Dejavnosti Sodišča v letu 2019
LETNO POROČILO O DEJAVNOSTIH
EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA

Kolegij članov Evropskega računskega sodišča (januar 2020).

Evropsko računsko sodišče

Predsednikov predgovor

Spoštovani bralci in bralke!

Leto 2019 je bilo polno sprememb za Unijo: imeli smo volitve v Evropski parlament in mandat je prevzela nova Evropska komisija. Ponovno so bile opredeljene strateške prioritete in uvedeni so bili pomembni svežnji strategij politik, kot sta evropski zeleni dogovor ali digitalna prihodnost Evrope (na začetku leta 2020). Ob koncu leta je postalo jasno, da smo zdaj Unija s 27 državami članicami.

Obenem je EU na pomembnem razpotju, kar zadeva njene finance. Smo tik pred zaključkom pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru, njihov izid pa bo odločal o finančnih zmogljivostih EU v naslednjih sedmih letih. Vse institucije EU morajo zdaj nadgraditi pretekla prizadevanja, da se še izboljša finančno poslovodenje Unije in zagotovi, da bo EU dosegla zastavljene cilje.

Sodišče kot zunanji revizor zagotavlja nepristransko oceno politik in programov EU ter kakovosti finančnega poslovodenja sredstev EU v celotni Uniji in izven njenih meja. Preverjamo, ali je poraba EU skladna s pravili in ali so politike in programi EU stroškovno učinkoviti.

V tem poročilu je pregled dela Sodišča v letu 2019, v katerem so bila objavljena številna zelo aktualna posebna poročila, pregledi in mnenja. V njem so navedene tudi informacije o naših uslužbencih, vodstvu in financah. Upamo, da bodo informacije uporabne tudi za vas.

To letno poročilo o dejavnostih objavljamo v času izzivov brez primere za javno zdravje v EU in njenih državah članicah, ki so posledica pandemije nove koronavirusne bolezni COVID-19. Naša institucija se je v skladu z navodili luksemburške vlade glede zdravja in varnosti hitro odzvala na te razmere.

Vsem sodelavcem se zahvaljujem za njihovo dobro delo in pripravljenost, da se prožno prilagodijo trenutnim razmeram. Zdaj moramo združiti moči in storiti vse, kar je v naši moči, da bomo v tem obdobju preizkušenj lahko še naprej opravljali svojo vlogo zunanjega revizorja EU.

Klaus-Heiner LEHNE
Predsednik

Dejavnosti Sodišča

Strategija

Da bi Sodišče ostalo na čelu razvoja na področju revidiranja javnega sektorja, uporablja večletne strategije, s katerimi zagotavlja dolgoročne usmeritve za svoje revizijsko delo in si prizadeva za pobude za organizacijske spremembe, namenjene stalnemu izboljševanju.

Do konca leta 2019 se je končalo drugo leto sedanje strategije za obdobje 2018–2020. V tem triletnem obdobju so bili strateški cilji Sodišča izboljšanje dodane vrednosti izjave o zanesljivosti, večja osredotočenost na vidike smotrnosti poslovanja pri ukrepih EU in zagotovitev jasnosti sporočil za bralce publikacij Sodišča. Za udejanjanje svoje strategije je Sodišče sprejelo akcijski načrt, v katerem so zajeti ti cilji.

V zadnjih dveh letih je doseglo dober napredek pri uresničevanju svojih strateških ciljev. Uvedlo je vrsto pobud in projektov na vseh ciljnih področjih in v nekaterih celo preseglo, kar je bilo zastavljeno v akcijskem načrtu, zlasti:

• s koristnim pilotnim projektom za pristop k izjavi o zanesljivosti, ki temelji na potrjevanju,
• z znatnim povečanjem števila revizij smotrnosti poslovanja in pregledov ter bolj raznolikim razponom tem, ki zajemajo porabo in tudi regulativne ukrepe EU,
• z boljšim obveščanjem Evropskega parlamenta in večjo prepoznavnostjo v tradicionalnih in družbenih medijih.

Med letom je skupina štirih vrhovnih revizijskih institucij (Estonije, Nizozemske, Danske in Združenih držav Amerike) izvedla medsebojni strokovni pregled strategije Sodišča. Poročilo njegovih strokovnih kolegov je bilo objavljeno marca 2020, še pravi čas, da je zagotovilo dragocen prispevek za naslednjo strategijo Sodišča za obdobje od leta 2021 naprej.

Revidiranje smotrnosti poslovanja in pravilnosti ukrepov EU

V revizijah smotrnosti poslovanja, ki jih opravi Sodišče, so obravnavane uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU. Osredotočene so na teme, ki odražajo zadeve, s katerimi se srečuje EU, kot so trajnostna in okolju prijazna raba naravnih virov, rast in vključevanje, izzivi, ki jih prinašajo migracije in svetovni razvoj, enotni trg in bančna unija, in zagotavljajo, da je Evropska unija odgovorna in učinkovita. Namen teh revizij je pomagati EU pri boljšem izpolnjevanju njenih ciljev politike.

Revizije računovodskih izkazov in skladnosti zajemajo izjavo Sodišča o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sodišče lahko izvede tudi izbrane revizije skladnosti, da bi preučilo stanje proračunskega računovodstva in finančnega poslovodenja EU ali ocenilo, ali so sistemi upravljanja in nadzora za zbiranje in porabo finančnih sredstev EU v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi pravili.

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi za revidiranje javnega sektorja.

Delovni program

Sodišče je tudi v letu 2019 v svoje revizijsko delo vključevalo strateško predvidevanje, da bi s pristopom, usmerjenim v prihodnost, bolje obravnavalo ključne prihodnje izzive za EU.

V ta namen je ustanovilo svetovalni odbor za strateške zadeve in perspektivo. Ena od trenutnih nalog tega odbora, ki ima pet članov, je nadzorovati pripravo strategije za obdobje po letu 2020.

V delovnem programu Sodišča, ki je bil objavljen oktobra 2019, so določene revizijske prioritete za prihodnja leta in navedene podrobnosti o 41 poročilih in pregledih, ki jih Sodišče namerava objaviti v letu 2020.

Revizije, načrtovane za leto 2020 in pozneje, bodo državljanom in oblikovalcem politik EU še naprej zagotavljale neodvisna poročila o ključnih vprašanjih za prihodnost EU.

Sodišče pripravlja svoj delovni program neodvisno, vendar ne izolirano. Zato je izjemno pomembno, da sodeluje s svojimi institucionalnimi deležniki, zlasti z Evropskim parlamentom. Kot običajno je v začetku leta 2019 povabilo vse parlamentarne odbore, naj predlagajo morebitne revizijske teme za njegov delovni program.

Revizijsko delo na terenu

Sodišče večino revizijskega dela opravlja v svojih prostorih v Luxembourgu. Revizorji Sodišča pa izvedejo tudi veliko obiskov na Evropski komisiji, ki je glavni revidiranec Sodišča, ter v drugih institucijah EU, pa tudi agencijah in organih EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organih držav članic ter mednarodnih organizacijah, ki upravljajo sredstva EU.

Sodišče preverja tudi prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v EU kot tudi izven njenih meja. Pri teh preverjanjih Sodišče pregleda revizijsko sled in pridobi neposredne revizijske dokaze od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU ter zbiranju in izplačevanju sredstev EU, pa tudi od upravičencev, ki ta sredstva prejmejo.

Sodišče si v skladu s ciljem, določenim v finančni uredbi EU, prizadeva, da so izbrane revizije dokončane v 13 mesecih.

Revizijske ekipe Sodišča so največkrat sestavljene iz dveh ali treh revizorjev, revizijski obiski pa običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov. Sodišče preglede na kraju samem v EU v splošnem usklajuje skupaj z vrhovnimi revizijskimi institucijami obiskanih držav članic.

Pogostost in intenzivnost revizijskega dela Sodišča v posameznih državah članicah in državah upravičenkah sta odvisni od vrste revizij, ki jih Sodišče izvaja. Leta 2019 so revizorji Sodišča 3 605 dni (leta 2018: 3 671 dni) izvajali revizije na kraju samem v državah članicah in izven EU.

Poleg tega so revizorji Sodišča 2 504 dni (leta 2018: 2 723 dni) porabili za revizije v institucijah EU v Bruslju in Luxembourgu ter v decentraliziranih agencijah in organih po EU, v mednarodnih organizacijah, kot sta Združeni narodi ali OECD, ter zasebnih revizijskih podjetjih.

Sodišče za komuniciranje z revidiranci vedno pogosteje uporablja videokonference in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.

Revizijska poročila, pregledi in mnenja

Revizijska poročila, pregledi in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Pripomorejo k temu, da Evropski parlament in Svet spremljata in nadzirata doseganje ciljev politik EU ter zahtevata odgovornost – zlasti v okviru letnega postopka za podelitev razrešnice – od odgovornih za upravljanje proračuna EU.

Posebna poročila in pregledi

V zadnjih letih se je Sodišče v skladu s svojo strategijo za obdobje 2018–2020 vedno bolj osredotočalo na ocenjevanje smotrnosti ukrepov EU.

Leta 2019 je objavilo 36 posebnih poročil in pregledov, ki obravnavajo številne izzive, s katerimi se sooča EU na različnih področjih porabe EU, kot so politika o varnosti hrane, energija iz obnovljivih virov, e-trgovina, mejne kontrole, fiskalno upravljanje in etični okviri v izbranih institucijah EU, če naštejemo le nekatere.

Sodišče je v svojih posebnih poročilih preučevalo, ali so bili doseženi cilji izbranih politik in programov EU, ali so bili rezultati doseženi uspešno in učinkovito in ali je bila z ukrepi EU zagotovljena dodana vrednost – tj. ali je bilo doseženo več, kot bi se doseglo samo z ukrepi na nacionalni ravni. Dalo je tudi priporočila, opredelilo načine za privarčevanje sredstev, izboljšanje dela, preprečevanje potrate ali uspešnejše doseganje pričakovanih ciljev politik.

Cilj pregledov Sodišča je zagotoviti opis in analizo okoliščin, pogosto z medsektorskega vidika in na podlagi predhodnega revizijskega dela ali drugih javno dostopnih informacij. Sodišče lahko preglede uporabi tudi za predstavitev svoje analize področij ali vprašanj, ki jih še ni revidiralo, ali za ugotavljanje dejstev o specifičnih temah ali problemih. V nasprotju z revizijami pregledi ne obravnavajo evalvacijskih vprašanj niti ne dajejo zagotovil.

Naslednje strani nudijo vpogled v delo Sodišča s primeri poročil iz leta 2019, ki pokrivajo različna področja.

Trajnostna raba naravnih virov

Pregled št. 1/2019 – Odziv EU na škandal Dieselgate

Leta 2015 so bila ugotovljena neskladja med emisijami, izmerjenimi v laboratoriju, in tistimi na cesti, za vozila z dizelskim motorjem z notranjim izgorevanjem. V študijah je bila razkrita uporaba tako imenovanih odklopnih naprav, ki so pri uradnih preskusih proizvajale nižje emisije kot pri običajni vožnji. Homologacijski organi nekaterih držav članic so se na škandal v zvezi z emisijami odzvali s ponovnim preskušanjem dizelskih potniških vozil. Ti preskusi so pokazali, da so emisije izpušnih plinov na cesti skoraj vseh dizelskih lahkih vozil Euro 5 in Euro 6 znatno presegale veljavne mejne vrednosti NOx, včasih za več kot desetkrat.

Sodišče je preučilo ukrepe, ki so jih sprejele EU in države članice kot odziv na škandal Dieselgate. Obravnavalo je tudi spremembe sistema za merjenje emisij vozil, izvedene po septembru 2015.

Ugotovilo je, da so bile številne zakonodajne spremembe v sistemu EU za homologacijo vozil in preverjanje emisij vozil pospešene. Komisija je sedaj pooblaščena za pregled dela nacionalnih homologacijskih organov in lahko preskuša vozila ter prekliče ali začasno prekliče homologacije zanje. Prav tako lahko zainteresirane tretje osebe sedaj izvajajo preskuse emisij. Poleg tega je Evropska komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper nekatere države članice. Sodišče je tudi v več državah članicah opazilo večjo pripravljenost za uvedbo omejitev za avtomobilski promet, da bi se izboljšala kakovost zraka, več evropskih mest pa je uvedlo območja z nizkimi emisijami, kjer je avtomobilski promet omejen ali prepovedan.

To delo je bilo predstavljeno kot pregled, saj sprejete zakonodajne spremembe v bližnji prihodnosti ne bodo imele izmerljivega učinka. Pregledi Sodišča ne vsebujejo priporočil.

Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje

Posebno poročilo št. 8/2019 – Vetrna in sončna energija za proizvodnjo električne energije: za dosego ciljev EU bodo potrebni znatni ukrepi

Električna energija se lahko proizvaja iz neobnovljivih virov, kot so fosilna goriva, neobnovljivi odpadki in jedrske snovi v konvencionalnih reaktorjih, ali iz obnovljivih virov, kot so vodna energija, veter, sonce, biomasa itd., ki se uporabljajo tudi za proizvodnjo energije, namenjene ogrevanju in hlajenju, ter za gorivo za uporabo v prometu.

Trenutno izhaja 79 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU iz uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo energije. Večji delež električne energije iz obnovljivih virov bo prispeval k uresničitvi cilja EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Države članice se odločijo, kako najbolje izkoriščati svoje vire energije in kako strukturirati svojo oskrbo z energijo. EU lahko podpre ukrepe držav članic z zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev za naložbe v projekte na področju energije iz obnovljivih virov.

Sodišče je ocenilo napredek EU in držav članic pri doseganju deleža iz ciljev na področju obnovljivih virov energije, da bi do leta 2020 dosegli cilj 20-odstotnega, do leta 2030 pa 32-odstotnega zmanjšanja na ravni celotne EU. Obiskalo je Nemčijo, Grčijo, Španijo in Poljsko, da bi preučilo, ali je bila finančna podpora za proizvodnjo električne energije iz vetrne in sončne energije uspešna.

Ugotovilo je, da je bil pri deležu obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov od leta 2005 naprej dosežen znaten napredek, vendar se je ta trend po letu 2014 upočasnil. Delež obnovljivih virov energije v proizvodnji električne energije v EU se je podvojil, in sicer s približno 15 % (leta 2005) na skoraj 31 % (leta 2017). Tehnologiji, ki sta prispevali k tej rasti, sta bili zlasti vetrna in sončna energija. Vendar bo doseganje ciljev za približno polovico držav članic velik izziv.

Sodišče je priporočilo Komisiji, naj države članice pozove k spodbujanju nadaljnjega uvajanja obnovljivih virov energije, in sicer z organizacijo dražb za dodelitev novih zmogljivosti na področju energije iz obnovljivih virov, spodbujanjem državljanske udeležbe, poenostavitvijo upravnih postopkov in odpravo pomanjkljivosti omrežja. Priporočilo je tudi, naj Komisija pregleda pravne zahteve za države članice, da bi se izboljšala ažurnost statističnih podatkov.

Zunanji ukrepi, varnost in pravica

Posebno poročilo št. 24/2019 – Azil, premestitev in vračanje migrantov: čas za okrepitev ukrepov za odpravo razlik med cilji in rezultati

Leta 2015 se je EU soočala z doslej najobsežnejšim obsegom migracij in posledičnim porastom prošenj za azil. V zadnjih letih so se stopnje migracij zmanjšale na ravni pred krizo. Sodišče je opravilo razgovore z uslužbenci Evropske komisije, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) in Evropske agencije za mejno in obalno stražo (splošno znane kot Frontex). Obiskalo je nacionalne organe, mednarodne in nevladne organizacije, ki izvajajo projekte, financirane s sredstvi EU, in preučilo 20 podpornih ukrepov EU v Grčiji in Italiji. Na ti državi članici so migracijski tokovi še posebej vplivali.

Sodišče je ocenilo, ali je podpora, ki jo je financirala EU, dosegla svoje cilje in ali so bili azilni postopki in postopki vračanja uspešni in hitri. Ocenilo je tudi, ali sta začasna mehanizma nujnih premestitev dosegla svoje ciljne vrednosti in cilje.

Ugotovilo je, da so se stopnje registracije in odvzema prstnih odtisov na žariščnih točkah bistveno izboljšale. Kljub temu velik delež migrantov potuje naprej in zaprosi za azil v drugih državah članicah EU, ne da bi se njihovi prstni odtisi shranili v podatkovni zbirki EURODAC. Poleg tega na azilne postopke v obeh državah članicah še vedno vplivajo dolgotrajno obravnavanje prošenj in ozka grla. Velik delež kandidatov, ki so vložili prošnjo, je bil tudi dejansko premeščen (80 % v Grčiji in 89 % v Italiji). Vendar Komisija od februarja 2018 ne spremlja procesa premestitve v državah, ki sprejemajo migrante. Tako kot v preostali EU je stopnja vračanja iz Grčije in Italije nizka.

Sodišče je priporočilo Komisiji, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje upravljanja nujne pomoči. Poleg tega naj se Komisija pri pripravi mehanizmov prostovoljnih premestitev v prihodnosti opira na pretekle izkušnje. In nazadnje, treba bi bilo povečati podporo urada EASO za azilne postopke in prilagoditi podporo agencije Frontex za operacije vračanja.

Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo

Posebno poročilo št. 10/2019 – Stresni testi za banke za celotno EU: zagotovljena je bila največja količina informacij o bankah doslej, vendar sta potrebna boljše usklajevanje in večja osredotočenost na tveganja

Stresni test za celotno EU je ocena potencialnih učinkov splošnega šoka na finančni položaj in sposobnost preživetja velikih evropskih bank. Evropski bančni organ (EBA) mora začeti in usklajevati stresne teste za celotno EU v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB). Stresni testi se v EU izvajajo od leta 2011. Vsi so bili opravljeni na podlagi pristopa od spodaj navzgor, v okviru katerega so banke na podlagi metodologije, ki jo je potrdil organ EBA, pripravile rezultate za scenarij šoka.

Sodišče je ocenilo izvajanje stresnega testa za banke za celotno Unijo, ki je potekal v okviru pooblastila, podeljenega organu EBA.

Ugotovilo je, da organ EBA ni opredelil tveganj in stopnje resnosti, ki so po njegovem mnenju relevantni za postopek stresnega testiranja na začetku procesa. Na drugi strani pa so k stresnemu scenariju, ki ga je pripravil ESRB, veliko prispevali ECB ter nacionalne centralne banke in organi. Zato organ EBA ni imel nadzora nad pomembnimi fazami procesa. V ZDA nadzorni organi uporabljajo pristop od zgoraj navzdol, kar jim omogoča veliko večji nadzor nad rezultati, ki jih zagotovijo banke. Nasprotno je v EU vloga organa EBA omejena na uvedbo in splošno usklajevanje dejavnosti stresnih testov ter zagotavljanje metodologije zanje. S stresnim testom organa EBA se je ocenjevala ranljivost sistema in bank v primeru upada gospodarske rasti, ne pa resnega finančnega šoka. Čeprav je bil cilj organa EBA doseči široko pokritost, so bile nekatere tvegane banke izključene iz stresnega testa. Zaradi pristopa od spodaj navzgor, ki ga uporablja organ EBA, sta bili zanesljivost in primerljivost rezultatov, ki so jih predložile banke, omejeni.

Sodišče je priporočilo, naj EBA okrepi svoj nadzor nad procesom izvajanja stresnih testov in razvije pristop od zgoraj navzdol, ki bo dopolnil sedanji pristop od spodaj navzgor. Poleg tega bi bilo treba v prihodnjem stresnem testu, če naj izpolni svoj namen ocenjevanja odpornosti na neugodne razmere na trgu, ustrezno upoštevati tveganja, ki izhajajo iz finančnega sistema EU, zagotoviti najnižjo raven stresa in jasno navesti odpornost bank. Prav tako bi morala izbira bank za opravljanje stresnega testa temeljiti ne le na velikosti, temveč tudi na tveganju.

Financiranje in upravljanje Unije

Posebno poročilo št. 14/2019 – „Povejte svoje mnenje!“ javna posvetovanja Komisije vključujejo državljane, vendar so dejavnosti ozaveščanja pomanjkljive

Pri boljšem pravnem urejanju gre za način dela, ki zagotavlja, da se politične odločitve pripravljajo na odprt in pregleden način, da temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih ter celovitem vključevanju državljanov in drugih deležnikov, kot so organizacije civilne družbe in predstavniška združenja. Komisija se mora posvetovati z državljani in predstavniškimi združenji glede vseh področij delovanja Unije. V smernicah za boljše pravno urejanje je opredeljeno posvetovanje z deležniki, v opredelitvi pa so kot deležniki vključeni tudi državljani. Namen posvetovanj z deležniki, zlasti javnih, je zbrati informacije in mnenja državljanov ter drugih deležnikov, kadar Komisija pripravlja pobude politik ali vrednoti obstoječe intervencije. Komisija v povprečju izvede več kot 100 javnih posvetovanj na leto.

Sodišče je ocenilo, ali so javna posvetovanja Komisije uspešna pri obveščanju državljanov in deležnikov ter uporabi njihovih prispevkov. Sodišče je preučilo zasnovo okvira Komisije, način, kako je Komisija pripravila in izvedla izbrana javna posvetovanja, ter način, kako je zagotovila informacije v zvezi s posvetovalnim delom in ga uporabila. Pregledalo je vzorec 26 javnih posvetovanj Komisije, ki jih je med letoma 2016 in 2018 opravilo pet generalnih direktoratov, ter izvedlo anketo o percepciji, da bi ugotovilo, v kolikšni meri so bili udeleženci posvetovanj dejansko zadovoljni.

Ugotovilo je, da okvir Komisije za javna posvetovanja izpolnjuje visoke standarde. Poleg tega sta bila smotrnost vzorca javnih posvetovanj Komisije in percepcija posvetovanj med udeleženci na splošno zadovoljiva. Ugotovljene so bile slabosti pri dejavnostih obveščanja in zagotavljanja povratnih informacij: na primer niso bili vedno uporabljeni raznoliki komunikacijski kanali, na razpolago ni bilo jasnih meril za utemeljitev, zakaj anketa ni bila na voljo v vseh uradnih jezikih EU, in nekatere ankete so bile dolge in zapletene.

Sodišče je priporočilo, naj se dejavnosti posvetovanja bolj obširno oglašujejo in naj bodo bolje usmerjene, da bi se dosegla večja prepoznavnost procesa in omogočilo sodelovanje več ljudi. Priporočilo je tudi, naj Komisija izboljša svoje poročanje o nadaljnjem spremljanju javnih posvetovanj. In nazadnje, obstajajo še možnosti za izboljšanje sodelovanja državljanov pri pripravi zakonodajnih predlogov na podlagi evropske državljanske pobude.

Napovedniki revizij

Napovedniki revizij vsebujejo informacije o potekajočih revizijskih nalogah (v zvezi s smotrnostjo poslovanja). Temeljijo na pripravljalnem delu, opravljenem pred začetkom revizije, in naj bi se uporabljali kot vir informacij za tiste, ki jih zanimajo politike in/ali programi, ki jih revidira Sodišče. Leta 2019 je Sodišče objavilo 18 napovednikov revizij (leta 2018: 12).

Letni poročili in specifična letna poročila

Letni poročili večinoma predstavljata rezultate izjave o zanesljivosti, ki jo Sodišče da za proračun Evropske unije in proračun evropskih razvojnih skladov (ERS).

Letno delo Sodišča v zvezi revizijo računovodskih izkazov agencij, decentraliziranih organov in skupnih podjetij EU ter evropskih šol je predstavljeno v specifičnih letnih poročilih.

Sodišče objavi tudi poročilo o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz dejavnosti Enotnega odbora za reševanje (SRB).

Letno poročilo o proračunu EU za leto 2018

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, da bi preučilo, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s finančnimi pravili na ravni EU in držav članic.

Poleg tega posebej oceni vsako večje področje proračuna EU po (pod)razdelkih večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Analizira tudi, zakaj in kje je do napak prišlo, daje priporočila za izboljšave in preučuje, ali in kako so bila njegova predhodna priporočila uresničena v praksi. Poleg tega zagotovi informacije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, pa tudi o vidikih smotrnosti poslovanja.

To obsežno delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s svojimi pooblastili iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

V letu 2018 je poraba EU znašala 156,7 milijarde EUR, kar pomeni 2,2 % skupne javne porabe držav članic EU in 1 % bruto nacionalnega dohodka EU.

Revizorji Sodišča so preskusili vzorec 728 plačil upravičencem na vseh področjih porabe iz skupne revidirane populacije v vrednosti približno 120 milijard EUR. To pomeni, da je Sodišče ocenilo različne primere, v katerih so bila sredstva EU uporabljena za zagotavljanje podpore ključnim infrastrukturnim projektom, MSP, raziskovalnim organizacijam, kmetom, študentom v državah članicah EU in upravičencem v državah nečlanicah EU.

Sodišče je za proračunsko leto 2018 dalo mnenje brez pridržkov za zaključni račun in prihodke EU. Že tretje leto zapored pa je lahko dalo tudi mnenje s pridržkom za odhodke EU.

Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče ugotovilo, da napake v porabi EU niso bile vseobsegajoče in da so bila plačila zakonita in pravilna, razen plačil odhodkov z visokim tveganjem (pretežno porabe za povračilo stroškov, za katero veljajo kompleksna pravila).

V splošnem so Komisija in države članice, s stopnjo napake v višini 2,6 %, obdržale napredek, zabeležen v prejšnjih dveh letih (proračunsko leto 2017: 2,4 %, proračunsko leto 2016: 3,1 %). Sodišče meni, da je to spodbudno.

Za proračunsko leto 2018 je bila Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (pod)razdelek večletnega finančnega okvira, v katerem so bile napake najpogostejše, sledila pa sta mu razdelka Naravni viri in Konkurenčnost za rast in delovna mesta.

Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih

Evropski razvojni skladi (ERS) so glavni instrumenti, s katerimi EU zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje. Njihov namen je odprava revščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja in vključitve afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj v svetovno gospodarstvo. Evropske razvojne sklade financirajo države članice EU, upravljata pa jih Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) zunaj proračuna EU.

Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi za proračunsko leto 2018 izreklo mnenje brez pridržkov o zaključnih računih in prihodkih evropskih razvojnih skladov in mnenje s pridržkom o njihovih odhodkih.

Specifična letna poročila o agencijah in skupnih podjetjih EU

Agencije EU so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni zaradi izvajanja specifičnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki pomagajo institucijam EU pri zasnovi in izvajanju politik. Skupno število agencij je 43.

Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva EU z industrijo, raziskovalnimi skupinami in državami članicami. Imajo pomembno vlogo pri izvajanju specifičnih vidikov raziskovalne politike EU. Evropska komisija je javni član skupnih podjetij in zastopa EU. Skupno število skupnih podjetij je osem.

Opomba: Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije.

V proračunskem letu 2018 je znašal skupni proračun vseh agencij (brez SRB) 4,2 milijarde EUR (kar je 20 % več od proračuna leta 2017, ki je znašal 3,5 milijarde EUR), kar ustreza približno 2,9 % splošnega proračuna EU za leto 2018 (leta 2017: 2,7 %).

V splošnem je za proračunsko leto 2018 revizija Sodišča v zvezi z računovodskimi izkazi agencij potrdila pozitivne rezultate, o katerih je Sodišče poročalo v prejšnjih letih. Sodišče je dalo mnenje brez pridržkov o zaključnih računih, prihodkih in plačilih, povezanih z njimi, za vse agencije razen EASO (za katero je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom).

Prav tako je Sodišče dalo mnenja brez pridržkov o zaključnih računih, prihodkih in plačilih za vsa skupna podjetja.

Objava letnih poročil Sodišča pomeni tudi začetek postopka za podelitev razrešnice, v okviru katerega se Evropski parlament – na priporočilo Sveta – odloči, ali so Komisija in drugi organi zadovoljivo upravljali proračun EU, in če so ga, jim podeli razrešnico.

Oktobra 2019 je Sodišče predstavilo svoji letni poročili o splošnem proračunu EU in evropskih razvojnih skladov Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, nato pa tudi na plenarnem zasedanju Parlamenta, Svetu (za ekonomske in socialne zadeve) ter parlamentom in nacionalnim organom 21 držav članic.

Sodišče mora enkrat letno poročati o pogojnih obveznostih Enotnega odbora za reševanje, Sveta in Komisije, nastalih zaradi opravljanja njihovih nalog reševanja bank. V poročilu za leto 2018 je ugotovilo, da se je računovodsko izkazovanje odbora SRB izboljšalo, da pa bi bilo treba bolje poročati o pogojnih obveznostih na nacionalni ravni.

Sodišče objavi tudi letno poročilo o letnih računovodskih izkazih evropskih šol. Pregled računovodskih izkazov za leto 2018, ki ga je opravilo Sodišče, je pokazal pomembno stopnjo napake za eno od 13 evropskih šol.

Digitalizacija se nanaša na izkoriščanje potenciala tehnologije za zagotavljanje več in boljših informacij za proces odgovornosti. Digitalna preobrazba je zelo pomembna tudi za revizijsko delo in organizacijo Sodišča.

Za ta proces preobrazbe v prihodnjih letih je Sodišče ustanovilo usmerjevalni odbor za digitalizacijo, sestavljen iz petih članov.

Leta 2019 je kot prvo veliko pobudo pri reviziji uvedlo pilotni projekt za avtomatizacijo revizije računovodskih izkazov izvajalskih agencij. V tem projektu bo Sodišče hkrati uporabljajo tradicionalna in digitalna orodja.

Mnenja

Eden od načinov, kako Sodišče prispeva k izpopolnjevanju pristopa boljšega pravnega urejanja, ki ga izvaja Komisija, je objavljanje mnenj o predlogih Komisije v zvezi z novo zakonodajo ali spremembami zakonodaje. Če imajo ti zakonodajni predlogi pomembne finančne posledice, so mnenja Sodišča v skladu s pravom EU obvezna. Za mnenja o drugih specifičnih vprašanjih lahko Sodišče zaprosijo tudi druge institucije. Vsa mnenja Sodišča se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

V letu 2019 je Sodišče objavilo tri mnenja: o predlogu v zvezi z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, o predlagani finančni uredbi Enotnega odbora za reševanje in o predlogu finančne uredbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte.

V začetku leta 2019 je Sodišče objavilo tudi povzetek pripomb Sodišča o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Sodišče se je v tem poročilu osredotočilo na predlagani proces za določitev prioritet za porabo EU, fleksibilnost proračuna EU, usmerjenost v smotrnost poslovanja in upravno poenostavitev ter na ureditve odgovornosti in revidiranja.

Ta pregled temelji predvsem na več mnenjih o predlogih Komisije, ki jih je Sodišče izdalo v letu 2018, pa tudi na njegovih nedavno objavljenih informativnih dokumentih in drugih poročilih, ki obravnavajo finance EU, ter na zbranih izkušnjah.

Sodišče je skozi vse leto dosegalo dokaj uravnoteženo stopnjo objav, ki je bila najvišja oktobra, ko je izdalo letni poročili.

Zadeve, ki se nanašajo na več področij

Boj proti goljufijam zoper finančne interese EU

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je glavni akter v boju proti goljufijam zoper finančne interese EU.

Generalni direktor urada OLAF Ville Itälä,
predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne, generalni sekretar Evropskega računskega sodišča Eduardo Ruiz García.

Leta 2019 je Sodišče podpisalo tudi upravni dogovor, ki vsebuje operativne določbe o sodelovanju Sodišča z uradom OLAF, vključno z usklajevanjem usposabljanj, delavnic in izmenjav uradnikov.

Sodišče je zunanji revizor EU. Njegove revizije niso posebej zasnovane za odkrivanje goljufij. Kljub temu pa revizorji Sodišča redno odkrivajo številne primere, pri katerih Sodišče sumi, da je prišlo do goljufije.

V letu 2019 je Sodišče uradu OLAF sporočilo deset primerov suma goljufije (leta 2018: devet primerov), od katerih jih je osem odkrilo pri revizijskem delu, dva pa so prijavile tretje osebe. Letno poročilo Sodišča o proračunu EU zagotavlja dodatne informacije o naravi teh primerov suma goljufije in naknadnih finančnih izterjavah, ki jih priporoča urad OLAF.

V letu 2019 je Sodišče objavilo tudi dve posebni poročili, ki sta tesno povezani z bojem proti goljufijam pri porabi EU: Posebno poročilo št. 1/2019 – Boj proti goljufijam pri porabi EU: potrebni so ukrepi in Posebno poročilo št. 6/2019 – Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje.

In nazadnje, Sodišče je boju proti goljufijam in korupciji ter varovanju finančnih interesov EU posvetilo posebno številko svoje revije Journal.

Osredotočenost na trajnostnost

V zadnjih letih, ko se je Sodišče ukvarjalo predvsem z okoljskimi in podnebnimi zadevami, so bila vprašanja trajnostnosti pomembne revizijske teme.

V letu 2019 je bil k delu Sodišča na področju trajnostnosti dodan pregled poročanja EU o trajnostnosti. Ta pregled je zagotovil pregled tega, kako institucije EU objavljajo informacije o trajnostnosti, in njihovega prispevka k ciljem OZN za trajnostni razvoj.

Sodišče je gostilo tudi konferenco — forum Sodišča v zvezi s poročanjem o trajnostnosti —, da bi povečalo ozaveščenost o tej temi in med seboj povezalo glavne deležnike.

Revizijska ekipa: pregled o poročanju o trajnostnosti:
pregled stanja institucij in agencij EU.

Medinstitucionalni odnosi

Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in nacionalnimi parlamenti v državah članicah, saj je učinek njegovega dela večinoma odvisen od tega, kako ti uporabljajo revizijske rezultate in priporočila Sodišča.

Revizijska poročila Sodišča se predstavijo zadevnim parlamentarnim odborom in delovnim skupinam Sveta. Poleg tega Sodišče nacionalnim parlamentom predstavlja letna poročila, pa tudi posebna poročila in preglede.

V letu 2019 se je število predstavitev poročil Sodišča tem institucionalnim deležnikom še naprej povečevalo, predvsem zaradi izrazitega porasta predstavitev v nacionalnih parlamentih. Manj pa je bilo predstavitev Evropskemu parlamentu, tudi zaradi parlamentarnih počitnic od sredine aprila do septembra 2019.

Leta 2019 je prišlo do zamenjav na čelu več institucij EU: ko so bili izvoljeni predsedniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sveta, se je z njimi srečal predsednik Sodišča.

Predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednica Komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Evropski parlament

Člani Sodišča in revizijske ekipe so redno vabljeni na seje odborov in organov EP, zlasti Odbora za proračunski nadzor.

Po volitvah je Sodišče izvedlo kampanjo ozaveščanja, s katero je poslance obvestilo o svojem delu v vlogi zunanjega revizorja EU. Organiziralo je tudi vrsto delavnic za uslužbence Evropskega parlamenta.

Prav tako je oktobra 2019 vzpostavilo portal za publikacije, ki ponuja uporabnikom prijaznejši dostop do njegovih poročil ne samo za poslance Evropskega parlamenta, ampak tudi za splošno javnost.

Svet Evropske unije

V letu 2019 so revizijske ekipe Sodišča predstavile 26 posebnih poročil 22 delovnim skupinam Sveta in dvema odboroma (leta 2018: 40 poročil 27 delovnim skupinam).

Poleg tega je Sodišče predstavilo dva pregleda: enega Odboru za proračun na neuradnem srečanju Sveta v Romuniji, drugega pa delovni skupini za Agendo 2030.

Sodišče se je udeležilo tudi izmenjave mnenj z Odborom za finančne storitve o memorandumu o soglasju z Evropsko centralno banko in Odborom za proračun o osnutku proračuna za leto 2020, decembra 2019 pa je tudi predstavilo svoj delovni program.

Oktobra 2019 je Sodišče obiskal predsednik Euroskupine, ki je sodeloval v razpravi o sedanjem stanju ekonomske in monetarne unije ter njenih prihodnjih reformah in o možnem prispevku Sodišča na področju finančnega in ekonomskega upravljanja v EU. Poleg tega se je maja 2019 predsednik delovne skupine Euroskupine sestal s člani Sodišča.

Vlade in parlamenti držav članic

Člani Sodišča redno obiskujejo nacionalne parlamente in vlade. V letu 2019 je Sodišče pripravilo 90 predstavitev v 21 državah članicah (leta 2018: 50 predstavitev v 14 državah članicah), kar je največ doslej.

Evropska komisija

Že leta je dobro uveljavljena praksa članov Sodišča, da se srečujejo na letnih sestankih s svojimi strokovnimi kolegi iz Komisije. Ta srečanja so priložnost za pregled stanja in razmislek o tem, kako nadalje izboljšati medsebojno sodelovanje.

Člani Sodišča in kolegij komisarjev, junij 2019.

Evropska centralna banka

Predsednik nadzornega sveta Evropske centralne banke Andrea Enria, član Evropskega računskega sodišča Alex Brenninkmeijer inpredsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne, oktober 2019.

Sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami

Kontaktni odbor vrhovnih revizijskih institucij EU

Sodelovanje Sodišča z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) EU večinoma poteka v okviru Kontaktnega odbora vodij VRI EU. Ta mreža VRI EU Sodišču omogoča, da spodbuja neodvisne zunanje revizije v EU in njenih državah članicah.

Junija 2019 je Sodišče sodelovalo na letnem sestanku, ki ga je gostila in mu predsedovala VRI Poljske. Glavne razprave so bile osredotočene na izzive in priložnosti digitalne Evrope za VRI EU.

Na tem sestanku je Sodišče prevzelo predsedovanje Kontaktnemu odboru, kar naredi vsako tretje leto.

Sestanek Kontaktnega odbora, Varšava, junij 2019.

Decembra 2019 je Sodišče v imenu Kontaktnega odbora drugič objavilo revizijski kompendij. V letošnjem je pregledalo, kako revizorji v Evropski uniji revidirajo javno zdravje.

INTOSAI

Sodišče je tudi leta 2019 dejavno sodelovalo pri delu Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI), zlasti kot podpredsednik odbora za poklicne standarde (od decembra 2016) in član njegovih pododborov za revizijo računovodskih izkazov in računovodenje, za revizijo skladnosti in za revizijo smotrnosti poslovanja.

Poleg tega je sodelovalo pri dejavnostih in projektih drugih delovnih teles INTOSAI, zlasti v zvezi z okoljskim revidiranjem, velepodatki, finančno modernizacijo in regulativno reformo ter oceno javnih politik in programov. Sodeluje tudi v projektni skupini za profesionalizacijo revizorjev INTOSAI (TFIAP), razvojni pobudi INTOSAI (IDI) in projektu za revizijo ISSAI 200 v okviru pododbora za revizijo računovodskih izkazov in računovodstvo (FAAS).

Prav tako se je septembra 2019 v Moskvi udeležilo XXIII. kongresa INTOSAI (INCOSAI). Na kongresu se je obširno razpravljalo o dveh glavnih temah: informacijski tehnologiji za razvoj javne uprave in prispevku vrhovnih revizijskih institucij k nacionalnim prioritetam in ciljem.

EUROSAI

Sodišče je bilo tudi dejavno pri delu Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI), evropske regionalne skupine INTOSAI, zlasti njenih delovnih skupin za okoljsko revidiranje, informacijske tehnologije, revizijo sredstev, dodeljenih za nesreče in katastrofe, in njene projektne skupine za revizijo in etiko.

Sodelovalo je tudi pri več delavnicah in seminarjih ter skupaj s 14 drugimi evropskimi VRI prispevalo k objavi skupnega poročila o kakovosti zraka.

Oktobra 2019 je organiziralo 17. letno srečanje delovne skupine EUROSAI za okoljsko revizijo in skupno konferenco o biotski raznovrstnosti.

In nazadnje, marca 2019 se je v Izraelu udeležilo skupne konference EUROSAI-ASOSAI na temo Nova vprašanja in izredne razmere, novembra 2019 pa prvega skupnega seminarja EUROSAI-AFROSAI, ki ga je v Lizboni gostila VRI Portugalske.

Letno srečanje delovne skupine za okoljski pregled pri EUROSAI, oktober 2019.

VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU

Sodišče podpira tudi VRI držav kandidatk in držav potencialnih kandidatk za članstvo v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo^*, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija), in sicer zlasti z mrežo, podobno Kontaktnemu odboru, in podporo za dejavnosti, ki jih usklajuje OECD.

Leta 2019 je deset revizorjev iz mreže VRI sodelovalo v programu Sodišča za pripravnike.

Poleg tega je Sodišče dejavno prispevalo k srečanjem in dejavnostim mreže, in obravnavalo teme, kot so prakse poročanja, ki povečujejo učinek, in digitalna revizija.

Medsebojni strokovni pregledi drugih VRI EU

Medsebojni strokovni pregled je zunanji in neodvisni pregled enega ali več elementov organizacije in/ali delovanja VRI, ki ga opravi skupina strokovnih kolegov iz ene ali več VRI. To ni revizija, temveč ocena in svetovanje, ki ga prostovoljno zagotovijo strokovni kolegi.

Medsebojni strokovni pregled, Vilna, junij 2019.

^* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Poslovodstvo Sodišča

Člani

Evropsko računsko sodišče deluje kot kolegijski organ, ki ga sestavlja 28 članov, po eden iz vsake države članice. Člane predlagajo njihove nacionalne vlade, nato pa Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje vsakega posebej. Sodišče ne sodeluje pri postopku predlaganja ali imenovanja članov.

Člani Sodišča imajo šestletni mandat z možnostjo podaljšanja. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu EU. Ob začetku mandata se k temu slovesno obvežejo pred Sodiščem Evropske unije.

Sestanek kolegija članov Sodišča, 18. julija 2019, Luxembourg.

Svet je leta 2019 imenoval štiri nove člane: Viorela Ștefana (iz Romunije) s 1. julijem 2019, Ivano Maletić (iz Hrvaške) s 15. julijem 2019 in Joëlle Elvinger (iz Luksemburga) ter Françoisa-Rogerja Cazalaja (iz Francije) s 1. januarjem 2020. Svet je tudi obnovil mandate treh aktivnih članov: Alexa Brenninkmeijerja (iz Nizozemske), Nikolaosa Milionisa (iz Grčije) in Klausa-Heinerja Lehneja (iz Nemčije).

Phil Wynn Owen (iz Združenega kraljestva) je bil član do 31. januarja 2020.

Marca 2020 in po tem, ko je bil Janusz Wojciechowski decembra 2019 imenovan za evropskega komisarja, član iz Poljske še ni bil predlagan in imenovan.

Kolegij članov Sodišča se je leta 2019 sestal 21-krat (leta 2018: 18-krat).

Predsednik

Predsednik je odgovoren za poslovno strategijo Sodišča, načrtovanje in upravljanje smotrnosti poslovanja, komuniciranje in odnose z mediji, odnose z institucijami, pravne zadeve in notranjo revizijo. Poleg tega predstavlja Sodišče v okviru njegovih zunanjih odnosov.

Člani izmed sebe izvolijo predsednika za tri leta, njegov mandat pa je mogoče podaljšati. Predsednik potem prevzame vlogo prvega med enakimi (primus inter pares).

Klaus-Heiner Lehne je bil izvoljen za predsednika septembra 2016 in ponovno izvoljen septembra 2019.

Predsednik in člani

Opomba: marca 2020.

Revizijski senati in odbori

Vsak član je dodeljen enemu od petih revizijskih senatov Sodišča, ki pripravijo in sprejmejo večino revizijskih poročil, pregledov in mnenj.

Vsak senat vodi dekan, ki ga člani senata izvolijo izmed sebe. Decembra 2019 so bili dekani petih senatov Sodišča Nikolaos Milionis, Iliana Ivanova, Bettina Jakobsen, Alex Brenninkmeijer in Lazaros S. Lazarou. Danièle Lamarque je bila članica, pristojna za kontrolo kakovosti revizij (do decembra 2019, ko se je njen mandat iztekel). Predsedovala je odboru za kontrolo kakovosti revizij.

Senati razporejajo svoje naloge med svoje člane. Vsak član je za svoje revizijske naloge odgovoren senatu in Sodišču. Pri delu jim pomagajo njihovi kabineti. Revizijsko delo izvajajo strokovni revizorji, zaposleni v direktoratih senata.

Nekateri člani so poleg vloge, ki jo imajo v revizijskem senatu, prevzeli tudi dodatne vloge: Oscar Hecs je vodil odbor za etiko, Samo Jereb revizijski odbor, Eva Lindström digitalni usmerjevalni odbor in João Figueiredo svetovalni odbor za strateške zadeve in perspektivo. Član Rimantas Šadžius je bil pristojen za odnose z institucijami.

Odločitve o širših strateških in upravnih zadevah sprejema upravni odbor in, kadar je ustrezno, kolegij članov, obema organoma pa predseduje predsednik.

Višje vodstvo sestavljajo generalni sekretar in direktorji. Sodišče ima skupaj deset direktoratov: pet je dodeljenih revizijskim senatom, eden kontroli kakovosti revizij, eden predsedniku, trije pa generalnemu sekretarju.

Višje vodstvo Sodišča

Opomba: marca 2020.

Merjenje smotrnosti poslovanja

Sodišče za informiranje svojega poslovodstva o napredku pri doseganju svojih strateških ciljev, podporo odločanju in informiranje institucionalnih deležnikov o svoji smotrnosti poslovanja uporablja sklop ključnih kazalnikov smotrnosti. Ti kazalniki dajejo širok pregled nad tem, kako smotrno je Sodišče kot organizacija, in sicer glede razširjanja, učinka in percepcije dela, ki ga opravlja.

Sodišče spremlja število in čas objave poročil čez vse leto. S tem ugotavlja točnost svojega načrtovanja.

Leta 2019 je Sodišče objavilo 36 poročil: 25 posebnih poročil in 11 pregledov. To ustreza številu objav, načrtovanih v delovnem programu.

Število objavljenih posebnih poročil in pregledov

Poleg prej navedenega je Sodišče izdalo šest letnih poročil, tri mnenja, 18 napovednikov revizij in štiri druge publikacije. Skupno je med letom pripravilo 67 publikacij.

Prisotnost v medijih

Sodišče spremlja medijsko poročanje o njegovem delu in njem samem, ki se lahko zelo razlikuje glede na temo ali kompleksnost poročila. Na zanimanje medijev za njegove publikacije lahko močno vplivajo tudi zunanji dejavniki. To se lahko zgodi, če objava poročila Sodišča sovpade s pomembnim dogodkom ali razvojem politike, ki lahko znatno vplivata na zanimanje javnosti za zadevno temo.

V letu 2019 je bilo zabeleženih skupaj več kot 50 000 brezplačnih spletnih člankov in objav v družbenih medijih.

V letu 2019 je Sodišče opazilo znatno povečanje števila objav v svojih družbenih medijih, tudi zaradi dejavnejše uporabe teh komunikacijskih kanalov med letom.

Leta 2019 je Sodišče okrepilo stike s tiskom in mediji, in sicer tako, da je:

• izdalo 61 sporočil za javnost v 23 jezikih EU (leta 2018: 76) ter številne informativne predstavitve in obvestila za medije v nekaterih jezikih,
• organiziralo 25 informativnih sestankov za medije (leta 2018: 20), vključno z informativnimi sestanki za medije o letnem poročilu za posamezne sektorje in države. Ti informativni sestanki za novinarje so ponavadi v Bruslju.

Gostilo je obiske na terenu za novinarje iz Bruslja in držav članic ter organiziralo več informativnih sestankov o izbranih poročilih za deležnike v industriji, nevladne organizacije in možganske truste.

Obisk na terenu za novinarje iz držav članic, november 2019, Luxembourg.

Leta 2019 je število obiskov spletišča Sodišča prvič preseglo milijon. Skupno je spletišče obiskalo približno 511 000 posameznih obiskovalcev.

Sodišče je med letom zaznalo povečanje prisotnosti in dejavnosti Sodišča v družbenih medijih (predvsem na Facebooku, Twitterju in LinkedInu), ki so postali nepogrešljiv element dela Sodišča na področju komuniciranja in mu omogočajo neposredno interakcijo z državljani.

Do konca leta 2019 so trije uporabniški računi Sodišča v družbenih medijih privabili približno 29 500 sledilcev (leta 2018 približno 22 500).

Učinek in percepcija dela Sodišča

Sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ga dojemajo njegovi deležniki v Evropskem parlamentu, Svetu in Komisiji, agencijah EU, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in VRI držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in od drugod.

Od leta 2018 naprej deležnike poziva, naj v anonimnih elektronskih anketah zagotovijo povratne informacije o izbranem številu posebnih poročil in pregledov, pa tudi o letnem poročilu. V okviru anket lahko deležniki dajo tudi kvalitativne povratne informacije o poročilih in splošne predloge v zvezi z delom Sodišča.

V letu 2019 je 88 % sodelujočih v anketi menilo, da so poročila Sodišča koristna za njihovo delo, 81 % pa jih je menilo, da so imela ta poročila učinek. Ti rezultati so podobni lanskim.

Spremljanje izvajanja priporočil Sodišča

Sodišče ocenjuje izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo njegovi revizorji. Sodišče je za leto 2019 analiziralo priporočila iz svojega letnega poročila in posebnih poročil iz leta 2015.

Analiza je pokazala, da je bilo 96 % priporočil iz letnega poročila Sodišča za leto 2015 in 94 % priporočil iz posebnih poročil Sodišča iz leta 2015 izvedenih v celoti, večinoma ali (vsaj) deloma.

Odgovornost Sodišča

Finančne informacije

Sodišče se financira iz splošnega proračuna Evropske unije v okviru razdelka upravnih odhodkov.

Leta 2019 je proračun Sodišča znašal skoraj 147 milijonov EUR, od tega je bilo 98 % porabljenih med letom.

Proračun Sodišča znaša manj kot 0,1 % skupne porabe EU ali približno 1,5 % skupne porabe EU za upravo.

Izvrševanje proračuna za leto 2019

Proračun za leto 2020

Proračun za leto 2020 se je v primerjavi s proračunom za leto 2019 povečal za 4,3 %.

Notranja in zunanja revizija

Notranja revizija

Služba Sodišča za notranjo revizijo Sodišču svetuje, kako obvladovati tveganja. Daje neodvisno in nepristransko zagotovilo in zagotavlja svetovalne storitve, zasnovane za dodajanje vrednosti delovanju Sodišča in njihovo izboljšanje. Služba za notranjo revizijo poroča odboru za notranjo revizijo, ki ga sestavljajo trije člani Sodišča in zunanji strokovnjak. Odbor redno spremlja napredek pri izvajanju različnih nalog, določenih v letnem delovnem programu službe za notranjo revizijo, in zagotavlja njeno neodvisnost.

Služba za notranjo revizijo je leta 2019 dokončala tri izbrane naloge: Tveganja in izzivi odbora za kontrolo kakovosti revizij, Potni stroški članov in uradnikov višjih razredov, reprezentančni stroški članov in uporaba voznega parka Sodišča ter Dejavnosti strokovnega usposabljanja na Sodišču.

Prav tako je služba za notranjo revizijo pregledala politiko Sodišča za obvladovanje tveganja in tri letne izjave odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Poleg tega je spremljala izvajanje svojih prejšnjih priporočil, pri čemer je zagotovila, da so bili dogovorjeni akcijski načrti izvedeni, in zagotovila svetovanje glede novega okvira Sodišča za notranjo kontrolo.

Služba za notranjo revizijo ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti, zaradi značilnosti ali velikosti katerih bi bila vprašljiva splošna zanesljivost sistemov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, da bi se zagotovila zakonitost in pravilnost finančnih dejavnosti Sodišča v letu 2019.

Zunanja revizija

Zaključni račun Sodišča revidira neodvisen zunanji revizor. To je pomembno zato, ker dokazuje, da Sodišče zase uporablja enaka načela preglednosti in odgovornosti kot za svoje revidirance.

Zunanji revizor Sodišča — PricewaterhouseCoopers Sàrl — je svoje poročilo o zaključnem računu Sodišča za proračunsko leto 2018 objavil 4. aprila 2019.

Mnenja zunanjega revizorja Sodišča – proračunsko leto 2018

Kot vse druge institucije EU se tudi za Sodišče uporablja postopek razrešnice.

Marca 2019 je Evropski parlament generalnemu sekretarju Sodišča podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017. To pomeni, da je bil zaključni račun Sodišča za proračunsko leto 2017 potrjen (tj. zaključen in potrjen).

Kot vsako leto je Sodišče skrbno analiziralo vsa vprašanja v zvezi s svojimi revizijskimi in upravljavskimi odgovornostmi, ki so se pojavljala med postopkom razrešnice, sprejelo ustrezne ukrepe in Evropskemu parlamentu podrobno poročalo o spremljanju izvajanja ukrepov.

Leta 2019 sta VRI Poljske in Hrvaške opravili zunanjo oceno etičnega okvira Sodišča. Njuno poročilo je bilo objavljeno januarja 2020.

Izjava odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil

V skladu s členom 74(9) finančne uredbe –
Izjava odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil

Podpisani generalni sekretar Evropskega računskega sodišča v svoji funkciji odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil izjavljam:

• da so informacije v tem poročilu in dodatne notranje informacije o izvajanju mojih dolžnosti, ki vsebujejo finančne informacije in informacije o upravljanju, vključno z rezultati kontrol, resnične in točne ter
• da imam razumno zagotovilo:
  • da so bili viri, dodeljeni za dejavnosti, opisane v tem poročilu, namensko porabljeni v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja,
  • da vzpostavljeni kontrolni postopki dajejo potrebna jamstva v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z izkazi, ter zagotavljajo ustrezno obravnavanje domnevnih goljufij ali sumov goljufij in
  • da so stroški in koristi kontrol sorazmerni.

To zagotovilo temelji na moji presoji in na informacijah, ki jih imam, kot so poročila in izjave odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, poročila notranjega revizorja in poročila zunanjega revizorja za predhodna proračunska leta.

Potrjujem, da ne vem za nobeno zadevo, ki ni omenjena v tem poročilu, ki pa bi lahko škodila instituciji.

V Luxembourgu, 26. marca 2020

Eduardo Ruiz García
Generalni sekretar

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in, če so omenjena, imen fotografov/arhitektov:

Str. 2, © Evropska unija, 2020, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 6, 32, 33, 38 (spodaj), 41, 42, 43, 50, 58, 60, 63 in 64, © Evropska unija, 2019, vir: Evropsko računsko sodišče.
Str. 15, prva vrsta, desno, © Evropska unija, 2010/Carlos Juan.
Str. 15, druga vrsta, na sredini, © Evropska unija, 2013, vir: Evropski parlament/Bauweraerts Didier.
Str. 17, © Evropska unija, 2013, vir: Evropski parlament/Jennifer Jacquemart.
Str. 19, © Evropska unija, 2015/Angelos Tzortzinis.
Str. 21, © Evropska unija, 2016, vir: Evropski parlament/Fred Marvaux.
Str. 26, levo, © Evropska unija, 2019/Anouk Delafortrie.
Str. 26, desno, © Evropska unija, 2019/Lisa Hastert.
Str. 28, © Evropska unija, 2019, vir: Evropski parlament/Benoit Bourgeois.
Str. 35, levo, © Evropska unija, 2019, vir: Evropski parlament (20191022_EP-093734A_DLL_007).
Str. 35, © Evropska unija, 2019, vir: Evropska komisija.
Str. 35, desno, © Evropska unija, 2019, vir: Evropski svet.
Str. 38, zgoraj, © Evropska unija, 2019, vir: Evropska komisija, Audiovizualna služba/Etienne Ansotte.
Str. 62, © Evropska unija, 2019, vir: Evropsko računsko sodišče. Arhitekta stavb: Paul Noël (1988) in Jim Clemes (2004 in 2013).

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

Str. 7 in 8, avtor ikon: Pixel perfect, https://flaticon.com.

Str. 12, od leve proti desni:
© vsebuje spremenjene podatke satelitov Sentinel programa Copernicus (2018), ki jih je obdelalo podjetje GeoVille,
© Shutterstock/Andrey_Popov,
© Shutterstock/G-Stock Studio.

Str. 13, od leve proti desni:
© Shutterstock/Antonio Guillem,
© Shutterstock/Gorodenkoff,
© Shutterstock/igorstevanovic.

Str. 15, prva vrsta, levo, © Shutterstock/Billion Photos,
Str. 15, prva vrsta, na sredini, © Shutterstock/Gorodenkoff.
Str. 15, druga vrsta, levo, © Shutterstock/LMWH,
Str. 15, druga vrsta, desno, © Shutterstock/Photolines.

Str. 15, zadnja vrsta, od leve proti desni:
© Shutterstock/Syda Productions,
© Shutterstock/Jenson,
© z dovoljenjem organizacije EUROCONTROL.

Str. 18, © Shutterstock/Bannafarsai_Stock.
Str. 20, © Shutterstock/pisaphotography.
Str. 26, na sredini, © MCI Benelux, 2019.
Str. 39, NIK (Najwyższa Izba Kontroli), Varšava, 2019.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.