekdanjimi uslužbenci. Glede na navedeno se kakršna koli ocena opravi le za majhen delež morebitnih primerov „vrtljivih vrat” v zvezi s člani odborov agencij (glej sliko 16). Zaradi tega lahko pride do navideznih ali dejanskih nasprotij interesov, ki imajo lahko naslednje posledice:

odločitve se ne sprejemajo v javnem interesu, temveč v interesu prihodnjega delodajalca zadevnega člana odbora,
nepoštene prednosti za nekatere subjekte zasebnega sektorja v smislu notranjih informacij ali odnosov/lobiranja.

Slika 16 – Ocenjenih je malo morebitnih primerov „vrtljivih vrat” v zvezi s člani odborov agencij

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 6

Agencije bi za člane svojih odborov morale uvesti notranja pravila o nasprotju interesov na splošno in zlasti o primerih „vrtljivih vrat”.

59 Sodišče je na splošno ugotovilo, da se agencije pri opredelitvi morebitnih primerov „vrtljivih vrat” in s tem povezanega tveganja nasprotja interesov opirajo skoraj izključno na lastne izjave zadevnih uslužbencev. Večina agencij ni sprejela nobenih ukrepov, s katerimi bi ugotovila, ali sedanji uslužbenci opravljajo neprijavljene zunanje dejavnosti oziroma ali so se njihovi nekdanji uslužbenci zaposlili drugje, ne da bi o tem obvestili agencijo. Prav tako ne spremljajo, ali nekdanji uslužbenci spoštujejo omejitve, ki so bile v zvezi z njihovimi novimi delovnimi mesti zanje uvedene. Vendar je Sodišče odkrilo štiri primere dobre prakse, pri katerih so agencije uvedle postopke za spremljanje tega vprašanja. Glej okvir 8.

Okvir 8

Samo štiri agencije (Urad BEREC, SRB, EBA in ESMA) so vzpostavile postopke za spremljanje skladnosti s pravili v zvezi s primeri „vrtljivih vrat”

Urad BEREC je vzpostavil postopke za izvajanje vzorčnih pregledov, ali nekdanji uslužbenci izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 16 kadrovskih predpisov. Ti pregledi so osredotočeni na višje uslužbence in uslužbence, ki jim je bilo prepovedano opravljati določeno poklicno dejavnost ali jim je bilo dovoljeno sprejeti novo zaposlitev z upoštevanjem nekaterih omejitev.

SRB je uvedel postopke za izvajanje pregledov skladnosti nekdanjih uslužbencev, ki so zapustili SRB v zadnjih dveh letih, vključno z uporabo javno dostopnih podatkovnih zbirk.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, 7

Agencije bi morale dejavno spremljati poklicno dejavnost svojih višjih uslužbencev (vključno s tistimi, ki so agencijo zapustili v zadnjih dveh letih), da bi lahko odkrile neprijavljene primere „vrtljivih vrat” in zagotovile upoštevanje predhodno uvedenih omejitev.

Drugi izdelki Sodišča, ki se nanašajo na agencije

60 Sodišče je poleg revizijskih poročil, ki so se posebej nanašala na agencije, v letu 2021 in v prvi polovici leta 2022 objavilo tudi številna posebna poročila o izvajanju politik EU, ki so se nanašala na več agencij (celoten seznam je na sliki 17).

Slika 17 – Posebna poročila Sodišča, ki se nanašajo na agencije in so bila objavljena leta 2021 in v prvi polovici leta 2022

Agencije upoštevajo revizijska opažanja iz prejšnjih let

61 Sodišče predstavlja informacije o pregledu stanja na področju ukrepov, ki so jih agencije sprejele na podlagi opažanj iz prejšnjih let. Na sliki 18 je prikazano, da so bili popravljalni ukrepi za 139 opažanj, ki do konca leta 2020 niso bila upoštevana, leta 2021 v 67 primerih izvedeni, v 39 primerih pa so se izvajali. Za 22 agencij (ACER, Urad BEREC, CEPOL, CPVO, EASA, EASO, EFSA, EISMEA, EIT, EMA, EMCDDA, ERA, ESMA, ETF, EUIPO, eu-LISA, Eurofound, Eurojust, Europol, FRA, Frontex in SRB) Sodišče poroča o skupno 48 opažanjih iz prejšnjih let, za katere ukrepi še niso bili izvedeni, za devet od teh opažanj pa se ukrepi še niso niti začeli izvajati.

Slika 18 – Prizadevanja agencij za upoštevanje opažanj iz prejšnjih let

62 V okviru 9 so pojasnjeni različni statusi upoštevanja opažanj, ki se uporabljajo v tem dokumentu, in navedeni primeri tipičnih situacij, na katere se nanašajo.

Okvir 9

Pojasnila statusa upoštevanja opažanj, ki se uporabljajo v tem dokumentu

Zaključeno: agencija je uvedla izboljšave za upoštevanje opažanja, ki so podprte z dokazi in jih je pregledalo Sodišče.

Se izvaja: obstajajo nekateri dokazi, da so bili sprejeti popravljalni ukrepi, vendar proces še ni v celoti izveden ali zaključen.

Neizvedeno: ni odziva na opažanje ali nestrinjanje agencije.

Ni relevantno (n. r.): opažanje ni več relevantno ali pa je pogodba, ki je bila podlaga za zadevno opažanje, prenehala veljati. Uporablja se tudi, če stroški upoštevanja vprašanja zaradi spremenjenih okoliščin prevladajo nad koristmi.

Seznam kratic, ki se uporabljajo za agencije in druge organe EU

Kratica	Polno ime	Kratica	Polno ime
ACER	Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev	EMA	Evropska agencija za zdravila
Urad BEREC	Agencija za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije	EMCDDA	Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami
CdT	Prevajalski center za organe Evropske unije	EMSA	Evropska agencija za pomorsko varnost
Cedefop	Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	ENISA	Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost
CEPOL	Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj	EJT	Evropsko javno tožilstvo
Chafea	Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano	ERA	Agencija Evropske unije za železnice
CINEA	Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje	ERCEA	Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta
CPVO	Urad Skupnosti za rastlinske sorte	ESA	Agencija za oskrbo Euratom
EACEA	Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo	ESMA	Evropski organ za vrednostne papirje in trge
EASA	Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu	ETF	Evropska fundacija za usposabljanje
EASO	Evropski azilni podporni urad	EUIPO	Urad Evropske unije za intelektualno lastnino
EBA	Evropski bančni organ	eu-LISA	Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
ECDC	Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	EU-OSHA	Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
ECHA	Evropska agencija za kemikalije	Eurofound	Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
EEA	Evropska agencija za okolje	Eurojust	Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
EFCA	Evropska agencija za nadzor ribištva	Europol	Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj
EFSA	Evropska agencija za varnost hrane	EUSPA	Agencija Evropske unije za vesoljski program
EIGE	Evropski inštitut za enakost spolov	FRA	Agencija Evropske unije za temeljne pravice
EIOPA	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine	Frontex	Evropska agencija za mejno in obalno stražo
EISMEA	Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja	HaDEA	Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo
EIT	Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo	REA	Evropska izvajalska agencija za raziskave
ELA	Evropski organ za delo	SRB	Enotni odbor za reševanje

Revizijska ekipa

Tretja vrsta (od leve proti desni): Janis Gaisonoks, Marco Corradi, Peter Eklund, Joao Pedro Bento, Ivo Koppelmaa, Emmanuel Djoffon (revizorji).

Druga vrsta (od leve proti desni): Sergio Gascon Samper (revizor), Alexandra Mazilu (grafična oblikovalka), Nikolaos Alampanos, Armin Hosp, Leonidas Tsonakas, Paulo Oliveira (revizorji), Ioanna Michali (asistentka).

Prva vrsta (od leve proti desni): Rimantas Šadžius (član Sodišča), Julio Cesar Santin Santos, Mirko Gottmann (revizorja), Michal Machowski (vodilni upravni uslužbenec), Christine Becker (revizorka), Mindaugas Pakstys (vodja kabineta).

Člani revizijske ekipe, ki niso na fotografiji: John Sweeney (vodilni upravni uslužbenec), Di Hai, Matthias Blaas (atašeja), Iveta Adovica, Santiago Fuentes, Joaquin Hernandez Fernandez, Marc Hertgen, Tomas Mackevicius, Hans Christian Monz, Roberto Sanz Moratal, Svetoslava Tashkova (revizorji), Chantal Kapawa (asistentka).

Sodišče izraža posebno priznanje svojemu nekdanjemu članu Alexu Brenninkmeijerju (1951–2022), ki je to revizijo vodil do aprila 2022.

Končne opombe

¹ Členi 285 do 287 (UL C 326, 26.10.2012, str. 169–171).

² Več informacij o delu Sodišča je mogoče najti v njegovih poročilih o dejavnostih, letnih poročilih o izvrševanju proračuna EU, posebnih poročilih, panoramskih pregledih ter mnenjih o novi ali spremenjeni zakonodaji EU ali drugih sklepih s posledicami za finančno poslovodenje (www.eca.europa.eu).

³ ACER, Urad BEREC, Cedefop, CdT, CEPOL, CPVO, EASA, EASO, EBA, ECDC, ECHA, EEA, EFCA, EFSA, EIGE, EIOPA, ELA, EMA, EMCDDA, EMSA, ENISA, ERA, ESMA, ETF, EUIPO, eu-LISA, EU-OSHA, EUSPA, Eurofound, Eurojust, Europol, FRA, Frontex.

⁴ CINEA, EACEA, EISMEA, ERCEA, HaDEA, REA in Chafea (ki je bila ukinjena 1. aprila 2021).

⁵ Glej poročilo Sodišča za proračunsko leto 2020.

⁶ Pregled 01/2014: Vrzeli, prekrivanja in izzivi: panoramski pregled ureditev odgovornosti in javnega revidiranja v EU, odstavek 84.

⁷ 2021-2027 Strategy for the EU Agencies Network, Bruselj, 9. november 2020.

⁸ Odstavki 2.34–2.41 Letnega poročila o agencijah EU za proračunsko leto 2019.

⁹ Odstavek 3.30.15 Letnega poročila o agencijah EU za proračunsko leto 2020.

¹⁰ Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/173 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo.

¹¹ Členi 42 uredb (EU) št. 1093/2010, 1094/2010 in 1095/2010.

¹² Posebno poročilo Sodišča 10/2019 – Stresni testi za banke za celotno EU: zagotovljena je bila največja količina informacij o bankah doslej, vendar sta potrebna boljše usklajevanje in večja osredotočenost na tveganja.

¹³ Posebno poročilo Sodišča 29/2018 – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je pomembno prispeval k nadzoru in stabilnosti v zavarovalniškem sektorju, vendar bistveni izzivi ostajajo.

¹⁴ Posebno poročilo Sodišča 13/2021 – Prizadevanja EU za boj proti pranju denarja v bančnem sektorju so razdrobljena, izvajanje pa je nezadostno.

¹⁵ Posebno poročilo Sodišča 04/2022 – Investicijski skladi: z ukrepi EU še ni bil vzpostavljen dejanski enotni trg s koristmi za vlagatelje.

¹⁶ Predlogi Komisije o spremembah uredb (EU) št. 1093/2010, 1094/2010 in 1095/2010, COM(2017) 536 final.

¹⁷ OECD Public Integrity Handbook, poglavje 13.3.2.

¹⁸ The European Ombudsman's work on revolving doors.

¹⁹ Členi 12, 12b, 16 in 17 Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

²⁰ Report of the European Ombudsman on the publication of information on former senior staff so as to enforce the one-year lobbying and advocacy ban.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-8820-0		doi:10.2865/492125	QJ-AH-22-001-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-8812-5		doi:10.2865/466890	QJ-AH-22-001-SL-Q

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.

Predstavitev letnega poročila Evropskega računskega sodišča o agencijah EU za leto 2021