Razumne prilagoditve na delovnem mestuSmernice in dobre prakse

Ta publikacija je na voljo v 24 jezikih in v naslednjem formatu:
PDF
PDF

Uvod:
Namen teh smernic

Od leta 2000 za delodajalce velja obveznost razumne prilagoditve v skladu s pravom EU1.
Vendar niti koncept niti praksa nista dobro razumljena po vsej EU in ljudje ne vedo vedno, kje najti informacije in podporo2.

V teh smernicah so zbrane informacije, praktični primeri in referenčni dokumenti, ki delodajalcem pomagajo pri izpolnjevanju te zahteve. Pripravljene so bile s pomočjo članov platforme za invalidnost3 in socialnih partnerjev, ki so prispevali ne le predloge, temveč tudi primere dobre prakse. Smernice bi lahko bile dragocen vir za prilagajanje praks na delovnem mestu, da bi bolj podpirale splošno delovno silo ter ustvarile bolj vključujoče in prilagodljivo delovno okolje za vse zaposlene, ne glede na njihove sposobnosti.

Ne glede na to, ali ste delodajalec ali lastnik podjetja, poslovodja ali vodja skupine, strokovnjak za človeške vire ali preprosto sodelavec, bi vas praktična spoznanja in primeri dobre prakse iz te brošure morali spodbuditi, da pri iskanju, zaposlovanju in zadrževanju invalidov uporabite ureditve in prilagoditve, ki koristijo zaposlenim in delodajalcem4. Seznanjenost s praktičnimi vidiki razumnih prilagoditev in njihovim ozadjem vam bo omogočila lažje sprejeti sposobnosti in prispevke zaposlenih invalidov ter tako obogatiti delovno mesto in koristiti vaši organizaciji.

Smernice so namenjene predvsem delodajalcem, vendar so zelo koristne tudi za različne deležnike, kot so združenja delodajalcev, sindikati, javni organi, organi za enakost5, civilna družba in invalidi. Smernice lahko uporabljajo:

  • združenja delodajalcev za spodbujanje kulture vključevanja v svojih organizacijah članicah ter spodbujanje skupne filozofije prilagajanja in enakih možnosti;
  • sindikati in civilna družba za spodbujanje bolj vključujočih delovnih praks, krepitev ozaveščenosti in razumevanja nujne potrebe po razumnih prilagoditvah;
  • javni organi za oblikovanje politike, izboljšanje regulativnih okvirov in prispevanje k svojim strategijam za spodbujanje vključevanja na delovnem mestu; in nazadnje
  • invalidi, da bodo bolje razumeli svoje pravice in prilagoditve, ki jih lahko pričakujejo na delovnem mestu, ter se učinkovito zavzeli za svoje potrebe.

1 Zakonske obveznosti, politika in ozadje1

„Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja svobodno izbranega ali sprejetega poklica. Vsakemu državljanu Unije je v kateri koli državi članici zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja in opravljanja storitev.“

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

1.1 Konvencija ZN o pravicah invalidov2

Konvencijo ZN o pravicah invalidov so podpisale vse države članice EU, kar pomeni, da so v skladu z mednarodnim pravom dolžne varovati pravice invalidov v skladu s to konvencijo. Evropska unija je tudi sama pogodbenica Konvencije.

Konvencija pomeni spremembo v odnosu in pristopih do invalidov, saj jih ne obravnava kot „socialne primere“, ki potrebujejo zdravljenje in socialno varstvo, ampak kot osebe, ki imajo pravice in sprejemajo odločitve ter so aktivni člani družbe.

Delodajalci morajo zagotoviti razumne prilagoditve, ki invalidom omogočajo opravljanje nalog, povezanih z delom. Če se razumne prilagoditve neupravičeno ne zagotovijo, se to lahko šteje za prepovedano obliko diskriminacije na podlagi invalidnosti v skladu z nacionalno ali evropsko zakonodajo o prepovedi diskriminacije in Konvencijo.

Še posebej pomemben je člen 27 Konvencije ZN o pravicah invalidov3 o delu in zaposlovanju, skupaj s splošno pripombo št. 8 (2022)4 Odbora za pravice invalidov v zvezi s pravico invalidov do dela in zaposlitve. Člen 27 prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na kakršno koli obliko zaposlitve, vključno z iskanjem, najemanjem, zaposlovanjem, ohranjanjem zaposlitve, poklicnim napredovanjem ter varnimi in zdravimi delovnimi pogoji. V splošni pripombi št. 8 so pojasnjene obveznosti vlad na podlagi člena 27 s poudarkom na dejstvu, da je pravica do dela temeljna človekova pravica, ki je bistvena za uresničevanje drugih človekovih pravic. Je neločljiv in bistven sestavni del človekovega dostojanstva, saj potrjuje posameznikovo vrednost in njegov potencial za prispevek k družbi.

„Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do dela enako kot drugim, ki vključuje pravico do možnosti za preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom.“
Člen 27 Konvencije ZN o pravicah invalidov

1.2 Direktiva o enakosti pri zaposlovanju5

V Evropski uniji so delodajalci dolžni zagotoviti razumne prilagoditve za delavce invalide. Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) vsebuje najpomembnejše določbe prava EU o invalidih in razumnih prilagoditvah.

„Da se zagotovi skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, se zagotovijo razumne prilagoditve. To pomeni, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Obremenitev ni nesorazmerna, če jo zadosti kompenzirajo ukrepi v okviru politike, ki jo zadevna država članica izvaja v zvezi s hendikepiranimi osebami.“

Člen 5 direktive o enakosti pri zaposlovanju

1.3 Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030

EU si v okviru svoje politike na področju invalidnosti prizadeva podpirati države članice pri spodbujanju zaposlovanja invalidov.

V Strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–20306 je zagotovljen okvir za to politiko, katere cilj je izboljšati življenje invalidov.

Ena od sedmih vodilnih pobud strategije je sveženj ukrepov za zaposlovanje invalidov7, sklop smernic, praks in priložnosti za učenje, namenjenih delodajalcem, organizacijam delodajalcev, javnim organom in civilni družbi, da bi izboljšali rezultate na trgu dela za invalide. Del svežnja so tudi te smernice.

Svet Evropske unije je decembra 2022 pozval države članice, naj izvajajo ustrezne smernice, podprejo poklicno izobraževanje in usposabljanje invalidov, olajšajo prehod na trg dela ter določijo nacionalne cilje za zaposlovanje invalidov in udeležbo v izobraževanju odraslih.8

Načelo 17 evropskega stebra socialnih pravic9 se posebej nanaša na vključevanje invalidov in določa:

„Invalidi imajo pravico do dohodkovne podpore, ki zagotavlja dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam.“

V pred kratkim sprejeti direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti so določene nove zahteve glede poročanja za podjetja, ki poslujejo v EU. Uvaja se zlasti zahteva po poročanju o politiki raznolikosti v podjetju (ki zajema invalidnost), kot se uporablja za upravne, poslovodne in nadzorne organe podjetja.10

1.4 Nacionalne politike in zakonodaja

Vseh 27 držav članic EU ima nacionalne in regionalne zakone, s katerimi se prenaša in izvaja direktiva o enakosti pri zaposlovanju, kar pomeni tudi, da so delodajalci v vseh teh državah dolžni zagotoviti razumne prilagoditve. Nekatere države pa uporabljajo le široke opredelitve tega, kaj šteje za razumno prilagoditev in kaj se lahko šteje za nesorazmerno breme.

V večini držav so na voljo nepovratna sredstva, subvencije in logistična podpora za kritje stroškov razumnih prilagoditev, na voljo pa je tudi pomoč pri načrtovanju in izvajanju.

Delodajalci, ki zaposlijo delavce invalide na odprtem trgu dela, lahko v 11 državah EU izkoristijo davčno olajšavo, 13 držav pa delodajalcem zagotavlja znižanje plačil za socialno varnost ali zdravstveno zavarovanje. Večina držav za spodbujanje zaposlovanja invalidov ponuja subvencije plač, njihova uporaba pa se povečuje.

Evropski invalidski forum je pripravil pregled držav EU, v katerih so podprti stroški za razumno prilagoditev11 (glej v nadaljevanju).

Večina držav izvaja pobude za ozaveščanje in zagotavlja obveščanje, svetovanje in podporo za zaposlovanje invalidov. V nekaterih državah so na voljo programi za olajšanje stikov med invalidnimi iskalci zaposlitve in morebitnimi delodajalci ter nagrade za delodajalce, ki izkazujejo dobro prakso. V nekaterih državah nacionalna zakonodaja od organizacij zahteva, da imenujejo vodstvenega delavca za obravnavo invalidnosti ali osebo, odgovorno za podporo zaposlenim invalidom.

Če želite izvedeti več o položaju invalidov v EU, lahko na spletišču Evropske komisije dostopate do poročil o enakosti invalidov v posameznih državah EU (glej poročila Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti).12 V poročilih so predstavljene razmere, s katerimi se v različnih državah srečujejo invalidi na trgu dela in zunaj njega. To vam lahko pomaga prilagoditi strategije zaposlovanja in zadrževanja za invalide. S takimi proaktivnimi prizadevanji za obravnavo zaposlovanja v širšem kontekstu življenja invalidov boste pomagali oblikovati bolj vključujoč trg dela ob spoštovanju načel enakih možnosti, pravičnih delovnih pogojev ter socialne zaščite in vključevanja (vsi vidiki evropskega stebra socialnih pravic).

EU Member states that provide support for reasonable accomodation in the form of grant, tax subsidies or direct provision of equipment, ect.


EU state members that provide it (24)
1 Ireland
2 Portugal
3 Netherlands
4 Belgium
5 Luxembourg
6 France
7 Spain
8 Denmark
9 Germany
10 Italy
11 Malta
12 Sweden
13 Finland
14 Estonia
15 Lithuania
16 Poland
17 Czechia
18 Austria
19 Slovenia
20 Croatia
21 Slovakia
22 Hungary
23 Romania
24 Bulgaria

EU state members that provide it to a limited extent (2)
25 Latvia
26 Greece

EU state members that do not provide (1)
27 Cyprus

1.5 Sodišče Evropske unije

Naloga Sodišča Evropske unije je, da presodi, ali se pravo EU pravilno razlaga in uporablja v vseh državah članicah EU. To je ključno za direktivo o enakosti pri zaposlovanju, zlasti za obveznost zagotavljanja razumnih prilagoditev, da bi se zagotovilo, da nacionalna sodišča po vsej EU pravil ne uporabljajo na različne načine.

Sodišče Evropske unije je v svoji prelomni sodbi v zadevi HK Denmark razsodilo, da je treba razumno prilagoditev v skladu s členom 2 Konvencije ZN o pravicah invalidov razumeti široko, kot da se nanaša na „odpravo različnih ovir, ki preprečujejo polno in učinkovito sodelovanje hendikepiranih oseb v poklicnem življenju na podlagi enakopravnosti z drugimi delavci.“ Pojem razumne prilagoditve obsega ne le materialne, ampak tudi organizacijske ukrepe, ki bi lahko vključevali spremembo hitrosti ali ritma opravljanja dela. Razumno prilagoditev bi lahko pomenilo skrajšanje delovnega časa, če bi manj ur dela delavcu omogočilo, da je še naprej udeležen na trgu dela13.

Pozneje je Sodišče Evropske unije v svoji sodbi v zadevi Ca Na Negreta pojasnilo, da direktiva o enakosti pri zaposlovanju delavca varuje pred samodejnim odpuščanjem, kadar invalidnost nastopi med trajanjem delovnega razmerja, tako da trajno ni zmožen opravljati nalog, ki jih ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora zagotoviti ali ohraniti, razumne prilagoditve, da bi delavcu omogočil ohranitev zaposlitve; delodajalec lahko delavca odpusti le, če lahko dokaže, da bi take prilagoditve pomenile nesorazmerno breme14.

Biti vključujoč delodajalec koristi vsem

ENA:

IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN ETIČNIH OBVEZNOSTI

Poleg direktive EU o enakosti pri zaposlovanju imajo številne države pravne zahteve glede enakih zaposlitvenih možnosti in nediskriminacije za invalide15.

Z aktivnim zaposlovanjem invalidov delodajalci zagotavljajo izpolnjevanje teh obveznosti in izkazujejo svojo zavezanost družbeni odgovornosti, človekovim pravicam in etičnim poslovnim praksam.

DVE:

VKLJUČEVANJE IN RAZNOLIKOST

Organizacija z zaposlovanjem invalidov kaže zavezanost vključujoči in raznoliki kulturi na delovnem mestu, saj pošilja močno sporočilo, da ceni raznolikost in je zavezana zagotavljanju enakih možnosti. Delovna mesta, ki spodbujajo sodelovanje zaposlenih, lahko pritegnejo najboljše razpoložljive talente.

TRI:

DOSTOP DO RAZNOLIKEGA ­NABORA TALENTOV

Zaposlovanje invalidov omogoča dostop do raznolikih spretnosti, sposobnosti in perspektiv, zlasti v primeru pomanjkanja delovne sile. Njihove izkušnje lahko prinesejo sveže ideje in ustvarjalne pristope k premagovanju izzivov.

ŠTIRI:

VEČJE SODELOVANJE IN ­LOJALNOST ZAPOSLENIH

Zaposleni invalidi izkazujejo visoko stopnjo sodelovanja in lojalnosti. Zaposleni, ki delajo na vključujočem delovnem mestu, se počutijo cenjeni in priznani. To prispeva k boljšemu sodelovanju in večji produktivnosti zaposlenih, zmanjšanju fluktuacije in spodbujanju pozitivnih odnosov med zaposlenimi v organizaciji.

PET:

RAZŠIRITEV BAZE STRANK IN TRŽNEGA DOSEGA

Zaposlovanje invalidov lahko organizacijam pomaga bolje razumeti in zadovoljiti potrebe raznolike baze strank. To lahko privede do novih poslovnih priložnosti, večjega zadovoljstva strank in razširjenega dosega na trgu. Stranke bodo bolj verjetno podpirale podjetja, ki dajejo prednost raznolikosti in vključevanju, kar prispeva k pozitivni podobi in ugledu blagovne znamke.

ŠEST:

SPODBUJANJE POZITIVNE ­ORGANIZACIJSKE KULTURE

Z zaposlovanjem invalidov organizacije spodbujajo pozitivno in vključujočo organizacijsko kulturo, ki podpira načelo enakosti med vsemi zaposlenimi, občutek skupnosti, timsko delo in moralo zaposlenih. Ta pozitivna kultura privablja in pomaga obdržati vrhunske talente, zaradi česar je delovna sila bolj angažirana in produktivnejša.

2 Razumna prilagoditev: Kaj pomeni?

2.1 Osnove

Namen razumnih prilagoditev je invalidom omogočiti dostop do zaposlitve, opravljanje dela ali napredovanje na delovnem mestu ter zaposlenim invalidom omogočiti, da dosežejo enake rezultate dela in imajo enake možnosti kot delavci, ki niso invalidi, in sicer z nekoliko drugačnim ravnanjem.

Z drugimi besedami, razumna prilagoditev je katera koli sprememba delovnega mesta ali delovnega okolja, ki je potrebna, da se delavcu invalidu omogoči opravljanje dela.

Pravica do razumne prilagoditve zajema vse z delom povezane dejavnosti, ki jih obravnava pravo EU, od postopka prijave na razpisano delovno mesto do prenehanja zaposlitve. Zajema tudi napredovanje, delovne pogoje, usposabljanje in morebitne dodatne ugodnosti, ki so na voljo zaposlenim.

Kdaj nastane dolžnost?

Kot delodajalec ste dolžni razumne prilagoditve zagotoviti od trenutka, ko invalid potrebuje dostop do lokacij ali delovnih mest, ki so trenutno nedostopni zaradi ovir, ki mu lahko na primer preprečujejo sodelovanje na razgovoru za zaposlitev ali branje oglasa za zaposlitev.

Zaposleni, ki se prej niso srečevali z nobenimi večjimi ovirami, lahko na primer postanejo invalidi zaradi nesreče ali bolezni. Ti zaposleni bi lahko potrebovali prilagoditve na delovnem mestu, ki prej niso bile potrebne.

Sprejeti morate proaktivne ukrepe za opredelitev in odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko obstajale v vaših politikah ali praksah ali v fizičnem delovnem okolju, da zagotovite invalidom enak dostop in enake možnosti. Dober začetek bi lahko bil pristop, ki temelji na univerzalni prožni ureditvi dela za vse zaposlene. Pomagal bi lahko pri zadrževanju ne le invalidov, ampak tudi drugih zaposlenih, na primer starejših delavcev.

Ne pozabite, da je treba razumne prilagoditve izvesti v vseh fazah zaposlitve, in sicer pri zaposlovanju, zadrževanju in poklicnem napredovanju.

V teh smernicah je pojasnjeno, kako lahko delodajalec zagotovi, da so ukrepi, sprejeti za prilagoditve za invalide, zadostni, učinkoviti in praktični ter da so prilagojeni posebnim zahtevam vsakega zaposlenega.

Naslednji praktični ukrepi bi vam lahko pomagali zagotoviti izpolnjevanje obveznosti iz člena 5 direktive o enakosti pri zaposlovanju:

  • Vključujoč postopek zaposlovanja
    Zagotavljanje, da je postopek zaposlovanja vključujoč in dostopen za invalidne kandidate, tudi s komunikacijsko podporo.
  • Vključujoče poklicno napredovanje in usposabljanje
    Zagotavljanje razumnih prilagoditev ne le za opravljanje določenega dela, ampak tudi, da imajo lahko invalidi koristi od poklicnega napredovanja in usposabljanja.
  • Sprejetje podpornih tehnologij
    Uskladitev s poudarkom direktive o enakosti pri zaposlovanju na enakem dostopu z uvedbo podpornih tehnologij, kot so bralniki zaslona ali programska oprema za prepoznavanje glasu, da bi invalidom omogočili učinkovito opravljanje delovnih nalog.
  • Zagotavljanje digitalne dostopnosti
    Upoštevanje, da vsi ne morejo zlahka uporabljati standardnih informacijskih sistemov, platform in programske opreme. Ta orodja bi bilo treba oceniti in prilagoditi, da bodo vključujoča in dostopna vsem.
  • Spodbujanje dostopne komunikacije
    Vzpostavitev dostopnih komunikacijskih kanalov, kot so podnaslavljanje na sestankih, podporni pripomočki za poslušanje ali zagotavljanje tolmačev znakovnega jezika za uporabnike znakovnega jezika, spodbujanje vključujočega dialoga na delovnem mestu, kot je določeno v direktivi o enakosti pri zaposlovanju.
  • Zagotavljanje fizične dostopnosti
    Zagotavljanje fizične dostopnosti delovnih mest za invalide, na primer s klančinami, dvigali, dostopnimi stranišči ter drugimi prilagojenimi objekti in opremo.
  • Spodbujanje prožne ureditve dela
    Ustvarjanje okolja, v katerem prožna ureditev dela zaposlenim invalidom omogoča, da delajo in obvladujejo svoje zdravstveno stanje. Te prilagoditve bi morale spodbujati enake možnosti in opolnomočiti zaposlene invalide, da dokažejo svoje sposobnosti in učinkovito opravljajo svoje naloge na delovnem mestu.
  • Ozaveščanje o stigmatizaciji
    Ozaveščanje o stigmatizaciji in predsodkih, povezanih z invalidnostjo, ter sprejetje ukrepov za boj proti njim na delovnem mestu.
  • Sodelovanje z organizacijami civilne družbe
    Tesno sodelovanje z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami, da bi izkoristili njihovo znanje, usposobljenost in vire.
  • Spodbujanje podpornih mrež
    Oblikovanje programov mentorstva ali skupin za medsebojno podporo, da se olajša socialno in poklicno vključevanje zaposlenih invalidov ter s tem uresniči bistvo direktive o enakosti pri zaposlovanju, in sicer spodbujanje pravičnega dostopa za vse.

Ti ukrepi ne bi smeli predstavljati nerazumnega bremena za vašo organizacijo, ob upoštevanju njene velikosti in finančne zmogljivosti ter različnih stroškov, ki jih lahko imate – tako finančnih kot nefinančnih. Morda bi bilo vredno preučiti možnosti za pridobitev javnega financiranja ali drugih vrst pomoči za izvajanje potrebnih ukrepov. Več podrobnosti je v razdelku „Finančna podpora“ v teh smernicah.

2.2 Pet metod razumne prilagoditve

Obstajajo metode za izvajanje razumnih prilagoditev na delovnem mestu v kratkem času, ki se med sabo dopolnjujejo. Več informacij o posameznih državah je na voljo v poročilih Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti: Striving for an inclusive labour market16

Obstajajo metode za izvajanje razumnih prilagoditev na delovnem mestu v kratkem času, ki se med sabo dopolnjujejo. Več informacij o posameznih državah je na voljo v poročilih Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti: Striving for an inclusive labour market, ali dokumentu za razpravo mreže Equinet, v katerem so navedene posebne prakse v nacionalnih sodnih praksah, vključno s prilogo o primerih posameznih invalidov17.

metoda 1

Zaposlene, ki se pri svojem delu srečujejo z ovirami, lahko podprete tako, da jim zagotovite podporno tehnologijo – na primer računalniški program, ki ga je mogoče uporabiti za povečanje besedila, skupaj s posebnim velikim zaslonom, ali podporne naprave za poslušanje za povezavo s telefoni. Pozanimati se je dobro – na primer pri lokalnih organih – o možnosti financiranja, s katerimi bi se prispevalo h kritju stroškov različnih podpornih pripomočkov in rešitev IT.

Razumna prilagoditev ne pomeni samo, da se zagotovi dostopnost delovnega mesta – na primer dostop do pisalnih miz, stranišč, izhodov. Zagotovitev, da lahko invalid dostopa do svoje delovne postaje ali menze, lahko na primer zahteva nekatere prilagoditve (kot so predelava vrat, preselitev ljudi v drugačne prostore, premik ali zamenjava pohištva ali namestitev klančin), vendar morate zagotoviti tudi ustrezne prilagoditve, da bodo invalidni zaposleni ustrezno opremljeni za opravljanje nalog, predvidenih za njihovo delovno mesto.

metoda 2

Osebna asistenca

Storitve osebne asistence bi lahko bile invalidom v pomoč pri razumevanju, organizaciji in izvajanju nalog. Taka primera sta spremstvo na delovnem mestu ter izvedba individualizirane ocene za prilagoditev postopka zaposlovanja, usposabljanja ali nalog. Individualizirane ocene so osredotočene na prednosti in zahteve posameznega zaposlenega, ki se srečuje z ovirami. Delodajalec lahko nato oceni področja, na katerih ima zaposleni največji potencial. Številna spletna mesta delodajalcem, centrom za zaposlovanje in posameznikom omogočajo dostop do osebnih asistentov.

metoda 3

Prilagajanje delovnega mesta
(vključno z delom na daljavo)

Podpora za zaposlovanje invalidov vključuje prilagajanje delovnega mesta. To se lahko nanaša na vrsto ukrepov, od prilagoditve pohištva, opreme in pripomočkov v pisarnah ali širše v prostorih, izvedbe arhitekturnih sprememb, ki olajšujejo vključevanje in dostopnost, do zagotavljanja mirnega prostora, individualnega delovnega mesta ali dela na daljavo. Delodajalci v javnem in zasebnem sektorju lahko kot obliko razumne prilagoditve ponudijo možnost dela na daljavo. Tako lahko na primer uporabniki invalidskih vozičkov s hudo telesno invalidnostjo ali osebe z okvaro vida dostopajo do svojega dela zaradi kombinacije razumnih prilagoditev. Specializirano opremo IT in/ali pisalno mizo bo denimo morda treba namestiti na domu osebe in ne v pisarni, zlasti če ni mogoče uporabljati javnega prevoza. Oprema IT mora biti dostopna in vključevati dostopne komunikacijske kanale (na primer pretvorbo govora v besedilo med virtualnimi sestanki).

Vendar je pomembno, da se delo na daljavo ne vsiljuje, ampak se ponudi kot možnost. Delo od doma lahko vpliva na posameznikovo sposobnost, da pridobi priznanje za svoje delo in napreduje. Povečuje lahko osamljenost in izolacijo ter zaposlenemu povzroča dodatne stroške (kot so stroški energije). Zato je priporočljivo izvesti predhodno oceno tveganja (vključno s psihosocialnimi tveganji).

metoda 4

Gibljiv delovni čas

Prilagajanje delovnega dne ne zahteva posebnih orodij ali fizičnih prilagoditev, prav tako niso potrebne nobene javne subvencije. Spremeniti je treba le delovni čas. Zaposleni invalidi morda potrebujejo daljši odmor za kosilo kot večina njihovih sodelavcev ali pa bi morda želeli priti na delo prej ali ostati pozneje, da izkoristijo čas, ko je delovno mesto tišje, kar zmanjšuje senzorno preobremenitev.

Institucionalizacija prožne ureditve dela je ključnega pomena za spodbujanje kulture vključevanja. Ta metoda ne bi smela biti odvisna od presoje posameznih vodstvenih delavcev, temveč bi morala biti vključena v organizacijske politike, ki zagotavljajo strukturiran pristop k razumni prilagoditvi. Na ta način varnost zaposlitve in finančna stabilnost invalidov nista prizadeti, njihove edinstvene potrebe pa so priznane in je zanje poskrbljeno.


metoda 5

Prožna ureditev dela

Preureditev delovnih nalog na delovnem mestu (imenovana tudi zaposlitev „po meri“) je lahko del podprte strategije zaposlovanja, ki ljudem omogoča, da se zaposlijo kljub oviram, s katerimi se srečujejo. Te ureditve se lahko z individualnimi ocenami začnejo izvajati v začetnem obdobju zaposlitve. Razumna prilagoditev z zaposlitvijo po meri vključuje zamenjavo delovnih mest ali specialističnih nalog med delovnimi mesti, da bi kar najbolje izkoristili individualne spretnosti invalida, tako da lahko opravlja naloge, za katere je najbolj usposobljen ali je pri njih najuspešnejši. Oseba z intelektualno oviranostjo, ki ne more izvajati plačil, je na primer lahko še vedno sposobna delati v trgovini ali na tržnici, tako da skrbi za stranke in jim predstavi blago.

Poleg organizacijskih prilagoditev je pomembno, da vodstveni delavci in sodelavci invalidne sodelavce sprejemajo. V ta namen morajo sodelavci razumeti, da so posebne ureditve vzpostavljene, da invalidom olajšajo delo in jim ne zagotavljajo posebnih privilegijev. Kadar se invalidi na delovnem mestu počutijo sproščeno in socialno vključeni ne le zaradi logističnih ureditev, bodo verjetno učinkoviteje opravljali svoje naloge in začutili, da so nepogrešljiv del ekipe.

2.3 Kaj ne šteje za razumno prilagoditev?

Za nekatere prakse ali spremembe se lahko zmotno predpostavlja, da so razumne prilagoditve, vendar ne izpolnjujejo nujno zahtev direktive o enakosti pri zaposlovanju ali Konvencije ZN o pravicah invalidov. Razumna prilagoditev se razlikuje od dostopnosti. V splošni pripombi Konvencije glede dostopnosti je pojasnjeno, da se dostopnost nanaša na skupine, medtem ko se razumna prilagoditev nanaša na posameznika18.

Pojasnjeno je tudi, da je dostopnost predpogoj, medtem ko je razumna prilagoditev nekaj, kar nastopi pozneje kot način za premagovanje vztrajnih ovir in kot odziv na individualne zahteve19. Dostopnost je lahko v določenih okoliščinah tudi sestavni del razumne prilagoditve. Poleg tega je razumna prilagoditev v zvezi s tehničnimi napravami veliko preprostejša in cenejša, ko je dostopnost že urejena.

(i) Minimalne prilagoditve z majhnim vplivom

Manjše spremembe na delovnem mestu morda ne bodo zadostovale za izpolnitev zahtev glede razumne prilagoditve. Prilagoditve, kot so zagotavljanje večje velikosti pisave na računalniškem zaslonu ali dodelitev mentorja za pomoč invalidnemu zaposlenemu, ki so sicer koristne, morda same po sebi ne bodo ustrezno razrešile vseh ovir, s katerimi se srečuje zaposleni pri opravljanju svojega dela ali poklicnem napredovanju. Razumne prilagoditve je treba oblikovati tako, da bodo ustrezale posebnim zahtevam vaših zaposlenih in jim omogočile polno udeležbo na delovnem mestu.

(ii) Prilagoditve, ki ne ustrezajo izraženi potrebi

Kadar delodajalec zagotovi storitev, ki ne ustreza zahtevam, ki jih je izrazil invalid, se to ne šteje za razumno prilagoditev v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Same po sebi prilagoditve, kot je zagotovitev podnaslavljanja na sestankih za gluhe zaposlene – namesto nacionalnega tolmačenja v znakovni jezik, kot je zahtevano – ne rešujejo ustrezno izzivov, s katerimi se sooča gluhi zaposleni pri opravljanju svojega dela.

(iii) Začasne rešitve

Morda se sprašujete, ali se lahko zagotavljanje začasnih ali kratkoročnih rešitev šteje za razumno prilagoditev – na primer, da se zaposlenemu z omejeno mobilnostjo omogoči, da za kratek čas dela od doma, ali da se mu odobri priložnostni dopust. Čeprav so lahko začasni ukrepi v nekaterih primerih ustrezni, morda ne zadostujejo za zadovoljitev dolgoročnih potreb zaposlenega, zato boste skoraj zagotovo morali razmisliti o trajnejših prilagoditvah. Z drugimi besedami, v postopke na delovnem mestu bi morali biti vključeni ukrepi in postopki za razumno prilagoditev.

(iv) Segregacija ali izključevalna ravnanja

Delodajalci morda menijo, da je segregacija zaposlenih invalidov oblika razumne prilagoditve – na primer, da se zaposlenim invalidom dodelijo ločeni delovni prostori ali omeji njihova interakcija s sodelavci. To je lahko včasih koristno, na primer v okoliščinah, ko se zaposleni bistveno lažje osredotoči in dela, če je ločen od drugih ljudi. Vendar pa je pri oblikovanju takšnih rešitev potrebna previdnost. Zaposleni invalidi potrebujejo interakcijo s sodelavci. Prilagoditev delovnega okolja v škodo tega in na splošno individualnim željam in sposobnostim invalidov ne bi bila razumna prilagoditev; to bi povzročalo stigmatizacijo, oviralo možnosti za poklicni razvoj zaposlenih invalidov in ogrozilo njihovo vključevanje na delovnem mestu. Z drugimi besedami, to bi bila segregacija. Namen razumne prilagoditve je olajšati enakopravno udeležbo in vključevanje, ne pa izolirati posameznika zaradi invalidnosti.

(v) Prepoved uporabe protetičnih in ortotskih pripomočkov

Protetični in ortotski pripomočki so medicinski izdelki za osebno uporabo, ki popravljajo, izboljšujejo ali nadomeščajo del telesa ali funkcijo. To so na primer slušni pripomočki ali vsadki, umetne roke ali noge, invalidski vozički in očala. Včasih se javna uprava odloči, da nekaterih od teh pripomočkov (predvsem slušnih pripomočkov ali slušnih vsadkov) ni mogoče uporabljati med preskusi v okviru natečajev v javni upravi, razen če je invalid zaprosil za „razumne prilagoditve“. Pri tem se ne upošteva dejstvo, da ti pripomočki (kot so očala, vsadki in invalidski vozički) ne predstavljajo ukrepov za dostopnost ali razumnih prilagoditev, temveč so neločljivo povezani z osebo. Delodajalci bi se morali tega zavedati in razmisliti o tem, da bi dovolili uporabo takšnih pripomočkov v postopkih zaposlovanja.

3 Odprava ovir za talente: uporaba sodobnega pristopa k invalidnosti

V Evropi se naš odnos do invalidnosti in invalidov sčasoma spreminja. Za zagotavljanje učinkovitih prilagoditev na delovnem mestu, ki bodo vsem vašim zaposlenim pomagale, da bodo uspešni v produktivnem okolju z medsebojno podporo, je ključen vključujoč pristop, ki je osredotočen na posameznike in jim pomaga premagovati ovire, namesto da bi se osredotočal na njihove okvare.

Osredotočite se na talente, vrline, kompetence in spretnosti invalidov, kot bi to storili pri delavcih, ki niso invalidi.

Če invalidnost vpliva na posameznika na delovnem mestu, ga vprašajte, kakšne strategije uporablja v vsakdanjem življenju zunaj dela pri spopadanju z ovirami, s katerimi se srečuje. Nekatere od teh strategij bi morda lahko uporabljal tudi na delovnem mestu.

Prilagoditve bi morali oblikovati na način, osredotočen na posameznika, ob upoštevanju posebnih zahtev, izzivov in prednosti posameznikov z različnimi vrstami invalidnosti. Odprt in spoštljiv dialog z zaposlenimi vam lahko pomaga ugotoviti in razumeti njihove edinstvene zahteve.

Sodelujte s sindikati v svoji organizaciji, da bi s kolektivnimi pogajanji preučili razumne prilagoditvene rešitve.

Razumne prilagoditve obsegajo več kot le spoštovanje zakona. V okviru zaposlovanja bi moral biti idealen pristop k invalidnosti:

  • osredotočen na posameznika
  • celosten
  • biopsihosocialen

in obsegati:

  • vključevanje
  • dobro počutje
  • opolnomočenje
  • dostopnost
  • prepoznavanje različnih vrst invalidnosti.

Kaj vključuje biopsihosocialni pristop?

Biopsihosocialni pristop priznava, da invalidnost zadeva več kot le biološke dejavnike – duševno ali telesno stanje ali okvaro, ki vpliva na zadevno osebo; vključuje kombinacijo bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov ter postavlja posameznika v središče procesa razumnih prilagoditev, ob upoštevanju njegovih edinstvenih zahtev, preferenc in prednosti.

Biopsihosocialni model priznava, da je invalidnost večdimenzionalna. Čeprav upošteva posameznikove okvare in kronična stanja, upošteva tudi psihološke (kognitivne in čustvene dejavnike) in socialne vidike (povezane s socialnimi ovirami, odnosi in vključevanjem), ki skupaj oblikujejo njegovo izkušnjo invalidnosti.

Na posameznika osredotočen vidik tega pristopa je usmerjen na edinstvene potrebe, želje in prednosti posameznika, pri čemer priznava, da ima vsak invalid, ki se sooča s posebnimi izzivi, tudi svoje individualne sposobnosti. Enotnega pristopa, ki bi ustrezal vsem, ni. Z izčrpnimi pogovori z zaposlenimi se boste seznanili z njihovimi posebnimi okoliščinami, tako da boste lahko svoje prilagoditve ustrezno oblikovali. Ta individualiziran pristop spodbuja občutek za lastno odgovornost, dostojanstvo in spoštovanje ter omogoča večje zadovoljstvo in učinkovitost v procesu prilagoditev.

3.1 Obravnava najrazličnejših vrst invalidnosti

Z obravnavanjem različnih vrst invalidnosti, opisanih v Konvenciji ZN o pravicah invalidov, in sprejetjem celovitega pristopa k prilagoditvam, osredotočenega na posameznika, lahko ustvarite vključujoča delovna okolja, ki zagotavljajo enake možnosti za zaposlene s telesno, senzorno, intelektualno in psihosocialno oviranostjo in tudi za starajočo se delovno silo.

Telesna oviranost

Obstajajo najrazličnejša stanja, ki lahko vplivajo na mobilnost, spretnost ali fizično delovanje osebe, kot so na primer poškodbe hrbtenjače, mišična distrofija in izguba okončin.

Zagotoviti bi morali fizično dostopnost na delovnem mestu, vključno s klančinami, ograjami, širokimi hodniki, označenimi prehodi, dvigali in dostopnimi toaletnimi prostori. Razumne prilagoditve lahko vključujejo nastavljive mize ali delovne postaje, podporne pripomočke, prirejeno opremo in dostopna parkirna mesta.

Senzorna oviranost

Okvare vida lahko segajo od slabovidnosti do popolne slepote, medtem ko motnje sluha vključujejo vse od delne izgube sluha do gluhosti. Nekatere osebe z motnjami sluha komunicirajo v govorjenem jeziku, druge pa v znakovnem.

Za osebe, ki komunicirajo v znakovnem jeziku, lahko zagotovite nastavljive mize in stole, bralnike zaslona, gradiva v Braillovi pisavi, prevajalnike govora v besedilo, podnaslavljanje, tolmače za znakovni jezik, za tiste, ki komunicirajo v govorjenem jeziku, pa podporne pripomočke za poslušanje. Za omogočanje komunikacije so lahko potrebni dostopni dokumenti ali alternativni formati. Sestanke organizirajte v dostopnih prostorih in gradivo za sestanke zagotovite v dostopnih oblikah, kot je Braillova pisava ali elektronske različice, ki jih lahko preberejo bralniki zaslona.

Intelektualna oviranost

Motnje v duševnem razvoju vključujejo omejitve v kognitivnem delovanju in prilagoditvenih sposobnostih. Posamezniki z intelektualno oviranostjo lahko potrebujejo dodatno podporo pri razumevanju in opravljanju delovnih nalog.

Zagotoviti bi morali jasna navodila, poenostavljena gradiva in usposabljanje. Prilagoditve lahko vključujejo spremenjene delovne procese, razčlenitev kompleksnih nalog, omogočanje več časa za opravljanje nalog, zagotavljanje vizualnih pripomočkov in podporo s strani zaposlitvenih kovčev ali mentorjev.

Psihosocialne motnje

Nekatere duševne težave lahko vplivajo na čustveno dobro počutje in vsakodnevno delovanje osebe – vključno z depresijo, anksioznimi motnjami, bipolarno motnjo in posttravmatsko stresno motnjo.

Ustvariti bi morali razumevajoče delovno okolje, ki ne stigmatizira, in zagotoviti prožnost pri načrtovanju ter spodbujati usposabljanje in ozaveščanje o duševnem zdravju. Razumne prilagoditve lahko vključujejo spremenjen delovni čas, svetovanje, prilagoditve na delovnem mestu za zmanjšanje stresa ali ureditev posebnega mirnega prostora.

Dostopnost je eden od ključnih vidikov zagotavljanja razumnih prilagoditev. To vključuje fizično in digitalno dostopnost, dostopnost proizvodov in storitev20 ter komunikacijo. Delodajalci z zagotavljanjem dostopnosti izkazujejo zavezanost ustvarjanju vključujočih delovnih mest.

Z obravnavanjem različnih vrst invalidnosti, opisanih v Konvenciji ZN o pravicah invalidov, in sprejetjem celostnega pristopa k prilagoditvam, osredotočenega na posameznika, lahko delodajalci ustvarijo vključujoča delovna okolja, ki zagotavljajo enake možnosti za zaposlene s telesno, senzorno, intelektualno in psihosocialno oviranostjo oz. motnjo.

3.2 Podpora starajoči se delovni sili

Z razširitvijo načel razumne prilagoditve, da se upoštevajo potrebe starajoče se delovne sile, lahko gradite na temeljih vključujočega delovnega okolja. Če izkoristite priložnosti za izboljšanje ergonomije in omogočite gibljiv delovni čas, možnosti postopnega upokojevanja in stalno usposabljanje za pridobitev znanj in spretnosti, lahko to koristi starejšim zaposlenim, hkrati pa poveča prilagodljivost in odpornost delovnega mesta za vse. Ta večgeneracijski pristop je skladen s širšimi cilji socialne trajnostnosti, ki zagotavljajo, da je delovno mesto raznolik, vključujoč in produktiven prostor.

Pogosto napačno domnevamo, da so invalidnosti starejših preprosto posledica staranja, zato je bistveno, da se to prepričanje ovrže. Paziti bi morali na razlikovanje med spremembami, povezanimi s starostjo, in posebnimi invalidnostmi, ki lahko zahtevajo posebno podporo in prilagoditve. Kadar invalidnost pri starejših ni ustrezno prepoznana, lahko ovire za dostopnost včasih ostanejo neopažene, kar lahko starejše osebe ovira pri polnem dostopu do zaposlitvenih možnosti.

Kot delodajalec lahko ustvarite razumevajoče okolje s prilagodljivim načrtovanjem, možnostmi dela na daljavo, ergonomsko oblikovanimi delovnimi mesti in priložnostmi za nenehno učenje, prilagojenimi potrebam starejših oseb, zlasti invalidov. S tem ne le obogatite svojo organizacijsko kulturo, temveč tudi okrepite svojo konkurenčno prednost na trgu na spodaj navedene načine.

  • Izkušnje in strokovno znanje
    Starejši posamezniki so nabrali dolgoletne izkušnje in imajo veliko znanja. Njihova skozi desetletja izpopolnjena znanja so lahko neprecenljiva pri sprejemanju odločitev, reševanju problemov, mentorstvu mlajšim zaposlenim in odnosih s strankami.
  • Raznolikost in inovacije
    Raznolika delovna sila, ki vključuje različne starosti, spodbuja različne poglede, ki so ključnega pomena za inovacije. Različne življenjske izkušnje in pogledi lahko obogatijo kolektivno razmišljanje in olajšajo ustvarjalne rešitve.
  • Stroškovna učinkovitost
    S prilagodljivimi urniki dela ali možnostmi dela na daljavo lahko podjetja v primerjavi s tradicionalnim delom v pisarni ohranijo neprecenljivo strokovno znanje starejših delavcev s potencialno nižjimi stroški.
  • Blagovna znamka delodajalca
    Če ste prepoznavni kot starosti prijazen delodajalec, lahko izboljšate podobo svoje blagovne znamke. S tem kažete zavezanost vključevanju in družbeni odgovornosti, ki lahko pritegneta širši nabor talentov in sta dobro sprejeta pri potrošnikih.
  • Skladnost s predpisi in zmanjševanje tveganj
    Upoštevanje politik vključevanja in razumnih prilagoditev dokazuje skladnost s pravnimi standardi in preprečuje tveganja, povezana z izgubo starejših zaposlenih ali strokovnega znanja.

3.3 Zaposlovanje invalidov z razumnimi prilagoditvami: prednosti, ki jih lahko pričakujete

Podprto in cenjeno osebje

Spodbujanje razumnih prilagoditev kot pravice lahko pomaga ustvariti bolj vključujoče, raznoliko in razumevajoče delovno okolje ter kulturo pravičnosti in enakih možnosti. To pošilja jasno sporočilo, da so zaposleni invalidi cenjeni in podprti ter da lahko tisti, ki se spopadajo z ovirami, sproščeno pridejo na delovno mesto, taki kot so. To lahko celo poveča število prijav za zaposlitev, če se več invalidov počuti opogumljene, da se prijavijo.

Prava podpora, ki omogoča boljše zadrževanje delavcev

Za zaposlene, ki se jim omogoči ustrezna prilagoditev, je bolj verjetno, da se bodo počutili podprte, cenjene in opolnomočene, da pri svojem delu prispevajo najboljše možne rezultate. To pa lahko izboljša zadovoljstvo na delovnem mestu, lojalnost in skupno stopnjo zadrževanja delavcev v organizaciji.

Večja učinkovitost in produktivnost

Če se zaposlenim omogočijo prilagoditve, ki jih potrebujejo za premagovanje ovir, povezanih z invalidnostjo, lahko svoje naloge opravljajo učinkoviteje in uspešneje; optimizirani delovni pogoji jim omogočajo, da v celoti izkoristijo svoje spretnosti in sposobnosti, izboljšajo produktivnost in dosežejo boljše rezultate. Evropski invalidski forum je v svojem sedmem evropskem poročilu o človekovih pravicah obravnaval pravico invalidov do dela. V njem navaja ugotovitve iz več drugih poročil o produktivnosti invalidov. Študija, opravljena med odgovornimi za človeške vire, je denimo pokazala, da je uspešnost 72 % zaposlenih invalidov, ki jim je zagotovljena razumna prilagoditev, ocenjena kot povprečna, nadpovprečna ali odlična.21

Gospodarske koristi za vključujoča podjetja

Študija Svetovnega gospodarskega foruma je pokazala, da so v analiziranem štiriletnem obdobju bolj vključujoča podjetja dosegla za 28 % višje prihodke kot manj vključujoča podjetij, dvakrat večji čisti dohodek in za 30 % višje profitne marže.22

Večji ugled organizacije

Spodbujanje razumne prilagoditve kot pravice dokazuje zavezanost organizacije k raznolikosti, vključevanju in izpolnjevanju zakonskih obveznosti. Ta zavezanost krepi ugled organizacije tako znotraj kot zunaj, pomaga pri privabljanju vrhunskih talentov in ohranjanju pozitivnih odnosov s strankami in deležniki, hkrati pa delodajalca predstavlja kot družbeno odgovornega in vključujočega.

Pozitivna kultura na delovnem mestu in trajnostna delovna sila

Pozitivna kultura na delovnem mestu pomaga odpravljati stigmatizacijo in predsodke, povezane z invalidnostjo, ter spodbuja spoštovanje in razumevanje. Prilagoditve se lahko izvedejo tudi v korist starajoče se delovne sile, pri čemer je treba upoštevati posebne ovire, ki so posledica invalidnosti, in jih razlikovati od sprememb med starejšimi delavci, povezanih s starostjo. Ta vključujoča kultura koristi vsem zaposlenim in pomaga ustvariti okolje, ki je znano po raznolikosti in v katerem se vsakdo počuti cenjen in podprt.

3.4 Kako ozaveščati

Delodajalci vse bolj prepoznavajo in razumejo morebitne koristi razumnih prilagoditev ter jih dejavno promovirajo kot standardno prakso.

V svoji organizaciji ali podjetju lahko o pomenu in koristih razumnih prilagoditev ozaveščate na več načinov.

• Usposabljanje in delavnice

Vodstveni delavci in drugi zaposleni se lahko na usposabljanjih in delavnicah za ozaveščanje o invalidnosti in razumnih prilagoditvah (na primer pod vodstvom kadrovske službe vaše organizacije) izobražujejo o pravicah zaposlenih invalidov, koristih prilagoditev in najboljših praksah za izvajanje prilagoditev v praksi. Na interaktivnih delavnicah lahko udeleženci preučijo izzive in priložnosti, s katerimi se srečujejo, ter razpravljajo o različnih študijah primerov in scenarijih.

• Komunikacijske kampanje

Kampanje ozaveščanja se lahko uporabijo za poudarjanje pomena razumnih prilagoditev in za spodbujanje kulture vključevanja. V internih glasilih, na intranetnih straneh in digitalnih prikazovalnikih lahko objavite informacije, zgodbe o uspehu in pričevanja zaposlenih, ki so jim prilagoditve pomagale, ne le za ozaveščanje, temveč tudi za izpodbijanje napačnih predstav in spodbujanje pozitivnega odnosa do razumnih prilagoditev.

• Vodenje, zavezanost in zagovorniki

Vodstveni in izvršilni delavci ter menedžerji bi morali pomagati spodbujati razumne prilagoditve. Če imate vodilno funkcijo in lahko dokažete svojo zavezanost, to pokaže, kakšen je odnos z vrha, in spodbuja širšo uporabo in sprejemanje v organizaciji.

• Sodelovanje z invalidskimi organizacijami

Partnerstva z zunanjimi invalidskimi organizacijami, skupinami zastopnikov pravic invalidov ali strokovnjaki lahko priskrbijo dodatno strokovno znanje in smernice. Z njihovimi vpogledi in viri boste v vaši organizaciji bolje razumeli razumne prilagoditve in izkušnje zaposlenih invalidov ter pridobili sveže ideje in oblikovali sveže pristope.

• Vrednotenje in nenehno izboljševanje

Da bi opredelili področja, na katerih so potrebne izboljšave, reševali izzive in se veselili uspehov, bi morali zbirati povratne informacije zaposlenih, kadrovskega osebja in vodstvenih delavcev. Stalno spremljanje in ocenjevanje lahko vaši organizaciji pomagata izpopolniti njen pristop, okrepiti ozaveščenost osebja in čim bolj povečati koristi razumnih prilagoditev.

Model „odločitev za razkritje“

Model „odločitev za razkritje“ priznava pravico posameznika, da se odloči, ali bo razkril svojo invalidnost ali ne. Ljudem omogoča, da se pogovorijo o razumni prilagoditvi, ko so pripravljeni in voljni to storiti.

To pomeni, da lahko invalid ohrani nadzor nad svojimi osebnimi podatki.

Ta pristop spoštuje samostojnost posameznika in mu omogoča, da razkrije svojo invalidnost in se pogovori o prilagoditvah (morda s prožnim procesom prilagoditev) v lastnem tempu.

S spoštovanjem te osebne izbire se spodbujata zasebnost in zaupnost ter zagotavlja, da se občutljivi osebni podatki razkrijejo samo ustreznim posameznikom, kot so kadrovsko osebje ali nadzorniki, kar pomaga ohranjati varen prostor za odkrite in iskrene pogovore.

Z ustvarjanjem okolja, v katerem posamezniki niso prisiljeni razkriti svoje invalidnosti, lahko ta model zmanjša stigmatizacijo in tveganje diskriminacije, tako da se delo zaposlenih, ki se srečujejo z ovirami, ocenjuje na podlagi njihovih sposobnosti, spretnosti in uspešnosti – ne njihove invalidnosti.

3.5 Razporejanje razumnih prilagoditev

Trajnostno rešitev za svoje zaposlene invalide lahko dosežete z dobro organiziranim postopkom za razporejanje razumnih prilagoditev. Zagotovljene prilagoditve morajo biti učinkovite, uspešne in prilagojene posamezniku. Ponujene rešitve morajo biti trajnostne skozi čas. Morda boste morali opraviti temeljite ocene za zaposlene invalide, pri tem pa upoštevati strokovne nasvete, če so na voljo, in svoje zaposlene vključiti v postopek odločanja. Vaš cilj bi moral biti ugotoviti, katere prilagoditve ustrezajo najnujnejšim potrebam zaposlenih, ki bi se sicer srečevali z ovirami pri svojem delu, hkrati pa upoštevati dolgoročno vzdržnost.

Postopek razporejanja razumnih prilagoditev temelji na pravnih obveznostih in protidiskriminacijski zakonodaji. Če niste prepričani, kakšne so podrobne zahteve, se posvetujte z lokalnim organom ali organizacijo delodajalcev, ki bi lahko pomagala pri opredelitvi zadevnih zakonov. S spoštovanjem zakonov se varujejo pravice zaposlenih invalidov in zmanjšuje tveganje pravnih sporov ali tožb zaradi diskriminacije, hkrati pa ustvarja in ohranja pošteno in pravično delovno okolje.

Kolektivna pogajanja in socialni dialog med delodajalci in sindikati imajo pomembno vlogo pri dogovarjanju za razumne prilagoditve na delovnem mestu za invalide in njihovem izvajanju. S temi skupnimi razpravami sindikati postanejo močni zagovorniki delavcev invalidov, pri čemer svojo kolektivno moč uporabljajo za vplivanje na potrebne prilagoditve in zagotavljanje teh prilagoditev. Ta dialog z obravnavanjem posebnih potreb in spodbujanjem vključujočega ozračja krepi zavezanost enakim možnostim, pri čemer prispeva k temu, da so delovna mesta dostopna in primerna za vse.

3.6 Vključujoče prakse v vseh fazah zaposlitve

Zaposlitev invalidov je pot, ki se začne s fazo zaposlovanja, zajema zadrževanje delavcev in vključuje olajševanje nemotenega poklicnega napredovanja. V tem razdelku so določeni ukrepi, ki jih lahko delodajalci sprejmejo v vsaki fazi zaposlitve za ustvarjanje vključujočega delovnega okolja.

I. Zaposlovanje

Vključevanje raznolike delovne sile se začne z vključujočim postopkom zaposlovanja. Kot delodajalec ste prvi v vrsti, pomagajo pa vam agencije za zaposlovanje in javni organi.

Sodelovanje

  • Sodelujte s specializiranimi agencijami za zaposlovanje, ki imajo strokovno znanje na področju zaposlovanja invalidov.
  • Povežite se z javnimi organi za usmerjanje in podporo, da se prepričate, ali izpolnjujete zakonske zahteve.

Dostopnost

  • Poskrbite, da so oglasi za delovna mesta dostopni in vključujoči ter po potrebi zagotovite alternativne oblike ali besedilo.
  • V obvestilu o prostem delovnem mestu bi morali od kandidatov zahtevati, da navedejo, ali imajo posebne potrebe ali potrebujejo prilagoditev, da bi se lahko udeležili razgovora.
  • Poskrbite, da bo postopek razgovora vključujoč in dostopen, pri čemer zagotovite razumne prilagoditve, kot so tolmači za znakovni jezik ali dostopna mesta, podporni pripomočki za poslušanje ali pretvorniki govora v besedilo.

Ozaveščanje in usposabljanje

Izvajajte programe ozaveščanja in usposabljanja za odpravo mitov in spodbujanje prijaznega vzdušja za kandidate invalide. Več informacij o organizaciji programov usposabljanja je na voljo v razdelku Olajševanje komunikacije o razumnih prilagoditvah.

II. Zadrževanje delavcev

Zadrževanje delavcev je odločilno za ustvarjanje ugodnega delovnega okolja. Ne gre le za to, da zaposleni ostanejo zaposleni, temveč tudi za zagotavljanje njihovega dobrega počutja in produktivnosti.

Razumne prilagoditve

  • Brez pretiranega odlašanja ponudite razumne prilagoditve.
  • Ustvarite vključujoča in dostopna delovna mesta ter zagotovite podporne tehnologije.
  • Zagotovite osebno asistenco.
  • Ponudite gibljiv delovni čas in možnosti za delo na daljavo (če to zahtevajo zaposleni invalidi).
  • Prilagodite delovne naloge, da bodo ustrezale sposobnostim invalidov.
  • Uredite dostopen prevoz.
  • Uporabljajte dostopna komunikacijska orodja.
  • Ponudite program vrnitve na delo za zaposlene, ki morajo zapustiti delovno mesto, ker okrevajo po nesreči, bolezni ali drugem stanju, ki lahko vpliva na njihovo sposobnost opravljanja nalog.
  • Izvajajte redne preglede, da se seznanite z vsemi tekočimi potrebami in jih obravnavate.

Podporne mreže

Spodbujajte razvoj skupin za medsebojno pomoč, na primer skupin za zaposlene invalide, in programe mentorstva za pomoč pri socialnem in poklicnem vključevanju zaposlenih invalidov.

Nenehno učenje in razvoj

Zagotovite priložnosti za razvoj znanj in spretnosti ter usposabljanje; zagotovite ustrezne in dostopne prostore ter učna gradiva.

III. Poklicno napredovanje

Bistvenega pomena za pravično delovno mesto je spodbujanje kulture rasti in priložnosti za vse zaposlene.

Vrednotenje učinka

  • Zagotovite, da je vrednotenje učinka pošteno in nepristransko ter temelji na zmožnostih in dosežkih posameznika.
  • Spodbujajte odprt dialog, da bi se seznanili z željami in kariernimi cilji zaposlenih invalidov.

Priložnosti za napredovanje

Spodbujajte pregleden proces napredovanja, ki zagotavlja, da imajo vsi zaposleni, ne glede na njihovo invalidnost, dostop do priložnosti za poklicno napredovanje. Če ima oseba ustrezne kvalifikacije in izkušnje za neko delovno mesto ter se lahko poteguje za napredovanje na to delovno mesto, bi bilo treba razmisliti o potrebi po razumnih prilagoditvah.

Krepitev zmogljivosti

Ponudite programe usposabljanja za vodstvene položaje in mentorstvo, da pripravite zaposlene invalide na višje položaje.

Sodelovanje z zunanjimi partnerji

Sodelujte s skupinami zastopnikov pravic invalidov in službami za poklicno rehabilitacijo pri usmerjanju za olajšanje poklicnega napredovanja.

Sprejemanje razumnih prilagoditev in vključevanja v vseh fazah zaposlovanja ni le zakonska zahteva, ampak tudi pomembno prispeva k skladnemu in produktivnemu delovnemu okolju. Delodajalci so v sodelovanju z zunanjimi partnerji ključni dejavnik za spodbujanje kulture dostopnosti, enakih možnosti in rasti za vse zaposlene ter postavljajo trdne temelje za napredno in družbeno odgovorno podjetje.

Zaposlovanje, zadrževanje delavcev in poklicno napredovanje so del istega stalnega procesa spodbujanja vključujočega delovnega okolja. V tem razdelku je opisano, kako medsebojno povezane so te faze zaposlitve. V teh smernicah so izčrpno opisani ukrepi za zagotavljanje razumevajočega in vključujočega delovnega okolja v celotnem življenjskem ciklu zaposlitve.

3.7 Olajševanje komunikacije o razumnih prilagoditvah

Obstaja več strategij za zagotavljanje učinkovite komunikacije, kadar zaposleni zahtevajo in prejmejo razumne prilagoditve.

Jasni, vključujoči in dostopni komunikacijski ­kanali

Zaposleni invalidi morajo imeti možnost uporabe komunikacijskih kanalov, ki jim omogočajo enostaven dostop do informacij o procesu prilagoditev. Vzpostavite lahko na primer namenski e-naslov, morda skupaj s telefonsko številko za pomoč ali spletno stranjo, kjer lahko zaposleni vložijo zahteve za razumne prilagoditve in zaprosijo za pojasnilo, če se morajo pogovoriti o svojih individualnih potrebah. Za čim večjo dostopnost bi morali dati ustrezne informacije na voljo v lahko razumljivem jeziku in v več oblikah.

Pregledne politike in postopki za razumne ­prilagoditve

Določite lahko uslužbenca, ki bo nadzoroval raznolikost in vključevanje. V sodelovanju z zaposlenimi invalidi bi lahko pripravil dokument o politiki ali smernice o razumnih prilagoditvah. Pomembno je, da se invalidi vključijo v postopek priprave takih smernic, ki bi bile usklajene z načeli vključenosti in pristopom „nič o nas brez nas“, ki ga uporabljajo številne invalidske organizacije in je povezan s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. V vaših politikah in postopkih bi morali jasno opisati proces prilagoditev, ustrezni dokumenti pa bi morali biti na voljo vsem zaposlenim, tudi invalidom, da bodo lahko jasno razumeli zadevne korake. Posamezniki ali službe, s katerimi morajo stopiti v stik, morajo biti jasno navedeni. V politikah in smernicah bi morala biti poudarjena zaupnost, zaposlenim pa bi morale zagotavljati, da bodo vse njihove zahteve za prilagoditve obravnavane zasebno in rahločutno.

Zunanja mediacija

Če dogovora med posameznikom in delodajalcem ni mogoče zlahka doseči, boste morda želeli poiskati pomoč nepristranskega zunanjega mediatorja. To vam lahko pomaga, da dosežete dogovor in sprejmete vzajemno sprejemljivo odločitev o tem, katere prilagoditve je treba izvesti.

Izobraževanje in usposabljanje za vse

Organizacijam se priporoča, naj zagotovijo programe usposabljanja ali izobraževanja za krepitev ozaveščenosti in boljše razumevanje procesa razumnih prilagoditev. Zaposleni invalidi bi se morali po potrebi udeležiti usposabljanja, s katerim bi zagotovili, da bodo razumeli, kako učinkovito speljati proces. Pomembno je zagotoviti, da zaposleni invalidi razumejo svoje pravice. Organizacije bi se morale zavedati, da je v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov invalidnost razvijajoč se pojem, ki izhaja iz interakcije med invalidi ter ovirami v odnosu in okolju. Vse invalidnosti niso vidne. Premik Konvencije v pristopu k invalidnosti od medicinskega in dobrodelnega pristopa k pristopu, ki temelji na človekovih pravicah, se mora pokazati tudi v procesu razumnih prilagoditev v organizaciji.

Usposabljanje je potrebno tudi za kadrovsko osebje in vse druge, ki sodelujejo pri usklajevanju razumnih prilagoditev, vključno z usposabljanjem o ustreznih zakonih in najboljših praksah ter o rahločutnem obravnavanju zahtevkov. Usposabljanje bi bilo treba zagotoviti tudi za vodje skupin in vodstvene delavce, ki bi morali pomagati ohranjati razumevajoče in vključujoče okolje v svojem oddelku ali organizaciji – to je kraj, kjer so zaposlenim invalidom zagotovljene prilagoditve, ki jih potrebujejo za premagovanje ovir in opravljanje svojega dela v najboljšem možnem obsegu na način, ki ga njihovi sodelavci razumejo in podpirajo.

Kdo lahko izvaja usposabljanje?

  • Notranji strokovnjaki.
    Če ima vaša organizacija oddelek za raznolikost in vključevanje ali strokovnjake za pravice invalidov in razumne prilagoditve, so to idealni kandidati za izvedbo usposabljanja.
  • Zunanji svetovalci.
    Za izvajanje usposabljanja se lahko najamejo strokovnjaki, specializirani za raznolikost na delovnem mestu, vključevanje in skladnost z zakonodajo o invalidnosti.
  • Vladne agencije.
    Nekatere države imajo vladne organizacije, ki se ukvarjajo z raznolikostjo in vključevanjem na delovnem mestu. Pogosto zagotavljajo vire za usposabljanje ali celo neposredne storitve usposabljanja.
  • Neprofitne organizacije in skupine zastopnikov pravic invalidov.
    Organizacije, osredotočene na pravice invalidov in vključevanje, pogosto ponujajo storitve usposabljanja ali pa lahko priporočijo strokovne mentorje.

Kako naj bo usposabljanje organizirano?

  • Ocena potreb.
    Pred usposabljanjem ocenite, kakšno usposabljanje potrebujete – ali gre za splošno ozaveščenost, skladnost s predpisi ali specializirano usposabljanje za kadrovske službe in vodstvo.
  • Priprava učnega načrta.
    Na podlagi ocene potreb pripravite učni načrt usposabljanja. Vključuje lahko predstavitve, delavnice, študije primerov in interaktivne seje.
  • Način usposabljanja.
    Odločite se, ali bo usposabljanje potekalo v živo, na spletu ali hibridno. Ne glede na način poskrbite, da bo usposabljanje vključujoče in dostopno.
  • Časovni razpored.
    Načrtujte, kdaj bodo potekala usposabljanja. Organizirajte jih takrat, ko se jih lahko udeleži večina ljudi.
  • Vključite invalide.
    Po možnosti v načrtovanje in izvajanje usposabljanja vključite invalide in tako zagotovite, da bo usposabljanje resnično vključujoče.
  • Povratne informacije in vrednotenj
    e. Po opravljenem usposabljanju od udeležencev zberite povratne informacije, da ocenite učinkovitost usposabljanja in določite področja, na katerih so potrebne izboljšave.
  • Stalno usposabljanje.
    Razmislite o tem, da bi usposabljanje postalo stalen proces z rednimi posodobitvami, da se upoštevajo vse spremembe zakonodaje ali notranjih politik.
  • Dokumentacija.
    Vodite evidenco o tem, kdo se je udeležil usposabljanj, kdaj so bila izvedena in katera gradiva so bila uporabljena. To bi lahko bilo pomembno za skladnost s predpisi in poznejše notranje vrednotenje.

Z metodičnim načrtovanjem in izvajanjem usposabljanja lahko zagotovite, da učinkovito služi svojemu namenu pri spodbujanju bolj vključujočega okolja.

Individualizirano komuniciranje in posvetovanje

Z zaposlenim invalidom, ki zahteva razumno prilagoditev, bi moral potekati odprt in spoštljiv dialog. Imeti mora možnost, da svoje posebne zahteve in pomisleke izrazi v zaupnem in razumevajočem okolju. Če je treba opredeliti podrobnosti o prilagoditvah za zaposlenega, bi moral biti ta aktivno vključen v odločanje in reševanje težav v zvezi z ovirami, s katerimi se srečuje. Z drugimi besedami, njegov glas je treba slišati in upoštevati njegova stališča. Ta pristop spodbuja občutek odgovornosti in vključenosti v proces. Zahtevek obdelajte čim hitreje.

Tako lahko kot delodajalec sodelujete z zaposlenim v odprtem dialogu in prispevate k njegovemu aktivnemu sodelovanju pri določanju razumnih prilagoditev.

1. Prvič izražena potreba

Zaposleni sporoči svojo potrebo po razumni prilagoditvi, ne da bi nujno razkril posebno naravo svoje invalidnosti – razen če se mu to zdi primerno.

Delodajalec potrdi prejem zahtevka in izrazi pripravljenost za pogovor o možnih rešitvah. Prvi pogovor bi se moral izvesti brez odlašanja.

2. Predstavitev ozadja

Zaupnost. Potrdite, da je pogovor zaupen in da bodo z njim seznanjeni samo tisti, ki morajo biti seznanjeni.

Spoštljivo vzdušje. Ustvarite razumevajoče vzdušje, v katerem se bo zaposleni sprostil, da se bo lahko odkrito pogovoril o svojih potrebah.

3. Potrebe in izzivi

Zaposleni opiše posebne izzive, s katerimi se zaradi invalidnosti srečuje na delovnem mestu.

Delodajalec brez vnaprejšnjih ugibanj postavlja odprta vprašanja, da bi bolje razumel te izzive.

4. Predlagane prilagoditve

Zaposleni predlaga razumne prilagoditve, ki bi mu lahko pomagale pri teh izzivih.

Delodajalec odgovori z dodatnimi predlogi ali prilagoditvami glede na operativno zmogljivost organizacije.

5. Pravni okvir

Delodajalec opiše zakonske pravice zaposlenega in obveznosti delodajalca v skladu z ustreznimi zakoni in politikami.

Zaposleni potrdi, da razume, in zastavi vprašanja, če potrebuje pojasnila.

6. Stroški in logistika

Delodajalec se pogovori o morebitnih pomislekih glede stroškov ali izvedljivosti predlaganih prilagoditev.

Zaposleni ponudi alternative ali predstavi svoje ugotovitve, kako so bile podobne prilagoditve učinkovite drugje.

7. Časovnica izvajanja

Delodajalec zagotovi razumen časovni okvir, v katerem bodo prilagoditve izvedene.

Zaposleni potrdi, da se s časovnim okvirom strinja, ali se po potrebi pogaja.

8. Nadaljnje spremljanje in pregled

Stranki se dogovorita o tem, kako bosta ocenili učinkovitost prilagoditve in kdaj se bosta ponovno sestali, da bi pregledali, kako uspešna je.

9. Dokumentacija

Delodajalec povzame ključne točke pogovora, dogovorjene prilagoditve in časovnico v pisni obliki ter povzetek pošlje zaposlenemu.

Zaposleni preveri točnost dokumenta in navede, ali se z njim strinja.
To bi se moralo zgoditi brez odlašanja.

3.8 Zagotavljanje smernic

Zagotoviti bi bilo treba smernice in svetovanje, da se izpolnijo zahteve zaposlenih invalidov, vodstvenih delavcev, osebja, odgovornega za obravnavo prošenj za prilagoditve, in vodij skupin ali sodelavcev, ki invalide sprejmejo v svoj oddelek ali skupino.

Za zaposlenega invalida

Če se na delovnem mestu spopadate z ovirami, vam je treba zagotoviti vire izobraževanja in gradivo za usposabljanje o vaših pravicah, različnih razumnih prilagoditvah, ki so vam na voljo, ter o vsej drugi pomoči in usmerjanju, ki se vam lahko ponudi. Lahko ste usmerjeni k mrežam za podporo invalidom, strokovnim storitvam ali drugim virom.

Vzpostaviti je treba poti, po katerih lahko izrazite svoje zahteve, pomisleke in podate povratne informacije, ter nadaljnje ukrepanje, s katerim se zagotovi, da so prilagoditve učinkovite. Če je potrebno, je treba vašo prilagoditev sčasoma dopolnjevati.

Za zaposlene, odgovorne za obravnavo prošenj za prilagoditve

Udeležiti se morate celovitega usposabljanja o ozaveščanju o invalidnosti, razumnih prilagoditvah, pravnih obveznostih in najboljših praksah za obravnavo zahtevkov.

Pripraviti je treba tudi smernice za učinkovito komuniciranje z zaposlenimi, ki so zaprosili za prilagoditve, pri čemer te smernice obravnavajo aktivno poslušanje, ohranjanje zaupnosti in dobro razumevanje koncepta, empatije in spoštovanja.

Pripraviti je treba jasne postopke in smernice za obravnavo zahtevkov za prilagoditve (ki zajemajo podrobnosti, kot so roki in zahteve glede dokumentacije). Na voljo vam morajo biti stalna podpora in viri, vključno z dostopom do strokovnega svetovanja in mediatorjev ter ustreznih možnosti za usposabljanje in razvoj.

Za vodje skupin in ekipe, ki sprejemajo zaposlene invalide

Udeleževati se morate stalnega usposabljanja in prejemati smernice o ozaveščanju o invalidnosti, spodbujanju vključujočega delovnega okolja in upravljanju raznolikih skupin. Sodelovati morate v odprtem dialogu z zaposlenimi invalidi, da bi dosegli čim večje razumevanje in sodelovanje.

3.9 Iskanje cenejših prilagoditev: vzpostavljanje ravnotežja

Pomembno je uravnotežiti potrebo po prilagoditvah, s katerimi bi zadovoljili posebne potrebe vsakega posameznika, z izvedljivostjo in stroški. Cilj bi moral biti najti najpreprostejše prilagoditve po razumnih cenah, ki bodo dejansko ustrezale potrebam zaposlenega in njegovim individualnim okoliščinam.

Z individualiziranim pristopom k obravnavanju edinstvenih potreb in okoliščin vsakega zaposlenega invalida lahko ponudite prilagojene rešitve, ki učinkovito odpravljajo ovire in spodbujajo enake možnosti.

Študija, ki jo je v ZDA pripravila mreža Job Accommodation Network, je pokazala, da je mogoče 60 % prilagoditev na delovnem mestu opraviti brez stroškov, povprečni stroški pa znašajo 500 USD (491 EUR) na zaposlenega23. Prilagoditve pomagajo zadržati zaposlene, izboljšati prisotnost in produktivnost ter prihraniti pri stroških zavarovanja24.

Maksimiranje učinkovitosti, zadrževanja in produktivnosti

Glavni cilj razumnih prilagoditev je omogočiti zaposlenim invalidom učinkovito opravljanje delovnih nalog. Čeprav bodo stroški in izvedljivost nedvomno pomembni, bi morala imeti prednost učinkovitost prilagoditev za zadovoljevanje potreb zaposlenega. Prilagoditve, ki so bolje prilagojene specifičnim potrebam posameznih zaposlenih invalidov, so učinkovitejše pri zadrževanju in produktivnosti.

3.10 Spremljanje in pregled

Postopek spremljanja in pregledovanja razumnih prilagoditev je bistvenega pomena za zagotovitev njihove stalne učinkovitosti in za obravnavo morebitnih potrebnih sprememb ali prilagoditev.

Oceniti bi morali, ali je zagotovljena rešitev še vedno učinkovita. V ta namen bo morda treba organizirati redne sestanke, pregledovati podatke o uspešnosti pri delu, zbirati povratne informacije od nadzornikov ali sodelavcev ali prisluhniti informacijam, ki jih poda zaposleni o tem, ali je prilagoditev olajšala njegovo delo in kako. Z oceno učinkovitosti prilagoditve boste morda lahko opredelili področja, na katerih so potrebne izboljšave, ali preučili alternativne rešitve, če zagotovljena rešitev ne izpolnjuje ustrezno potreb zaposlenega.

Potrebe zaposlenih invalidov se lahko sčasoma spreminjajo, zato je za vas pomembno, da izvedete vse potrebne spremembe ali prilagoditve. Prilagoditve je morda treba spremeniti glede na nove informacije ali spremembe okoliščin zaposlenega, kot so spremembe njegovega stanja ali nove delovne odgovornosti. Z zaposlenim bi morali odkrito in pregledno komunicirati, da ugotovite, ali so za zagotovitev nadaljnje učinkovitosti potrebne kakršne koli druge prilagoditve ali spremembe obstoječih ureditev.

V celotnem procesu spremljanja in pregledovanja je ključno, da vodite natančno dokumentacijo in evidence. To vključuje dokumentiranje podrobnosti prilagoditve, morebitnih sprememb, povratnih informacij zaposlenega in rezultatov postopka spremljanja. Dokumentacija pomaga spremljati zgodovino zagotovljenih prilagoditev, olajšuje prihodnjo uporabo in zagotavlja skladnost z zakonskimi zahtevami.

Pri razumnih prilagoditvah je najbolj primerno zavzemati se za nenehne izboljšave. Kot vodje ali vodstveni delavci bi se morali učiti iz vsake izvedene prilagoditve, opredeliti najboljše prakse in po potrebi izvesti spremembe. Redni pregledi ali ocene učinkovitosti prilagoditev se lahko izkažejo za zelo koristne za informirano odločanje v prihodnosti.

4 Informacije in podpora

Izvajanje prilagoditev za zaposlene invalide pogosto zahteva spremembe in stroške, vendar sta na voljo finančna in praktična pomoč.

V številnih državah EU je na voljo finančna pomoč za kritje nekaterih ali vseh stroškov vzpostavitve razumnih prilagoditev. Pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev ali subvencij, včasih skupaj z logistično podporo za pomoč pri opredelitvi ustreznih prilagoditev in zaprositvi za nepovratna sredstva ali subvencije. Višina finančne pomoči in vrste prilagoditev, ki se lahko financirajo, se po Evropi zelo razlikujejo, običajno pa se s shemami financira prilagoditev delovne postaje, ki jo uporablja invalid. V nekaterih primerih je na voljo tudi pomoč pri plačevanju zaposlitvenih kovčev ali potnih stroškov.

Da bi bili upravičeni do financiranja, morajo biti poklicni ali tehnični pripomočki povezani z invalidnostjo in se uporabljati za specifične delovne dejavnosti ali druge ustrezne naloge. Tehnični delovni pripomočki, tako programska kot strojna oprema, se lahko štejejo za posebno obliko prilagoditve. To včasih omogoča zaposlenim invalidom, da opravljajo naloge, ki jih sicer sploh ne bi mogli opravljati.

Z javnimi sredstvi se lahko krijejo stroški usposabljanja posameznika za uporabo delovnega pripomočka. Dodeljeni znesek se določi za vsak primer posebej in je odvisen od različnih meril, kot so stopnja invalidnosti, skupni stroški ukrepov in znesek stroškov, povezanih z invalidnostjo, ki bi jih sicer moral kriti delodajalec.

Sredstva lahko prejmete posebej za kritje stroškov ustvarjanja novih delovnih mest za osebe s hudimi oblikami invalidnosti, morda po obdobju zaposlitve na zaščitenem delovnem mestu. V takih okoliščinah morajo biti podprta delovna mesta dolgoročno rezervirana za take osebe.

Nepovratna sredstva ali subvencije za razumno prilagoditev so v nekaterih okoliščinah na voljo v večini držav EU, čeprav se zneski razlikujejo, postopki prijave pa so včasih upravno obremenjujoči. Upoštevajte, da bo morda treba subvencije delno povrniti, če delodajalec v določenem roku odpove pogodbo.

V nekaterih državah EU lahko delodajalci prejmejo logistično podporo za pomoč pri načrtovanju in izvajanju razumnih prilagoditev, po možnosti poleg finančne pomoči. To podporo pogosto zagotavlja javni sektor, bodisi osrednji organi bodisi vladne službe, kot je zavod za zaposlovanje, čeprav v nekaterih državah obstajajo specializirane organizacije, ki delodajalcem zagotavljajo podporo pri zaposlovanju invalidov.

Izbor organizacij in virov pomoči na ravni EU je naveden pod naslovom Finančna pomoč na koncu teh smernic.

4.1 Kje poiskati pomoč

  • Uradna spletna mesta nacionalnih, regionalnih ali lokalnih vladnih služb, pristojnih za zaposlovanje, delo, socialne zadeve ali pravice invalidov, pogosto zagotavljajo informacije o nepovratnih sredstvih, subvencijah in podpornih programih, ki so lahko na voljo za pomoč delodajalcem pri oblikovanju razumnih prilagoditev.
  • Nekatere invalidske in zaposlitvene organizacije, združenja in nevladne organizacije so specializirane za podporo delodajalcem in invalidom. Pogosto zagotavljajo vire, smernice in informacije o razpoložljivi finančni in logistični podpori za razumno prilagoditev. Taki organizaciji sta na primer Evropski invalidski forum25 in Evropska zveza slepih26. Evropska mreža organov za enakost zagotavlja pregled novejše sodne prakse v več evropskih državah27.
  • Evropska komisija in različni njeni direktorati ponujajo informacije o možnostih financiranja, programih in virih za delodajalce za namene razumne prilagoditve, na različnih spletnih straneh EU pa so pogosto predstavljene pobude o pravicah invalidov, zaposlovanju in socialni vključenosti.
  • Namen serije Promoting diversity (Spodbujanje enakosti) Mednarodne organizacije dela je pomagati delodajalcem vseh velikosti in v vseh gospodarskih sektorjih, da zagotovijo razumne prilagoditve v vseh fazah zaposlitvenega cikla.28
  • Centri za podporo podjetjem, gospodarske zbornice, strokovne ali sektorske organizacije in poslovna združenja pogosto izdajajo smernice in vire za delodajalce, vključno z informacijami o finančni pomoči, nepovratnih sredstvih in logistični pomoči.
  • Informacije o nepovratnih sredstvih, subvencijah ali podpornih programih za delodajalce lahko zagotovijo tudi lokalne agencije za zaposlovanje ali zaposlitveni centri.

4.2 Partnerstva

Posamezni delodajalci in zunanji organi lahko v partnerstvu sodelujejo pri opredelitvi in izvedbi ustrezne razumne prilagoditve za posameznega zaposlenega. Poleg partnerstev s centri za zaposlovanje in drugimi organizacijami za zaposlovanje, centri za poklicno rehabilitacijo ali organizacijami civilne družbe lahko delodajalci sodelujejo tudi z zdravniki v podjetjih, skupinami za zdravje pri delu ali sindikati.

V večini držav EU v taki ali drugačni obliki obstajajo partnerstva za pomoč delodajalcem pri razumnih prilagoditvah, ki pogosto pomagajo s svetovanjem ali podporo pri iskanju ustreznih prilagoditev. Partnerstva je včasih mogoče oblikovati z javnimi organi, kot so agencije za zaposlovanje, pristojne za zaposlovanje invalidov, pogosto pa so vključene tudi nevladne organizacije in organizacije delodajalcev.

Po vsej Evropi obstajajo številni primeri partnerstev, ki ponujajo podporo, kot je finančna pomoč, svetovanje (individualizirano svetovanje o ustrezni prilagoditvi, vodniki za delodajalce, svetovanje o oblikovanju invalidom prijaznih delovnih mest), podporne mreže (podjetij, mreža delodajalcev z izkušnjami z zaposlovanjem osebja z zmanjšano delovno zmogljivostjo), koordinator dela za opredelitev zaposlitvenih možnosti in nalog, primernih za osebe z delno delovno zmogljivostjo, in podatkovne zbirke (evidentiranje prilagoditev v podatkovni zbirki in storitve mediacije za dogovarjanje o delovnih pogojih). V partnerstvo z delodajalci so včasih vključeni tudi strokovnjaki za zdravje pri delu.

 

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ima pomembno vlogo pri omogočanju razumnih prilagoditev za invalide v okviru svojega dela na področju zaposlovanja in pravic delavcev po vsej Evropi. Kot vodilna organizacija, ki zastopa delavce in sindikate v EU, se zavzema za pravice in interese zaposlenih, vključno z invalidi, ter si prizadeva zagotoviti, da politike na delovnem mestu, kolektivne pogodbe in delovno pravo spodbujajo vključujoče prakse in razumne prilagoditve. Evropska konfederacija sindikatov dejavno sodeluje z delodajalci, oblikovalci politik in ustreznimi deležniki pri ozaveščanju o potrebah delavcev invalidov in spodbujanju vključevanja ukrepov, ki vključujejo vidik invalidnosti.

V nekaterih državah, kot je Španija, so sindikati in organizacije delodajalcev podpisali okvirne sporazume, nacionalne in pokrajinske kolektivne pogodbe ter sporazume na ravni podjetja ali organizacije v zvezi z ukrepi, kot so prilagoditve in premestitve, kjer je to primerno.

4.3 Dobre prakse

The 'Illustrative Examples' section of the Guide- lines presents best practices for ensuring reasonable accommodation (RA) by employers. Below is an overview of potential measures that can be implemented. For more detailed information, please refer to the 'Illustrative Examples' section.

Tehnični ukrepi

  • Oprema za prilagajanje delovne postaje (kot so video povečevalnik, ergonomski stol), npr.: p X
  • Programska oprema za slepe in slabovidne
  • Komunikacijska oprema za osebe s senzornimi okvarami
  • Uporaba preprostih simbolov za osebe z intelektualno oviranostjo
  • Uporaba kontrastnih barv v delovnem okolju za pomoč slepim in slabovidnim pri iskanju poti
  • Uporaba dostopnih videokonferenčnih platform (s pretvornikom govora v besedilo)
  • Uporaba vizualnih alarmov za osebe z okvaro sluha (na primer za opozarjanje v sili, zvonec, telefonski klic, začetek in konec delovnega dne)

Organizacijski ukrepi

  • Prilagajanje delovnega mesta, prostorov in opreme
  • Fizične/arhitekturne prilagoditve za lažji dostop do delovnega mesta
  • Zagotavljanje mirnega prostora ali individualnega delovnega prostora za lažjo koncentracijo
  • Možnost dela na daljavo
  • Človeška pomoč, na primer tolmač za znakovni jezik, oseba, usposobljena za kodiranje govorjenega jezika, mentor ali pomočnik
  • Prilagoditev delovnega časa, kot je delo s krajšim delovnim časom ali delovni čas, ki se razlikuje od delovnega časa preostalega dela ekipe – tj. individualizirane ure, za katere se ne uporablja skupni urnik
  • Pogostejši odmori med delovnim dnem (na primer za delavce s sladkorno boleznijo)
  • Sporazumevanje v poenostavljenem jeziku za osebe z intelektualno oviranostjo
  • Sedenje (na delovni postaji, na kateri se običajno stoji)
  • Prevajanje navodil za delo v znakovni jezik ali jezik, ki je lahko berljiv in razumljiv
  • Napotitev na delovno mesto, ki je geografsko blizu doma delavca invalida
  • Prilagoditev vozila, da se invalidu omogoči potovanje na delo in z njega, če javni prevoz ni dostopen
  • Izbira kraja sestanka z upoštevanjem dostopnosti in komunikacij
  • Prestrukturiranje skupin ali razdelitev nalog znotraj skupine (prerazporeditev nalog)
  • Ozaveščanje o invalidnosti

Dobra praksa pri izvajanju

  • Določitev funkcijskih omejitev za opis delovnega mesta in potrebno podporo
  • Izvedba razumnih prilagoditev, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo potrebe in želje zaposlenega invalida
  • Spremljanje učinkovitosti prilagajanja in izvedba potrebnih prilagoditev
  • Posvetovanje s strokovnjaki, npr. svetovalci za vključevanje invalidov, strokovnjaki za človeške vire in pravnimi strokovnjaki na področju delovnega prava in pravic invalidov.

4.4 Dodatni viri informacij

Več evropskih držav ima svoje publikacije in druge informacije za delodajalce v zvezi z razumnimi prilagoditvami. Pripravljajo jih ministrstva, organi za enakost ali zavodi za zaposlovanje ali včasih enote, specializirane za zaposlovanje invalidov v javnem sektorju. V številnih državah sodelujejo tudi organizacije delodajalcev, sindikati in nevladne organizacije (vključno z invalidskimi organizacijami).

Drugi viri vključujejo pobude za vključevanje invalidov, akademske revije, pravna gradiva (kot so povzetki sodne prakse), orodja za delodajalce za podporo invalidom (ki jih pogosto razvijejo javni organi ali nepridobitne organizacije ali se razvijejo v okviru pobud, namenjenih posebej invalidom), spletne seminarje in spletno usposabljanje ter smernice panožnih združenj.

V nadaljevanju je pod naslovom Finančna pomoč naveden izčrpen seznam organov za posvetovanje na evropski ravni.

FINANČNA POMOČ

Sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so glavni vir finančne pomoči delodajalcem za zagotavljanje razumnih prilagoditev na delovnem mestu. Več informacij je na voljo v poročilih Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti za posamezne države z naslovom Striving for an inclusive labour market.29

Nekateri viri financiranja EU

Dodatno se lahko za vzpostavitev razumnih prilagoditev ter spodbujanje dostopnosti in vključevanja na delovnem mestu uporabijo tudi finančna sredstva Evropske unije.

 

  • Obzorje Evropa30

Program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa zagotavlja možnosti financiranja projektov, povezanih z invalidnostjo in dostopnostjo. Organizacije lahko zaprosijo za financiranje v okviru posebnih razpisov ali tem, osredotočenih na vključujoče tehnologije, podporne pripomočke ali oblikovanje vključujočega delovnega mesta. Program spodbuja razvoj inovativnih rešitev in tehnologij, ki omogočajo razumne prilagoditve na delovnem mestu.

Organizacije lahko poiščejo ustrezne razpise za zbiranje predlogov ali možnosti financiranja, ki jih objavijo Evropska komisija ali različne agencije EU. Ti razpisi običajno določajo posebne cilje, merila za upravičenost in prednostne naloge financiranja, povezane z dostopnostjo in razumnimi prilagoditvami. Organizacije morajo smernice skrbno pregledati, pripraviti predlog projekta in ga predložiti v določenem roku.

Postopek prijave je odvisen od specifičnega programa financiranja ali pobude. Organizacije morajo običajno predložiti predlog projekta, v katerem so navedeni cilji, dejavnosti, pričakovani rezultati in proračun za projekt razumne prilagoditve. Merila za upravičenost lahko vključujejo usklajenost projekta s prednostnimi nalogami EU, njegov potencialni učinek, zahteve partnerstva in finančno vzdržnost. Organizacije bodo morda morale dokazati svoje zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje pri izvajanju podobnih projektov.

Pridobitev sredstev EU za pobude za razumno prilagoditev prinaša številne koristi. Prvič, zagotavlja finančna sredstva za podporo izvajanju projektov, ki spodbujajo dostopnost in vključevanje na delovnem mestu. Ponuja tudi priložnosti za mreženje, sodelovanje in izmenjavo znanja z drugimi organizacijami in strokovnjaki, ki delujejo na istem področju. Poleg tega prejemanje sredstev EU povečuje prepoznavnost in verodostojnost dela organizacije ter lahko okrepi prepoznavnost na nacionalni in mednarodni ravni.

Organizacije lahko z razumevanjem postopka prijave, meril za upravičenost in morebitnih koristi pridobitve finančnih sredstev EU izkoristijo sredstva, kot so skladi ESI, Obzorje Evropa in EaSI, za spodbujanje dostopnosti, vključevanja in enakih možnosti na delovnem mestu za delavce invalide.

Organizacije, ki zagotavljajo informacije in ­svetovanje

  • Evropski invalidski forum (EDF)
    Največja krovna organizacija, ki zastopa invalide v Evropi in se zavzema za pravice vseh invalidov z različnimi vrstami invalidnosti. https://www.edf-feph.org/
  • AGE Platform Europe (AGE)
    Spodbuja družbo za ljudi vseh starosti, v kateri imajo vsi enake možnosti za vključevanje in sodelovanje na vseh stopnjah svojega življenja. https://www.age-platform.eu/
  • Evropska zveza za podporno zaposlovanje (EUSE)
    Nevladna organizacija, ki omogoča razvoj podpornega zaposlovanja za pomoč invalidom pri dostopu do kakovostne zaposlitve s stalno pomočjo. https://euse.org/about-euse/
  • Inclusion Europe
    Organizacija, osredotočena na pravice in vključevanje oseb z intelektualno oviranostjo in njihovih družin. https://www.inclusion-europe.eu/
  • Evropska mreža za neodvisno življenje (ENIL)
    Zavzema se za pravice invalidov do neodvisnega življenja in vključevanja v skupnost. https://enil.eu/
  • Mental Health Europe (MHE)
    Organizacija Mental Health Europe se zavzema za pravice in dobro počutje oseb z duševnimi motnjami. https://www.mhe-sme.org/
  • Evropska zveza slepih (EBU)
    Zastopa interese slepih in slabovidnih v Evropi. https://www.euroblind.org/
  • Evropska zveza gluhih (EUD)
    Zavzema se za pravice gluhih in priznavanje znakovnih jezikov v Evropi. https://www.eud.eu/sl/eud/
  • Evropsko združenje za disleksijo (EDA)
    Zavzema se za pravice in potrebe posameznikov z disleksijo v Evropi. https://eda-info.eu/
  • Autism-Europe
    Mednarodno združenje, osredotočeno na spodbujanje pravic in vključevanja oseb z motnjami avtističnega spektra. https://www.autismeurope.org/
  • Evropsko združenje ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (EASPD)
    Zastopa ponudnike storitev, ki delajo z invalidi, vključno z osebami s telesno, intelektualno in senzorno oviranostjo. https://www.easpd.eu/
  • Evropsko združenje za Downov sindrom (EDSA)
    Zavzema se za pravice in dobro počutje oseb z Downovim sindromom. https://www.edsa.eu/
  • COFACE Families Europe
    Zavzema se za pravice in vključevanje invalidov in njihovih družin v Evropi. www.coface-eu.org
  • Evropska zveza staršev gluhih in naglušnih otrok (FEPEDA)
    Spodbuja enake pravice gluhih in naglušnih otrok, mladih in njihovih družin. https://fepeda.eu/
  • Evropska platforma za multiplo sklerozo (EMSP)
    Prizadeva si za izboljšanje kakovosti življenja oseb z multiplo sklerozo v Evropi. https://emsp.org/
  • Evropska zveza naglušnih (EFHOH)
    Zastopa interese naglušnih oseb v Evropi. https://www.efhoh.org/
  • Evropska zveza nevroloških združenj (EFNA)
    Osredotočena je na pomoč in podporo posameznikom z nevrološkimi motnjami, vključno s stanji, kot so epilepsija, Parkinsonova bolezen in multipla skleroza. https://www.efna.net/
  • Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje
    Ustanovljena za povečanje učinkovitosti javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ). https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1100&langId=sl

Ta seznam ni izčrpen. Za pravice invalidov po vsej Evropi se zavzemajo številne druge organizacije in združenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Za več informacij glej poročila Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti za posamezne države z naslovom Striving for an inclusive labour market.31

PRIMERI

Metode razumnih prilagoditev, ponazorjene s primeri v nadaljevanju, kažejo, katere ukrepe lahko delodajalci sprejmejo za izpolnitev zakonske obveznosti (Direktiva Sveta 2000/78/ES)32 za razumno prilagoditev in za zagotovitev zaposlitve invalidov. Z upoštevanjem teh metod se lahko razumne prilagoditve izvedejo v zelo kratkem času.

Predstavljeni seznam metod ni izčrpen.

metoda 1

metoda 1

Zagotavljanje podporne tehnologije

Delodajalci lahko prejmejo pomoč in podporo za zaposlovanje ljudi, ki se srečujejo z ovirami pri svojem delu, tako da se jim zagotovi podporna tehnologija. Zato se je koristno seznaniti z razpoložljivostjo in dostopom do različnih podpornih pripomočkov in rešitev IT.

1.1 Projektna vodja z motnjo avtističnega spektra v farmacevtski industriji

metoda 1
Država Avstrija
Delodajalec Vodilno podjetje v farmacevtski industriji
Ovira za zaposlenega Motnja avtističnega spektra, ki zahteva osredotočeno okolje za ponavljajoče se naloge, ki zahtevajo visoko koncentracijo in natančnost.
Zagotovljena razumna prilagoditev Miren pisarniški prostor, ki zaposleni omogoča delo brez zunanjih motenj.
Cilj Olajšati obveznosti projektne vodje pri strukturiranju in upravljanju tehničnih zmogljivosti z uskladitvijo z njenimi edinstvenimi prednostmi.
Korist za delodajalca Spodbujanje naravne sposobnosti zaposlene za naloge, ki zahtevajo osredotočenost in natančnost, omogoča doseganje kakovostnejših rezultatov dela. Manjša prilagoditev, in sicer zagotovitev mirnega pisarniškega prostora, prinaša precejšnje koristi v obliki potrebnega visokokakovostnega dela. Dokazuje tudi zavezanost delodajalca vključujočemu delovnemu okolju, privabljanju raznolikega nabora talentov in morda vodi k inovacijam, ki izhajajo iz te raznolikosti.
Stroški Minimalni, saj ukrep zahteva razpoložljivost mirnega pisarniškega prostora.

1.2 Slabovidni delavec v trgovini na drobno

metoda 1
Država Avstrija
Delodajalec Veriga supermarketov
Ovira za zaposlenega Slabovidnost
Zagotovljena razumna prilagoditev Mobilni telefon, opremljen z aplikacijo za glasno branje in aplikacijo za skeniranje.
Cilj Zaposlenemu omogočiti opravljanje nalog, kot so zlaganje izdelkov na police in usposabljanje novih zaposlenih.
Korist za delodajalca Supermarket z majhno tehnološko naložbo ne zagotavlja le učinkovitega izvajanja nalog, temveč tudi izkorišča poglobljeno znanje zaposlenega o lokacijah izdelkov za usposabljanje novega osebja, kar povečuje produktivnost in ustvarja učno okolje za vse zaposlene. Trgovina ima tudi sloves vključujočega delovnega mesta, ki lahko privabi raznoliko bazo strank in jo loči od konkurence.
Stroški Minimalni stroški za manjšo tehnološko naložbo.

1.3 Slaboviden koordinator klicnega centra

metoda 1
Država Avstrija
Delodajalec Vodilni ponudnik storitev na avstrijskem trgu stanovanjskih nepremičnin
Ovira za zaposlenega Slabovidnost
Zagotovljena razumna prilagoditev Posebne bralne naprave in poseben računalniški zaslon.
Cilj Zaposlenemu omogočiti, da učinkovito usklajuje klice in uspešno obravnava poizvedbe strank.
Korist za delodajalca Delodajalec ima koristi od predanega, učinkovitega koordinatorja klicnega centra, ki lahko s pomočjo podpornih tehnologij z lahkoto obvladuje kompleksne interakcije s strankami. Te prilagoditve ne zagotavljajo le kompetentne in lojalne delovne sile, temveč prispevajo tudi k višji stopnji zadovoljstva in zadrževanja strank. Poleg tega podjetje s spodbujanjem vključujočega delovnega okolja krepi svoj ugled kot družbeno odgovorna organizacija, zaradi česar je privlačnejše za potencialne stranke in zaposlene.
Stroški Minimalni do zmerni stroški za nabavo specializiranih naprav.

1.4 Slabovidna strokovnjakinja za računovodstvo in IT

metoda 1
Država Avstrija
Delodajalec Neprofitna organizacija v sektorju pravične trgovine
Ovira za zaposlenega Slabovidnost
Zagotovljena razumna prilagoditev Električni povečevalnik, bralnik zaslona, bralnik monitorja za tiskano gradivo materiale in posebne luči.
Cilj Olajšanje prehoda s terenskih storitev na specializirano vlogo na področju računovodstva in IT po porodniškem dopustu.
Korist za delodajalca S sorazmerno skromno naložbo v podporne tehnologije organizacija ohranja usposobljeno in vsestransko zaposleno, ki je sposobna opravljati tako računovodske kot informacijsko-tehnološke naloge. To ne zagotavlja le, da ključne vloge opravlja izkušen, predan posameznik, ampak tudi pošilja močno sporočilo o zavezanosti organizacije vključevalnosti. Nabor spretnosti zaposlene v kombinaciji s prilagojenim delovnim prostorom povečuje produktivnost in kakovost dela, kar na koncu koristi poslanstvu in cilju organizacije.
Stroški Minimalni do zmerni stroški za naložbo v podporne tehnologije.

1.5 Slepi in slabovidni igralci

metoda 1
Država Hrvaška
Delodajalec Uveljavljeno hrvaško gledališče za slepe, znano po privabljanju vrhunskih nacionalnih talentov na področju režije, dramatizacije in scenografije.
Ovira za zaposlenega Slabovidnost
Zagotovljena razumna prilagoditev Prilagojen prostor, scenografija, scenariji, režijski slogi in dodatek vodnika za igralce, ki vidi.
Cilj Olajšati izvajanje nalog slepih in slabovidnih igralcev, hkrati pa jim zagotoviti sredstva za razumevanje in premikanje po odrskem prostoru.
Korist za delodajalca Gledališče ne izstopa le po talentih, ampak tudi po inovativnih in prilagodljivih pristopih, s čimer si zasluži sloves organizacije, ki na področju ustvarjalnosti in vključenosti premika meje. Prilagoditve omogočajo zaposlitev premalo zastopane skupine zelo nadarjenih, predanih igralcev in s tem bogatijo gledališke produkcije in diverzificirajo bazo talentov. Uporaba igralcev z različnimi sposobnostmi odpira nove poglede v pripovedovanju zgodb in potencialno privablja širše in bolj angažirano občinstvo.
Stroški Zmerni stroški za prilagoditev prostora in načina dela.

1.6 Zaposleni z okvaro vida v bančnem sektorju

metoda 1
Država Ciper
Delodajalec Banka s približno 500 zaposlenimi
Ovira za zaposlenega Okvare vida, vključno s slepoto in slabovidnostjo
Zagotovljena razumna prilagoditev Prilagojena podporna tehnologija, kot so bralniki zaslona, povečevalniki in specializirano računalniško delovno okolje.
Cilj Prilagoditi posamezne delovne postaje potrebam treh zaposlenih z okvaro vida in zagotoviti, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge.
Korist za delodajalca Poleg izpolnjevanja družbene odgovornosti in regulativnih zahtev banka pridobi raznoliko delovno silo, ki zagotavlja edinstveno perspektivo in potencialno privablja širšo bazo strank. Zagotavljanje podporne tehnologije kaže tudi na vključujočo kulturo, ki krepi blagovno znamko delodajalca in potencialno privablja vrhunske talente na vseh področjih. Banka ima koristi tudi od predanosti in spretnosti teh zaposlenih, ki so zelo motivirani deloma tudi zaradi pripravljenosti delodajalca, da zadovolji njihove potrebe.
Stroški Zmerni stroški za naložbe v prilagojene podporne tehnologije.

1.7 Grafični oblikovalec s težavami pri upravljanju časa

metoda 1
Država Danska
Delodajalec Agencija za oblikovanje
Ovira za zaposlenega Težave pri upravljanju časa zaradi posledic stresa in hude depresije.
Zagotovljena razumna prilagoditev Aplikacija, ki grafičnemu oblikovalcu pomaga učinkovito upravljati in razporejati čas za naloge in pomožne naloge.
Cilj Grafičnemu oblikovalcu omogočiti, da se osredotoči na svoje delo, tako da se mu zagotovijo orodja, ki jih potrebuje za boljše upravljanje svojega časa.
Korist za delodajalca Z enostavno, a učinkovito prilagoditvijo delodajalec ohrani nadarjenega grafičnega oblikovalca, ki je zdaj bolj produktiven in osredotočen. Ta naložba ne le povečuje produktivnost zaposlenega, temveč tudi sporoča vsem zaposlenim, da podjetje podpira njihovo dobro počutje in uspeh, kar lahko poveča splošno moralo in produktivnost na delovnem mestu.
Stroški Minimalni stroški za programsko aplikacijo, ki podpira upravljanje časa.

1.8 Uporabnik invalidskega vozička v uspešni karieri

metoda 1
Država Danska
Delodajalec Podjetje
Ovira za zaposlenega Uporabnik invalidskega vozička z napredujočo boleznijo
Zagotovljena razumna prilagoditev Sprva je bila za zaposlenega vzpostavljena domača pisarna, opremljena s posebno opremo. Izdelani so bili načrti za namestitev dvigal za invalidski voziček, avtomatiziranih vrat za dostop ter prilagoditev delovnega mesta in toaletnih prostorov za dostopnost z invalidskim vozičkom. Vključenih je bilo več deležnikov, vključno s ključnimi osebami in svetovalci za invalide.
Cilj Sprejeti visoko usposobljenega zaposlenega, ki lahko znatno prispeva k ciljem podjetja, vendar potrebuje okolje, dostopno z invalidskim vozičkom.
Korist za delodajalca Izkoriščanje strokovnega znanja visoko usposobljenega zaposlenega izboljšuje produktivnost in ekipi prinaša edinstveno perspektivo. Zavezanost podjetja celovitim prilagoditvam povečuje tudi njegov ugled vključujočega in prilagodljivega delodajalca, kar je lahko konkurenčna prednost tako pri pridobivanju talentov kot pri odnosih s strankami.
Stroški Zmerni stroški za zadržanje talenta, vendar z dolgoročno donosnostjo naložbe.

1.9 Zaposleni z omejeno mobilnostjo v pohištvenem podjetju

metoda 1
Država Estonija
Delodajalec Srednje veliko podjetje za proizvodnjo pohištva s približno 45 zaposlenimi
Ovira za zaposlenega Omejena mobilnost in gibanje rok; nezmožnost opravljanja fizičnega dela, ki vključuje gibanje na dolge razdalje ali dvigovanje rok nad višino ramen.
Zagotovljena razumna prilagoditev Delodajalec je prilagodil delovni prostor, da bi čim bolj zmanjšal potrebo po premikanju na dolge razdalje, in zaprosil za tehnične pripomočke iz estonskega sklada za zavarovanje za primer brezposelnosti. Sklad je zagotovil pnevmatsko dvigalo in nadomestil stroške vakuumskega dvigala.
Cilj Prilagoditi delovno okolje in zagotoviti potrebna orodja, da bi lahko zaposleni kljub omejeni mobilnosti udobno in učinkovito delal.
Korist za delodajalca Delodajalec pridobi predanega in sposobnega delavca, s čimer bogati raznolikost na delovnem mestu in po možnosti izpolnjuje pogoje za spodbude iz državnih sredstev za zaposlovanje invalidov.
Stroški Minimalni, financira jih estonski sklad za zavarovanje za primer brezposelnosti.

1.10 Raznolikost zaposlenih v podjetju za proizvodnjo svetilk

metoda 1
Država Finska
Delodajalec Podjetje za proizvodnjo svetilk z 20 zaposlenimi, ki ga vodi invalid
Ovira za zaposlenega Različne, vključno z invalidnostjo, starostjo, statusom begunca in statusom priseljenca. Približno 30 % delovne sile sestavljajo ranljive skupine.
Zagotovljena razumna prilagoditev Delodajalec zagotavlja potrebno razsvetljavo in opremo za izboljšanje vida za zaposlene z okvarami vida takoj ob njihovem prihodu.
Cilj Ustvariti vključujoče delovno okolje, v katerem imajo priložnost za delo vsi, ne glede na svoje ozadje ali zdravstveno stanje.
Korist za delodajalca Spodbuja raznolikost in vključevanje, s čimer podjetju prinaša različne perspektive in izkušnje. Lahko se poveča tudi ugled podjetja kot pravičnega delodajalca.
Stroški Zmerni stroški, ki jih delodajalec financira sam, ker se je odločil, da zaradi birokratskih ovir ne bo zaprosil za javno finančno pomoč.

1.11 Prilagoditve na delovnem mestu – izvedba potrebnih prilagoditev

metoda 1
Država Francija
Delodajalec Skupina Bonduelle
Ovira za zaposlenega Invalidnost, ki zahteva prilagoditve na delovnem mestu
Zagotovljena razumna prilagoditev Spremembe delovnih mest za zaposlene s priznano invalidnostjo, da se odpravijo ovire in omogoči dostop do čim večjega števila delovnih mest. Spremembe lahko vključujejo ergonomske prilagoditve delovnih postaj, specializirano opremo, pomoč pri prevozu, izboljšanje dostopnosti, usposabljanje, komunikacijska orodja za različne vrste invalidnosti in posebne prilagoditve programske/strojne opreme za različne vrste okvar.
Cilj Omogočiti dostopnost delovnih postaj z izvedbo potrebnih prilagoditev, ki jih priporoča zdravnik medicine dela in drugi vključeni subjekti, vključno s sindikati.
Korist za delodajalca Olajševanje vključevanja in dostopnosti za delavce invalide.
Stroški Stroške krijeta sklad Handipol in podjetje Agefiph pod posebnimi pogoji, z omejitvami za najvišji znesek računa. Če proračun presega 5 000 EUR na osebo na leto, se je treba posvetovati s Komisijo.

1.12 Tehnik za računalniško podporo s hiperakuzijo

metoda 1
Država Francija
Delodajalec Podjetje, ki zagotavlja storitve računalniške podpore
Ovira za zaposlenega Hiperakuzija, slušna motnja, pri kateri je posameznik preveč občutljiv na vsakodnevne zvoke, kar povzroča nelagodje in vpliva na delovno uspešnost.
Zagotovljena razumna prilagoditev Posvetovanje z zdravnikom medicine dela za ergonomsko oceno pred zaposlitvijo; nakup binauralnih slušalk za izolacijo od motečih zvokov; namestitev zaslonskega filtra za zmanjšanje ostre osvetlitve; prilagoditev specializiranega stola za večje udobje; podaljšek za tipkovnico in miško za sodelavce okoli njega, da se zmanjša hrup.
Cilj Zaposlenemu omogočiti, da se osredotoči na svoje naloge, ne da bi ga motil vsakodnevni pisarniški hrup, s čimer se izboljšata njegova produktivnost in dobro počutje.
Korist za delodajalca Večja uspešnost in produktivnost zaposlenih ter okrepljena kultura na delovnem mestu, saj so sodelavci pokazali solidarnost in razumevanje. Pristop, ki ga je uporabil delodajalec, je bil celosten, saj je vključeval medicinsko in ergonomsko strokovno znanje že v fazi zaposlovanja in se je izkazal za koristnega tako za delodajalca kot za zaposlenega.
Stroški Zmerni stroški, ker je stroške ergonomske opreme in posvetovanja prevzel delodajalec, vendar je to zaradi povečane produktivnosti dragocena naložba.

1.13 Računovodja z levostransko hemiplegijo

metoda 1
Država Francija
Delodajalec Podjetje
Ovira za zaposlenega Levostranska hemiplegija, ki vpliva na mobilnost in fine motorične sposobnosti na levi strani telesa.
Zagotovljena razumna prilagoditev Začetno srečanje z ergonomom in zainteresiranimi stranmi za opredelitev ciljev in orodij, ki jih je treba uporabiti; opazovanja na delovni postaji, da se izpostavijo težave, s katerimi se srečuje zaposleni, kot so razporeditev prostorov, ureditev pohištva in neudoben stol; predložitev poročila o dejavnostih s predlaganimi organizacijskimi in materialnimi rešitvami; zagotovitev več možnosti miz, med katerimi je lahko zaposleni izbiral, s čimer je bilo zaposlenemu omogočeno odločanje.
Cilj Prilagoditev delovnega prostora tako, da se kompenzira invalidnost zaposlenega, s čimer se mu omogoči, da učinkovito nadaljuje delo računovodje.
Korist za delodajalca Zadrževanje kvalificirane delovne sile brez potrebe po ponovnem zaposlovanju ali preusposabljanju in okrepljena morala med delovno silo, kar dokazuje zavezanost delodajalca vključevanju in dobremu počutju zaposlenih.
Stroški Zmerni stroški za ergonomsko oceno, pohištvo in druge dodatke, ki jih krije delodajalec.

1.14 Medicinska sestra z okvaro sluha na pediatričnem onkološkem oddelku

metoda 1
Država Nemčija
Delodajalec Zdravstveno podjetje s približno 3 400 zaposlenimi in več pridruženimi bolnišnicami
Ovira za zaposlenega Okvara sluha, posebej omejeno zaznavanje v določenih situacijah, kot so hrup ali akustične motnje, ali pri uporabi telefona.
Zagotovljena razumna prilagoditev Ojačana oprema za signalizacijo na oddelku, vključno z vizualnimi opozorili na osrednjih prikazovalnikih na postaji medicinske sestre in na hodnikih; nameščen je bil radijski signalni sistem za pošiljanje signalov iz infuzomatov do sprejemnika, ki ga nosi medicinska sestra; nameščen je bil tudi nov brezžični telefon, opremljen z nadzorom glasnosti, nastavitvijo vibriranja, utripajočimi svetlobnimi indikatorji in povezavo Bluetooth za povezavo s slušnimi pripomočki medicinske sestre.
Cilj Usposobljeni medicinski sestri omogočiti učinkovito opravljanje nalog v pediatričnem onkološkem oddelku kljub njeni okvari sluha.
Korist za delodajalca Izvajanje teh specializiranih prilagoditev zagotavlja zadrževanje visoko usposobljene in specializirane medicinske sestre v občutljivem zdravstvenem okolju. Nadalje izkazuje zavezanost organizacije vključujoči delovni sili, ki lahko izboljša moralo, privabi vrhunske talente in okrepi ugled podjetja v zdravstveni panogi.
Stroški Zmerni, vendar prinašajo pomembno dolgoročno vrednost z zadrževanjem zaposlenih, izboljšano oskrbo bolnikov in krepitvijo ugleda.

1.15 Javni uslužbenec, ki uporablja invalidski voziček

metoda 1
Država Italija
Delodajalec Državni urad
Ovira za zaposlenega Telesna oviranost, ki zaposlenemu zaradi uporabe invalidskega vozička otežuje dostop do njemu namenjenega parkirišča.
Zagotovljena razumna prilagoditev Na zahtevo zaposlenega je bila takoj zagotovljena dovolilnica za dostopno parkirno mesto, do katerega je lažje priti z invalidskim vozičkom.
Cilj Zaposlenemu olajšati prihod na delo in odhod z njega, ne da bi se moral truditi z dostopom do parkirnega mesta. Zaposleni prispe na delo pravočasno in dobro razpoložen, pripravljen produktivno prispevati.
Korist za delodajalca Minimalni stroški in napor za spremembo dodelitve parkirnih mest. Zahteva zaposlenega je bila obravnavana takoj, tako da je njegova dnevna vožnja na delo lažja in manj stresna. Delodajalec je pokazal prožnost in je hitro ukrepal, da bi zadovoljil specifične potrebe zaposlenega. Pokazalo se je tudi, da lahko celo majhni ukrepi prispevajo k bolj vključujočemu delovnemu okolju, kar koristi tako zaposlenim kot delodajalcem.
Stroški Minimalni stroški, ker je bilo treba le prerazporediti parkirna mesta.

1.16 Razumna prilagoditev za delavca z motoričnimi okvarami

metoda 1
Država Italija
Delodajalec ASL (lokalni zdravstveni organ)
Ovira za zaposlenega Težave na delovnem mestu zaradi motoričnih okvar, ki jih je poslabšala bolezen srca.
Zagotovljena razumna prilagoditev Preselitev delovnega mesta v popolnoma dostopno pisarno in prilagoditev delovnega časa zaradi poslabšane invalidnosti.
Cilj Omogočiti vključujoče in razumevajoče delovno okolje za spremenjene okoliščine zaposlenega.
Korist za delodajalca Izboljšana uspešnost in zadrževanje zaposlenih ter vzdušje zaradi bolj prilagodljivega delovnega mesta, spodbujanje lojalnosti in zadovoljstva. Okrepljena podpora zaposlenim z invalidnostmi, pri čemer se razvija delovno mesto, ki ceni vključenost in upošteva posebne individualne zahteve.
Stroški Minimalni ali zmerni stroški, ki bi lahko vključevali stroške sprememb ali prilagoditev pisarne, izravnani z večjim zadovoljstvom in povečano produktivnostjo zaposlenih.

1.17 Novozaposleni delavec s telesno oviranostjo

metoda 1
Država Luksemburg
Delodajalec Visokošolska ustanova v Luksemburgu s približno 300 člani akademskega osebja in 7 000 študenti
Ovira za zaposlenega Telesna oviranost, ki zahteva posebne prilagoditve stola in pisalne mize.
Zagotovljena razumna prilagoditev Sodelovanje z lokalnimi službami za medicino dela, da bi se opredelile potrebe zaposlenega; zagotovitev posebnega stola in prilagodljive mize na podlagi priporočil.
Cilj Ustvariti udoben in funkcionalen delovni prostor, ki zaposlenemu omogoča učinkovito opravljanje dela.
Korist za delodajalca Posvetovanje s strokovnjaki zagotavlja, da je prilagoditev primerna in učinkovita, s čimer se izboljšata uspešnost in zadovoljstvo zaposlenega. Spodbuja kulturo vključevanja, ki lahko poveča ugled institucije in pritegne širši nabor talentov.
Stroški Zmerni stroški za nakup specializiranega pohištva in posvetovanje z zdravstvenimi službami medicine dela.

1.18 Dolgoletni zaposleni z IBM

metoda 1
Država Nizozemska
Delodajalec Podjetje, v katerem je zaposleni delal 35 let
Ovira za zaposlenega IBM, redka mišična bolezen, ki je močno vplivala na mobilnost in mišično moč zaposlenega.
Zagotovljena razumna prilagoditev Premestitev zaposlenega z delovnega mesta vodovodarja na drugo delovno mesto, kjer fizično zmore opravljati delo. Nakup specializiranih stolov, zlasti trojnega stola in sedelnega stola, da se zmanjša obremenitev nog med delom v oddelku za aluminij. Zaposleni ceni prilagoditve in možnost, da lahko v podjetju še naprej prispeva. Čeprav se je narava njegovega dela spremenila, še vedno najde vrednost in izpolnitev v svoji spremenjeni vlogi.
Cilj Zaposlenemu omogočiti, da kljub zdravstvenemu stanju še naprej dela, pri čemer ohrani svojo vrednost za podjetje in osebno zadovoljstvo, ker lahko dela.
Korist za delodajalca Zadrži izkušenega in predanega zaposlenega ter ohranja institucionalno znanje. Izkazuje zavezanost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih. Z delno finančno pomočjo UWV (agencija za zavarovanje zaposlenih) za prilagoditev se je zmanjšalo breme stroškov.
Stroški Zmerni, predvsem stroški specializiranih sedežev. To prilagoditev subvencionira UWV, kar je zmanjšalo finančne posledice za delodajalca.

1.19 Slaboviden prodajalec v telemarketingu

metoda 1
Država Poljska
Delodajalec Dobro znano telemarketinško podjetje
Ovira za zaposlenega Prodajalec je slaboviden, kar lahko vpliva na njegovo sposobnost, da v celoti izkoristi standardno pisarniško tehnologijo.
Zagotovljena razumna prilagoditev Prilagojen računalnik, da bolje ustreza vidnim omejitvam zaposlenega; povečevalnik in sintetizator govora, nameščena na delovno postajo zaposlenega na zahtevo.
Cilj Zaposlenemu omogočiti učinkovito upravljanje ekipe za telemarketing, hkrati pa spodbujati vključujoče delovno mesto, kjer lahko vsakdo polno prispeva, ne glede na svojo invalidnost. Te prilagoditve mu pomagajo obvladovati občasne težave zaradi invalidnosti, medtem ko odlično opravlja svoje delo.
Korist za delodajalca Zadrži visoko sposobnega in empatičnega vodjo ekipe, ki se lahko poistoveti s podrejenimi sodelavci invalidi. Določa standard vključevanja, s čimer krepi blagovno znamko delodajalca in potencialno privablja širši nabor talentov. Prispeva k splošni pozitivni delovni kulturi. Zaveza delodajalca k razumni prilagoditvi služi dvojemu namenu: zaposlenemu omogoča učinkovito delo kljub slabovidnosti in povečuje splošno učinkovitost ekipe.
Stroški Zmerni stroški za nabavo specializirane računalniške strojne in programske opreme.

1.20 Vodja skladišča z okvaro sluha

metoda 1
Država Portugalska
Delodajalec Tovarna sladoleda
Ovira za zaposlenega Kandidat ima okvaro sluha, zato težko upravlja naročila po telefonu, kar je običajen postopek podjetja.
Zagotovljena razumna prilagoditev Telefonski sistem za naročanje je zamenjan z računalnikom za prejemanje naročil po elektronski pošti v skladišču. Prehod s telefonskega sistema na sistem naročanja prek elektronske pošte je preprosta, a učinkovita rešitev, ki ne koristi le zaposlenemu, ampak lahko tudi racionalizira postopek naročanja v podjetju.
Cilj Olajšati delo kandidata kot vodje skladišča, kar mu omogoča upravljanje zalog, izpolnjevanje naročil in usklajevanje s trgovinami brez potrebe po slušni komunikaciji. Kandidat lahko svoje vodstvene naloge opravlja brez ovir pri komunikaciji, zato je pri svojem delu produktivnejši in učinkovitejši. Njegova okvara sluha ne omejujejo več njegove sposobnosti za učinkovito vodenje skladišča.
Korist za delodajalca Racionaliziran postopek naročanja, ki lahko poveča učinkovitost in zmanjša tveganje za napačno komunikacijo, ki bi se lahko pojavila po telefonu. Pošilja močno sporočilo o zavezanosti podjetja raznolikosti in vključevanju, s čimer se krepi ugled podjetja. Razširjen nabor talentov, ki kaže, da je podjetje pripravljeno prilagoditi svoje postopke za sprejem usposobljenih kandidatov invalidov.
Stroški Minimalni do zmerni stroški za začetno nastavitev računalnika in morebitno programsko opremo za upravljanje e-poštnih naročil.

1.21 Upravna uslužbenka z več okvarami v bolnišnici

metoda 1
Država Švedska
Delodajalec Bolnišnica v javnem sektorju
Ovira za zaposlenega Več okvar, kot so mišična distrofija, izguba vida in občutljivost za kognitivno preobremenitev.
Zagotovljena razumna prilagoditev Poseben računalniški program in zaslon za slabovidnost; prostorna pisarna v bližini sanitarij in rezervirano parkirišče, primerno za invalidski voziček; zasebni pisarniški prostor za preprečevanje kognitivne preobremenitve; počivalnik v pisarni; daljši odmori za kosilo; vsak drugi teden se sestane s svojim nadrejenim za pregled urnika in načrtovanje vnaprej.
Cilj Olajšati vlogo zaposlene pri upravnih nalogah z upoštevanjem njenih številnih potreb in zagotavljanjem, da jo njeno delovno mesto podpira v vseh pogledih: fizično, vizualno in kognitivno.
Korist za delodajalca Zadrži dragocenega zaposlenega s specializiranimi znanji na področju upravnih nalog. Določa standard za celovito razumno prilagoditev, ki krepi ugled bolnišnice kot vključujočega delodajalca. Spodbuja dobro počutje zaposlenih in zadovoljstvo na delovnem mestu, kar verjetno izboljša splošno produktivnost. Bolnišnica na Švedskem postavlja visok standard, kako lahko delodajalci presežejo minimalne prilagoditve za resnično spodbujanje vključujočega delovnega okolja.
Stroški Zmerni do večji stroški za nakup specializirane opreme, pisarniške spremembe in prilagoditve urnikov.

1.22 Sporazum o poklicni integraciji v podjetju ENEDIS, ohranjanju delovnih mest in poklicnem razvoju invalidov v obdobju 2021–2023

metoda 1
Država Francija
Delodajalec ENEDIS
Ovira za zaposlenega Nekatere oblike invalidnosti zahtevajo prilagoditev delovnega mesta ali orodja, da lahko zaposleni ohrani ali se vrne na delo. Spremembe priporoča zdravnik medicine dela v podjetju, izvedejo se v posvetovanju s sindikati in zaključijo čim prej, preden delavec začne opravljati delo.
Zagotovljena razumna prilagoditev Sporazum, dosežen med sindikati in delodajalcem, predvideva storitve in opremo za prilagoditve delovnih postaj, vključno s tistimi za delo na daljavo, kot je priporočil zdravnik medicine dela. Za delo na daljavo so izvedene prilagoditve, ki olajšujejo delo zaposlenega od doma, pri čemer se, kadar je to mogoče, izvedejo enake fizične prilagoditve delovnih postaj.
Cilj Zagotoviti zanesljiv okvir za invalide v podjetju, da se jim omogoči dostop do potrebnih prilagoditev na delovnem mestu ali pri delu na daljavo.
Korist za delodajalca Delodajalec z omogočanjem potrebnih prilagoditev podpira vključevanje in nadaljnje zaposlovanje invalidov.
Stroški Podjetje je predvidelo „proračun za invalide“ za zagotavljanje storitev in opreme, povezanih s prilagajanjem delovnih postaj in dela na daljavo, vključno s fizičnimi prilagoditvami delovnih postaj na domu in kompenzacijsko opremo.

metoda 2

metoda 2

Osebna asistenca

Osebe, ki imajo težave s spominom ali koncentracijo, lahko še vedno uporabljajo svoje znanje z uporabo storitev osebne asistence. Številna spletna mesta delodajalcem, centrom za zaposlovanje in posameznikom omogočajo dostop do osebnih asistentov. Dober primer je organizacija Handicap og Job na Danskem. Delodajalci lahko iz teh virov dobijo informacije o osebni asistenci in pripomočkih, subvencijah plač za nove diplomante in mentorski podpori. Individualizirane ocene so osredotočene na prednosti in potrebe posameznega zaposlenega, ki se srečuje z ovirami, delodajalec pa lahko nato razmisli, kje ima zaposleni največji potencial.

2.1 Mlajši raziskovalec na Šoli za management v Antwerpnu

metoda 2
Država Belgija
Delodajalec Šola za management v Antwerpnu (AMS)
Ovira za zaposlenega Intelektualna oviranost
Zagotovljena razumna prilagoditev Dostopen postopek zaposlovanja; razumne prilagoditve, prilagojene potrebam posameznika; vključevanje in usposabljanje sodelavcev za podporo novemu zaposlenemu in izvajanje mentorskega sistema. Oseba je dobila svojo prvo plačano zaposlitev in se počutila smiselno vključeno na delovnem mestu.
Cilj Posamezniku z intelektualno oviranostjo omogočiti, da dela kot mlajši raziskovalec, opravlja smiselne raziskovalne naloge, hkrati pa je del ekipe.
Korist za delodajalca Pokazal je vrednost raznolikega in vključujočega delovnega okolja. Vzpostavil je uspešen mentorski sistem, ki se bo uporabljal za prihodnje nove zaposlene, s čimer se bo izboljšalo uvajanje vseh sodelavcev. Ukrepi so izboljšali dinamiko ekipe s spodbujanjem vključujočega okolja. Pobuda je imela močnejši učinek: ker je mentorski sistem tako uspešen, se bo zdaj uporabljal za vse nove zaposlene.
Stroški Minimalni do zmerni stroški za prilagoditev postopka zaposlovanja, nekatere razumne prilagoditve za delovni prostor ali orodja ter vzpostavitev mentorskega sistema.

2.2 Prejemnik invalidske pokojnine v avtomehanični delavnici

metoda 2
Država Danska
Delodajalec Avtomehanična delavnica
Ovira za zaposlenega Zaposleni ima učne težave, ki zahtevajo dodatno pomoč za razumevanje nalog in začetek njihovega opravljanja.
Zagotovljena razumna prilagoditev Subvencije plače za zaposlitev delavca za 20 ur na teden in osebnega asistenta za 10 ur na teden, da ga vodi in podpira pri njegovih nalogah.
Cilj Prejemniku invalidske pokojnine zagotoviti priložnost za delo, za katerega je usposobljen, in v okolju, v katerem uživa, s čimer prispeva k delavnici. Osebni asistent pomaga zaposlenemu, da se prilagodi svojim delovnim nalogam, kar mu omogoča, da opravlja svojo vlogo.
Korist za delodajalca Z zaposlitvijo prejemnika invalidske pokojnine je delodajalčeva delovna sila raznolika, zato bi lahko bil upravičen do državne subvencije plač kot finančne spodbude. Zaposlitev invalida lahko izboljša tudi profil družbene odgovornosti delavnice in privabi več strank, ki cenijo vključujoča podjetja.
Stroški Minimalni do zmerni stroški za stroške zaposlitve osebnega asistenta za 10 ur na teden so delno izravnani z državno subvencijo za zaposlitev prejemnika invalidske pokojnine.

2.3 Tajnica s težavami s spominom

metoda 2
Država Danska
Delodajalec Podjetje
Ovira za zaposlenega Tajnica ima težave s spominom zaradi poškodbe možganov, zato težko načrtuje in strukturira svoj delovni dan.
Zagotovljena razumna prilagoditev Ena ura osebne asistence vsako jutro, ko sodelavec tajnici pomaga organizirati dnevne naloge.
Cilj Tajnici zagotoviti potrebno podporo za učinkovito opravljanje tajniških nalog ter s tem zagotoviti njeno poklicno rast in zadovoljstvo pri delu. To ji tudi pomaga, da ostane dejavna in produktivna ves dan.
Korist za delodajalca Ohranja cenjenega zaposlenega, katerega vloga je ključnega pomena za nemoteno delovanje pisarniških dejavnosti. Uporaba subvencije za pet ur na teden pomaga pri plačilu stroškov, prisotnost asistenta pa ne koristi le tajnici, ampak tudi racionalizira načrtovanje pisarne, s čimer se izboljša splošna produktivnost.
Stroški Minimalni do zmerni stroški, ki so izravnani s subvencijo za pet ur na teden, zagotovljeno za podporo zaposlovanju invalidov.

2.4 Računalniški inženir z avtizmom

metoda 2
Država Portugalska
Delodajalec Multinacionalno podjetje v energetskem sektorju
Ovira za zaposlenega Računalniški inženir je oseba z avtizmom, kar lahko vpliva na njegovo sposobnost izpolnjevanja določenih akademskih zahtev, sodelovanja v skupinskih predstavitvah, pisnih preizkusih in razgovorih ter sposobnost nemotenega vključevanja v skupino.
Zagotovljena razumna prilagoditev Prožnost pri zahtevi glede visokošolske izobrazbe: sprva je bil potreben magisterij, vendar je bila nato sprejeta kandidatova diploma; individualiziran postopek zaposlovanja: predstavitev in pisni preizkusi so bili zaradi prilagoditve potrebam kandidata izvedeni individualno; faza vključevanja: podjetje je izbralo delovno področje in ekipo, ki najbolje ustrezata profilu zaposlenega, in organiziralo sestanke s prihodnjimi vodstvenimi delavci za ozaveščanje in svetovanje o vsakodnevnih rutinah.
Cilj Kandidatu omogočiti polno sodelovanje v postopku zaposlovanja in smiselno prispevati k delovni sili ob upoštevanju njegovih edinstvenih izzivov in prednosti zaradi njegovega stanja.
Korist za delodajalca Delodajalec pridobi usposobljenega računalniškega inženirja s specializiranimi sposobnostmi. Spodbujanje vključujočega okolja kaže družbeno odgovornost podjetja in lahko pritegne širši nabor talentov. Prihodnji vodstveni delavci so seznanjeni z raznolikostjo svojih ekip, kar krepi njihove vodstvene sposobnosti in spodbuja bolj vključujoče delovno okolje.
Stroški Minimalni stroški za prilagoditev postopka zaposlovanja, vključno s časom, porabljenim za individualizirane teste in predstavitve, ter časom, ki ga vodstveni delavci porabijo na sestankih za ozaveščanje.

2.5 Prilagoditev postopka zaposlovanja in zaposlitveni kovčing za zaposlene z avtizmom

metoda 2
Država Danska
Delodajalec Različna podjetja in organizacije
Ovira za zaposlenega Vsaka oseba z avtizmom je edinstvena in potrebuje prilagojeno podporo za dostop do zaposlitve, na primer z zagotavljanjem dostopnosti komunikacije in obravnavanjem morebitnih senzornih potreb na delovnem mestu.
Zagotovljena razumna prilagoditev Podjetje, ki izvaja zaposlitveni kovčing, podpira delodajalce pri zagotavljanju dostopnega postopka zaposlovanja za kandidata z avtizmom, zaposlenim in vodstvenim delavcem z avtizmom pa zagotavlja podporo pri uvajanju in redno svetovanje na delovnem mestu.
Cilj Podjetje, ki izvaja zaposlitveni kovčing, pomaga osebam z avtizmom poiskati delovno mesto, ki ustreza njihovemu edinstvenemu načinu dela glede na njihove spretnosti in značilnosti ter na katerem bodo lahko prišle do izraza njihove posebne prednosti. Pomaga jim najti delodajalce, ki bodo čim bolje izkoristili njihove sposobnosti, hkrati pa sprejeli ustrezne prilagoditve za njihove izzive.
Korist za delodajalca Delodajalci so podprti pri oblikovanju ekip z različnimi sposobnostmi.
Stroški Zmerni

metoda 3

metoda 3

Prilagajanje delovnega prostora
(vključno z delom na daljavo)

Podpora za zaposlovanje invalidov ali kroničnih bolnikov vključuje prilagajanje delovnega prostora, vključno z delom na daljavo. Delodajalci v javnem in zasebnem sektorju so lahko ne le prilagodili pohištvo, opremo in prostore, temveč tudi ponudili možnost dela na daljavo. Posledično lahko na primer uporabniki invalidskih vozičkov s hudo telesno oviranostjo ali slepe in slabovidne osebe po potrebi delajo na daljavo.

3.1 Sodnik na invalidskem vozičku

metoda 3
Država Belgija
Delodajalec Pravosodni sistem v javnem sektorju
Ovira za zaposlenega Telesna oviranost po smučarski nesreči, zaradi katere ima zaposleni kvadriplegično paralizo, ki mu povzroča težave pri dostopu in delu v tradicionalni sodni dvorani.
Zagotovljena razumna prilagoditev Na domu sodnika je bila prilagojena delovna postaja, kjer lahko tri ali štiri dni na teden dela na daljavo; druge prilagoditve vključujejo gibljiv delovni čas in finančno podporo za spremembe delovnega prostora.
Cilj Sodniku omogočiti, da ponovno začne opravljati svoje naloge in učinkovito prispeva k pravosodnemu sistemu, hkrati pa ima enak položaj kot njegovi sodelavci, ki niso invalidi.
Korist za delodajalca Ohrani izkušenega sodnika in s tem ohranja kakovost sodstva. Kaže zavezanost vključevanju in raznolikosti, kar bi lahko v prihodnosti pritegnilo bolj raznolike talente. Predstavlja precedens za razumne prilagoditve v javnem sektorju.
Stroški Zmerni stroški za prilagoditev domače delovne postaje.

3.2 Računalniški operater z okvaro vida

metoda 3
Država Romunija
Delodajalec Podjetje s področja IT
Ovira za zaposlenega Zaposleni ima okvaro vida, zaradi katere težko uporablja standardno računalniško opremo, ob nedostopnosti javnega prevoza pa vpliva tudi na njegovo sposobnost vožnje na delovno mesto.
Zagotovljena razumna prilagoditev Delodajalec je kril stroške specializirane opreme, ki jo je zaposleni naročil prek spleta; ponujeni so mu prožnejši roki za vodenje več projektov, omogočeno pa mu je tudi, da večinoma dela od doma; sodelavci zagotavljajo dodatno pomoč za naloge, ki jih njegova asistivna programska oprema ne more obvladati.
Cilj Zaposlenemu omogočiti, da učinkovito deluje kot računalniški operater in prispeva k projektom podjetja ob upoštevanju njegove okvare vida.
Korist za delodajalca Zaposluje in obdrži nadarjenega računalniškega operaterja, ki lahko ekipi prispeva dragocene spretnosti. Krepi ugled podjetja zaradi vključevanja, kar lahko pritegne bolj raznolik nabor talentov. Prilagoditveni ukrepi prav tako spodbujajo razumevajoče in sodelovalno delovno okolje.
Stroški Zmerni stroški za nabavo specializirane računalniške opreme in prilagoditve programske opreme.

metoda 4

metoda 4

Gibljiv delovni čas

Delovni dan, prilagojen individualnim potrebam invalidov, jim lahko omogoči, da sodelujejo na trgu dela. To je rešitev, ki sama po sebi ne zahteva posebnih orodij ali fizičnih prilagoditev, prav tako niso potrebne nobene javne subvencije. Edina zahteva pri tem je, da delodajalec omogoči prostor za invalide, ki bodo morda morali delovati drugače kot večina drugih delavcev.

4.1 Strokovnjakinja za IT z otrokom z več oblikami invalidnosti

metoda 4
Država Hrvaška
Delodajalec Veliko telekomunikacijsko podjetje
Ovira za zaposlenega Zaposlena je mati otroka z več oblikami invalidnosti, ki se aktivno zavzema za otrokove pravice. To zahteva prilagodljiv urnik dela in razumevajoče timsko okolje.
Zagotovljena razumna prilagoditev Podjetje omogoča gibljiv delovni čas in spodbuja kakovostno sodelovanje znotraj njene ekipe; kultura podjetja spodbuja kolegialnost, kar je ključno za zaposleno, da svoje poklicne odgovornosti usklajuje z vlogo aktivne zagovornice in matere.
Cilj Materi omogočiti, da ohrani kakovostno poklicno delo, hkrati pa skrbi za invalidnega otroka.
Korist za delodajalca Zadrži visoko usposobljenega IT strokovnjaka z 20-letnimi izkušnjami v podjetju. Krepi tudi ugled delodajalca kot vključujočega in razumevajočega, kar je prispevalo k temu, da je bil leta 2020 izbran za enega od delodajalcev leta za invalide.
Stroški Minimalni do zmerni, predvsem v smislu vodstvenih prizadevanj za zagotovitev prožnega in razumevajočega delovnega okolja.

4.2 Specialistka za IT z diagnozami na področju duševnega zdravja

metoda 4
Država Danska
Delodajalec Vozlišče za mala podjetja, namenjeno zagonskim podjetjem na področju IT
Ovira za zaposlenega Diagnoza na področju duševnega zdravja za obliko shizofrenije, zaradi katere mora imeti zaposlena drugačen urnik dela in med delovnim časom opraviti psihološka posvetovanja.
Zagotovljena razumna prilagoditev Delodajalec zaposleni omogoča, da dela predvsem ponoči, ko je najbolj produktivna; prav tako ji omogoča, da se enkrat na teden med delovnim časom posvetuje s psihologom.
Cilj Zaposleni omogočiti učinkovito delo v skladu z njenimi individualnimi potrebami, hkrati pa prispevati k ciljem vozlišča glede pomoči zagonskim podjetjem na področju IT.
Korist za delodajalca Delodajalec pridobi predanega strokovnjaka za IT, katerega edinstven delovni čas je lahko prednost pri projektih, ki zahtevajo pozornost 24 ur na dan. Poleg tega je vključujoč pristop pozitiven zgled za druga podjetja v vozlišču, saj spodbuja kulturo raznolikosti in sprejemanja.
Stroški Minimalni stroški, ki zajemajo predvsem prožnost vodstva, da prilagodi delovni čas zaposlene in upošteva njene potrebe po psihološkem svetovanju.

metoda 5

metoda 5

Prožna ureditev dela

Praksa, znana kot zaposlitev po meri, je del podprte strategije zaposlovanja in lahko pomaga ljudem, ki se srečujejo s posebnimi ovirami, da delajo in sodelujejo. Ta ureditev se lahko začne izvajati v začetnem obdobju zaposlitve z individualiziranimi ocenami. Razumna prilagoditev z zaposlitvijo po meri omogoča zamenjavo specializiranih delovnih mest ali elementov, da bi kar najbolje izkoristili individualne spretnosti invalida, tako da lahko opravlja naloge, pri katerih je najbolj usposobljen ali najuspešnejši.

5.1 Vključujoče poklicno izobraževanje in usposabljanje na področju strojništva

metoda 5
Država Avstrija
Delodajalec Globalno dejavno podjetje na področju strojništva
Ovira za zaposlenega Mladi učenci invalidi imajo lahko težave s standardnim triletnim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem na področju strojništva.
Zagotovljena razumna prilagoditev V sodelovanju z nevladno organizacijo podjetje ponuja prilagojen, dvoletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki vajencem omogoča, da se osredotočijo na določene segmente področja strojništva, ki sovpadajo z njihovimi individualnimi prednostmi in zmožnostmi; v programu se uporabljajo metode, kot je razčlenjevanje delovnih nalog, da se analizira, katere so najprimernejše naloge za vsakega učenca.
Cilj Ponuditi vključujoče izobraževanje, ki mladim učencem invalidom omogoči pridobitev priznane diplome poklicnega izobraževanja in usposabljanja na področju strojništva. Končni cilj je, da se jih pripravi na vstop na splošni trg dela in morebiti na prihodnjo zaposlitev v samem podjetju.
Korist za delodajalca S tem vključujočim programom podjetje prispeva k družbeni odgovornosti in lahko prepozna nove talente, s čimer zmanjša stopnjo osipa v programih vajeništva. Vključujoči program poklicnega izobraževanja in usposabljanja krepi ugled podjetja in odpira vrata bolj raznoliki delovni sili.
Stroški Zmerni stroški za partnerstvo z nevladno organizacijo, prilagoditev programa vajeništva in gostovanje programa v prostorih podjetja.

5.2 Čebelar z okvaro vida

metoda 5
Država Hrvaška
Delodajalec Družinska čebelarska kmetija
Ovira za zaposlenega Čebelar ima okvaro vida, zaradi česar so naloge, ki zahtevajo vid, kot so ravnanje z opremo, nabava in nadzor kakovosti, zahtevnejše.
Zagotovljena razumna prilagoditev Uporaba računalnika, prilagojenega njegovim sposobnostim, skupaj s prilagojenimi orodji in pripomočki, ki jih je zasnoval čebelar sam; usposabljal se je s strokovnimi predavanji in pod mentorstvom izkušenega čebelarja.
Cilj Upravljanje vseh vidikov čebelarstva, od nabave in prodaje do trženja, oblikovanja izdelkov in nadzora kakovosti, hkrati pa prilagajanje orodij in metod njegovim edinstvenim potrebam.
Korist za delodajalca Kot vodja svoje družinske kmetije je čebelar uspešno spremenil hobi v poklic. Prilagojena orodja in usposabljanje mu ne omogočajo le učinkovitega izvajanja nalog, prislužil si je tudi številne nagrade za kakovost izdelkov.
Stroški Minimalni do zmerni stroški za prilagojen računalnik in razvoj prilagojenih orodij.

5.3 Zaposleni v hotelu

metoda 5
Država Litva
Delodajalec Hotel v Vilni
Ovira za zaposlenega Posamezniki z različnimi oblikami invalidnosti imajo lahko omejitve, ki jim preprečujejo, da bi lahko učinkovito opravljali vsa tradicionalna hotelska dela.
Zagotovljena razumna prilagoditev Strategija zaposlitev po meri, ki vključuje prilagajanje delovnih mest na podlagi individualnih ocen, da pridejo do izraza edinstvene spretnosti invalidov.
Cilj Prilagoditi delovna mesta, tako da se lahko kar najbolj povečata produktivnost in zadovoljstvo invalidov pri delu, s čimer se spodbuja raznolikost in vključenost na delovnem mestu.
Korist za delodajalca Izkoristi edinstvene spretnosti in kompetence zaposlenih invalidov, kar lahko zapolni vrzeli v vlogah ali nalogah, ki jih drugi zaposleni morda ne opravljajo tako dobro. Okrepi raznolikost na delovnem mestu in poudari zavezanost delodajalca družbeni odgovornosti.
Stroški Minimalni do zmerni stroški, saj so začetni stroški za individualne ocene in zaposlitev po meri izravnani s koristmi učinkovitejšega izpolnjevanja specializiranih nalog.

Primeri sistemskih ukrepov

Poleg dragocenih spoznanj, pridobljenih iz posebnih primerov razumnih prilagoditev, obstaja vrsta sistemskih strategij, ki se lahko sprejmejo na nacionalni ravni. Te strategije lahko predložijo javne institucije, sindikati in zasebni sektor. Z izvajanjem teh sistemskih ukrepov se spodbujanje razumnih prilagoditev nemoteno vključi v vse faze zaposlitvenega procesa: zaposlovanje, zadrževanje zaposlenih in poklicno napredovanje. To ne spodbuja le vključujočega in raznolikega delovnega okolja, temveč tudi povečuje splošno produktivnost in moralo delovne sile. Delodajalci imajo pri tem preoblikovanju ključno vlogo in s sprejemanjem teh praks lahko prevzamejo vodilno vlogo pri ustvarjanju pravičnejšega in dostopnejšega delovnega okolja za invalide.

1. KLAPjob: prilagodljiva delovna mesta za osebe z intelektualno oviranostjo

Država Danska
Delodajalec Različne občine, podjetja in organizacije v okviru projekta KLAPjob
Ovira za zaposlenega Posamezniki z intelektualno oviranostjo in drugimi kognitivnimi težavami se srečujejo z izzivi v tradicionalnih delovnih okoljih.
Zagotovljena razumna prilagoditev Projekt KLAPjob ponuja prožno, prilagojeno zaposlitev s subvencioniranimi plačami in pomaga kandidatom najti delovna mesta na podlagi njihovih spretnosti in želja.
Cilj Posameznikom z intelektualno oviranostjo in drugimi kognitivnimi težavami omogočiti, da najdejo smiselno zaposlitev, ki ustreza njihovim sposobnostim, s čimer se povečata njihova socialna vključenost in neodvisnost.
Korist za delodajalca Delodajalci lahko izkoristijo subvencijo, zmanjšajo stroške urne postavke, ki jo plačujejo, hkrati pa diverzificirajo delovno silo in izpolnjujejo cilje družbene odgovornosti.
Stroški Minimalni stroški, ker so delodajalci upravičeni do znižanja urne postavke za 3 EUR, kar bi lahko izravnalo stroške morebitnih prilagoditev.

2. Poučni filmi

Država Danska
Delodajalec Nacionalni odbor za storitve socialnega varstva
Ovira za zaposlenega Širok spekter invalidnosti
Zagotovljena razumna prilagoditev Serija desetih filmov, ki predstavljajo primere dobre prakse razumnih prilagoditev za invalide v različnih delovnih okoljih. Serija desetih filmov, ki ponazarjajo najboljše prakse pri razumnih prilagoditvah, katerih cilj je pomagati invalidom pri pridobivanju ali zadržanju zaposlitve.
Cilj Ozaveščanje o izzivih in prilagoditvah, ki jih invalidi potrebujejo za zaposlitev ali zadržanje zaposlitve. Filmi so namenjeni izobraževanju delodajalcev in zaposlenih.
Korist za delodajalca Nacionalni odbor za storitve socialnega varstva z zagotavljanjem teh izobraževalnih virov krepi svojo vlogo platforme znanja in spodbuja boljše prakse na delovnem mestu. S tem bi se lahko zvišala stopnja zaposlenosti invalidov, kar bi koristilo trgu dela in družbi na splošno.
Stroški Zmerni stroški glede na profil platforme.

3. Potni list razumnih prilagoditev

Država Irska
Delodajalec Vsi: zasebni in javni sektor
Ovira za zaposlenega Zahtevek za razumno prilagoditev in dostop do nje.
Zagotovljena razumna prilagoditev Dosežen je bil dogovor o razumni prilagoditvi, ki je bila tudi izvedena.
Cilj Omogočiti invalidom, da nemoteno zahtevajo in prejmejo razumno prilagoditev, ki je primerna zanje. Z uporabo razumne prilagoditve se odpravljajo napačne informacije o procesu razumnih prilagoditev.
Korist za delodajalca O tem potnem listu sta se dogovorila glavna organizacija delodajalcev in glavni sindikat. S tem se tako delodajalcu kot zaposlenemu daje zagotovilo glede procesa razumnih prilagoditev.
Stroški Jih ni

4. Spodbujanje zaposlovanja oseb z intelektualno oviranostjo

Država Malta
Delodajalec Vsi
Ovira za zaposlenega Predsodki pri zaposlovanju oseb z intelektualno oviranostjo
Zagotovljena razumna prilagoditev Serija 17 filmov – življenjepisi, ki prikazujejo sposobnosti oseb z intelektualno oviranostjo.
Cilj Obveščanje, da so osebe z intelektualno oviranostjo, ko prejmejo pomoč, dragoceni zaposleni. V videoposnetkih so predstavljeni komentarji delodajalcev, zaposlitvenih kovčev, sodelavcev, terapevtov, socialnih delavcev in drugih oseb, ki delajo z udeleženci. Filmi dokazujejo, da osebe z intelektualno oviranostjo na delovno mesto pogosto prinašajo tudi druge dragocene spretnosti in sposobnosti, kot so odločnost, točnost, ustvarjalnost, timsko delo in želja po učenju.
Korist za delodajalca Ti video življenjepisi se uporabljajo kot del svežnja spletnega virov, ki je na voljo na kanalu YouTube Univerze na Malti in prikazuje potencial oseb z intelektualno oviranostjo, in zagotavlja vir za delodajalce in različne strokovnjake, ki jim bo pomagal ceniti sposobnosti teh oseb, pa tudi za akademike in študente za uporabo pri poučevanju, učenju in raziskavah.
Stroški Zmerni

5. Nepovratna sredstva za razumno prilagoditev, namenjena delodajalcem

Država Združeno kraljestvo
Delodajalec REISS
Ovira za zaposlenega Posameznik z okvaro sluha, ki se srečuje z izzivi pri razumevanju sodelavcev na sestankih ekipe in dogodkih zaposlenih.
Zagotovljena razumna prilagoditev Access to Work (Dostop do dela) je program zaposlovanja, ki podpira delodajalce, zaposlene in samozaposlene osebe s prilagojenimi nepovratnimi sredstvi.
Cilj Za podporo posamezniku z okvaro sluha, ki potrebuje pomoč pri komunikaciji na pomembnih dogodkih ali sestankih zaposlenih. Zaposlenemu omogoča vključevanje in smiselno sodelovanje.
Korist za delodajalca Delodajalec lahko zagotovi polno vključenost zaposlenih s pomočjo nepovratnih sredstev iz programa Access to Work, ne da bi moral kriti stroške za pretvorbo govora v besedilo. Delodajalec lahko zanesljivo podpre zaposlenega, da ohrani zaposlitev.
Stroški Nepovratna sredstva krijejo stroške strokovne komunikacijske podpore (pretvorba govora v besedilo). Stroški za slušne pripomočke se delijo med programom in delodajalci v različnih deležih. Najvišji znesek nepovratnih sredstev znaša 59 200 GBP (68 000 EUR) na zaposlenega na leto.

6. Zagotavljanje poklicnih in akreditiranih nacionalnih tolmačev za znakovni jezik gluhim zaposlenim za izpolnjevanje njihovih političnih mandatov

Država Različne
Delodajalec Evropska unija, nacionalni parlamenti in/ali politične skupine
Ovira za zaposlenega Informacije in komunikacija so na voljo v nacionalnih govorjenih jezikih, kar pomeni, da gluhi zaradi jezikovnih razlik in pomanjkanja dostopnih informacij v nacionalnem znakovnem jeziku ne morejo v celoti prispevati k svojemu delovnemu okolju.
Zagotovljena razumna prilagoditev Evropski parlament, politične stranke ali nacionalne vlade so zagotovili poklicne in akreditirane tolmače za nacionalne znakovne jezike za gluhe osebe s političnim mandatom. Namen je bil odpraviti vse komunikacijske ovire, ki bi jim preprečevale, da v celoti prispevajo k svojemu delovnemu mestu in opravljajo svoje delo enakopravno s svojimi slišečimi kolegi.
Cilj Povečati možnosti gluhih, da se lahko preživljajo s smiselnim izvajanjem političnega mandata, in s tem povečati enake možnosti za vse na vseh družbenih področjih.
Korist za delodajalca Delodajalci lahko spodbujajo raznolikost in vključevanje na delovnem mestu ter prispevajo k zmanjšanju marginalizacije invalidov in jim omogočijo, da prispevajo h gospodarstvu ter niso breme za družbo.
Stroški Različni, vendar bi se morali financirati z javnimi sredstvi v skladu z načeli dostopnosti, enakosti in nediskriminacije iz Konvencije ZN o pravicah invalidov (členi 5, 9 in 27).

7. Poskusni projekt Nacionalnega observatorija za spremljanje položaja invalidov, katerega namen je zagotoviti tehnično enoto, ki skrbi za posamezne delavce invalide

Država Italija
Delodajalec Sporazum, ki bi se lahko uporabljal za vse delodajalce v velikih podjetjih
Ovira za zaposlenega Pomanjkanje specializirane podpore za delavce invalide v podjetjih.
Zagotovljena razumna prilagoditev Ustanovitev tehničnih enot v velikih podjetjih, namenjenih reševanju posameznih težav, s katerimi se srečujejo delavci invalidi.
Cilj Oblikovanje prilagojenih projektov s kolektivnimi pogajanji, ki obravnavajo delovne pogoje za zaposlene invalide, pri čemer projekte vodijo usposobljeni strokovnjaki (vodstveni delavci za obravnavo invalidnosti itd.).
Korist za delodajalca Izboljšanje prilagoditev za delavce invalide, spodbujanje bolj vključujočega delovnega okolja in obravnavanje individualnih potreb.
Stroški Različni, odvisni od velikosti in virov podjetja, vendar običajno nastanejo kot naložba za spodbujanje vključujočega delovnega okolja.

8. Sedemurni delavnik za invalide

Država Poljska
Delodajalec Predpis, ki se uporablja za vse delavce
Ovira za zaposlenega Fizično in psihološko breme osemurnega delavnika.
Zagotovljena razumna prilagoditev Sindikat NSZZ „Solidarność“ je uspešno priboril ponovno uvedbo sedemurnega delavnika kot standardne oblike zaposlitve za osebe z uradno priznano invalidnostjo. Predlog, ki ga je sindikat vložil pri ustavnem sodišču, je bil ocenjen kot utemeljen, zato je bil zakon spremenjen.
Cilj Zmanjšanje delovne obremenitve za delavce z invalidnostjo.
Korist za delodajalca Vzpostavitev kulture vključenosti.
Stroški Stroški ene ure dela na dan.

9. Kolektivna pogodba pri ministrstvu za ekološki prehod in teritorialno kohezijo

Država Francija
Delodajalec Ministrstvo za ekološki prehod in teritorialno kohezijo
Ovira za zaposlenega Nekateri primeri invalidnosti lahko zahtevajo posebne prilagoditve različnih vrst, vključno s kadrovskimi, tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi, namenjenimi reševanju težav, s katerimi se srečujejo zaposleni zaradi invalidnosti. Oprema za zaposlene je ključna za učinkovito reševanje teh izzivov, saj zaposlenim invalidom omogoča, da opravljajo svoje naloge kot vsi drugi zaposleni v kolektivu.
Zagotovljena razumna prilagoditev Razumne prilagoditve, zagotovljene v skladu s priporočili zdravnika medicine dela, po posvetovanju s svetovalcem za preventivo. Zdravnik medicine dela pouči vodstvene delavce o posebnih potrebah zaposlenega in o tem, zakaj je prilagoditev razumna. Če zdravnika medicine dela ni, se je mogoče posvetovati z odobrenim zdravnikom ali lečečim zdravnikom.
Cilj Izvajanje znanih ukrepov in podpornih sistemov za potrebno prilagoditev in podporo, vključno z uporabo sredstev, ki jih zagotavlja sklad FIPHFP (sklad za vključevanje invalidov v javno službo).
Korist za delodajalca Večja vključenost in dostopnost, s čimer se zagotovi, da lahko zaposleni invalidi učinkovito opravljajo svoje naloge v kolektivu.
Stroški Stroške izvajanja za potrebne pripomočke in usposabljanje krije sklad FIPHFP.

Končne opombe

1 Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, [2000] UL L 303/16, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32000L0078.

2 COM/2021/139 final.

3 Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih skupin (europa.eu)

4 Svetovni gospodarski forum (WEF) (2019), What companies gain by including persons with disabilities, 23. april, https://www.weforum.org/agenda/2019/04/what-companies-gain-including-persons-disabilities-inclusion.

5 Organi za enakost – Evropska komisija (europa.eu)

 

1 Glej tudi: (i) zbirno poročilo Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti (EDE) – Waddington, L. (2023), Striving for an inclusive labour market in Europe: Positive actions and reasonable accommodation to facilitate hiring and employment of persons with disabilities involving employers and employer initiatives; (ii) statistično poročilo Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti (EDE) – Grammenos, S., (2023), The employment of persons with disabilities – Statistics, Data 2020; in (iii) spletno stran Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti (EDE): https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1532&langId=sl.

2 Glej https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities-2.html, zlasti člena 2 in 5.

3 CRPD/C/GC/8:

4 CRPD/C/GC/8:

5 Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, [2000] UL L 303/16, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32000L0078.

6 Za več informacij glej https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_810.

7 Glej https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1597&langId=sl.

8 Glej https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14495-2022-INIT/sl/pdf.

9 Glej https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1226&langId=sl.

10 Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

11 Za več informacij glej: European Human Rights Report Issue 7 – 2023, The Right to Work: The employment situation of persons with disabilities in Europe, European Human Rights Report Issue 7, 2023 (edf-feph.org), stran 49.

12 Glej https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1540&langId=en.

13 Sodba z dne 11. aprila 2013, HK Danmark, združeni zadevi C-335/11 in C-337/11, ECLI:EU:C:2013:222.

14 Sodba z dne 18. januarja 2024, Ca Ca Negreta, C-631/22, ECLI:EU:C:2024:53.

15 Za več informacij glej: Zbirno poročilo Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti (EDE) – Waddington, L., (2023), Striving for an inclusive labour market in Europe: Positive actions and reasonable accommodation to facilitate hiring and employment of persons with disabilities involving employers and employer initiatives.

16 Glej https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1540&langId=en.

17 Glej Reasonable-Accommodation-Disability-Discussion-Paper.pdf (equineteurope.org), strani 23–26 in prilogo, https://urldefense.com/v3/__https:/equineteurope.org/wp-content/uploads/2021/03/Annex-_Reasonable-Accomodation.pdf__;!!DOxrgLBm!HUfzVgkJ6dC-UBcYKNd8PNF2sRuplVhh8vAyQhiRmIwcCm2JuRJ11F5lcV5YR1W7kP6NG3trjk4bc3wvVcIUdj9YbztZBFNIwuVF$.

18 Odbor ZN za pravice invalidov (2014), Splošna pripomba št. 2 o dostopnosti, https://www.ohchr.org/en/documents/general-comments-and-recommendations/general-comment-no-2-article-9-accessibility-0.

19 Za nadaljnja pojasnila o izvajanju koncepta v praksah na področju prava o enakosti glej razpravo Equinet iz leta 2021, Reasonable accommodation for persons with disabilities: exploring challenges in its practical implementation, ter poročilo Intersectional discrimination in EU gender equality and non-discrimination law, Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo, Evropska komisija, 2016.

20 Glej https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1202.

21 Za več informacij glej European Human Rights Report Issue 7 – 2023, The Right to Work: The employment situation of persons with disabilities in Europe, European Human Rights Report Issue 7, 2023 (edf-feph.org), stran 69.

22 Za več informacij glej European Human Rights Report Issue 7 – 2023, The Right to Work: The employment situation of persons with disabilities in Europe, European Human Rights Report Issue 7, 2023 (edf-feph.org), stran 69.

23 Za več informacij glej: European Human Rights Report Issue 7 – 2023, The Right to Work: The employment situation of persons with disabilities in Europe, European Human Rights Report Issue 7, 2023 (edf-feph.org), stran 77.

24 Za več informacij glej: European Human Rights Report Issue 7 – 2023, The Right to Work: The employment situation of persons with disabilities in Europe, European Human Rights Report Issue 7, 2023 (edf-feph.org), stran 77.

25 Glej: Promoting diversity and inclusion through workplace adjustments: .

26 Glej: EBU guidance on reasonable accommodation for visually impaired employees and applicants_Sept2023.pdf (euroblind.org).

27 Glej: Annex-_Reasonable-Accomodation.pdf (equineteurope.org).

28 Glej: https://www.ilo.org/global/topics/equality-and-discrimination/WCMS_536630/lang--en/index.htm.

29 Glej spletno stran Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1532&langId=sl.

30 Za več informacij o programu Obzorje Evropa glej https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe_en.

31 Glej spletno stran Akademske mreže evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1532&langId=sl.

32 Glej https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32000L0078.

PRAVNO OBVESTILO

Rokopis dokončan oktobra 2023.

Ta dokument je bil pripravljen za Evropsko komisijo, vendar izraža zgolj stališča avtorjev. Komisija ne prevzema odgovornosti za morebitne posledice ponovne uporabe te publikacije. Več informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (https://www.europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023

Politika o ponovni uporabi dokumentov Evropske komisije se izvaja na podlagi Sklepa Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).

Če ni drugače navedeno, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena na podlagi licence Creative Commons Attribution 4.0 International (CC-BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.

© Evropska unija, 2024

Print ISBN 978-92-68-19087-6 doi:10.2767/723837 KE-02-24-601-SL-C
PDF ISBN 978-92-68-19126-2 doi:10.2767/970782 KE-02-24-601-SL-N
HTML ISBN 978-92-68-19112-5 doi:10.2767/183507 KE-02-24-601-SL-Q

STIK Z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

  • s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
  • z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU

Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti

Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU

Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.