Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe:
vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen

Povzetek

I

Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljevanju: vozlišče) je bilo ustanovljeno leta 2015 hkrati z Evropskim skladom za strateške naložbe kot del naložbenega načrta za Evropo, s katerim naj bi se spodbujale naložbe po gospodarski krizi. Vloga vozlišča je podpirati naložbe v realnem gospodarstvu z zagotavljanjem svetovalnih storitev nosilcem projektov, ki naj bi dopolnjevale tiste, ki so že na voljo v okviru drugih programov EU. Vozlišče deluje kot partnerstvo med Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami ter Evropsko banko za obnovo in razvoj.

II

Cilj revizije Sodišča je bil oceniti, ali se je vozlišče izkazalo za uspešno orodje za spodbujanje naložb. Sodišče je zlasti preučilo, ali:

1. je bilo vozlišče ustanovljeno na ustrezen način, da lahko izpolni potrebo po svetovalnih storitvah poleg tistih, ki so že na voljo iz drugih virov EU;
2. je vozlišče delovalo tako, kot je bilo predvideno za doseganje njegovih ciljev, vključno s sodelovanjem s partnerji;
3. vozlišče prispeva k izboljšanju ponudbe projektov, primernih za naložbe.

III

Revizija Sodišča je zajela dejavnost vozlišča od njegove vzpostavitve leta 2015 do decembra 2018. Sodišče je pregledalo dokumente o vozlišču, opravilo razgovore s predstavniki zadevnih služb EIB in Komisije, analiziralo podatke o upravljanju vozlišča, pregledalo vzorec nalog vozlišča v zvezi s svetovalno podporo ter izvedlo ankete med predstavniki nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, ki z vozliščem sodelujejo, ter končnimi upravičenci do svetovalnih storitev, ki jih vozlišče podpira.

IV

Komisija je junija 2018 predlagala program InvestEU za programsko obdobje 2021–2027, vključno s svetovalnim vozliščem InvestEU, ki naj bi nadomestilo obstoječe vozlišče in več drugih centralno upravljanih pobud EU za svetovanje. Poročilo Sodišča vsebuje analizo in priporočila, pomembna za načrtovano novo vozlišče.

V

Sodišče je prišlo do zaključka, da se vozlišče do konca leta 2018 še ni izkazalo kot uspešno orodje za spodbujanje naložb. Ugotovilo je, da je bilo vozlišče ustanovljeno kot orodje, ki temelji na povpraševanju, in sicer na podlagi omejene predhodne ocene potreb po svetovanju, ki naj bi jih vozlišče obravnavalo, števila pričakovanih zahtevkov ali potrebnih virov. Dejansko je vozlišče glede na vire, ki so mu bili na voljo, prejelo malo zahtevkov, ki bi lahko privedli do nalog.

VI

Sodišče je ugotovilo tudi, da je vozlišče v glavnem izpolnilo cilj zagotavljanja prilagojenih svetovalnih storitev, s katerimi so bili upravičenci zelo zadovoljni. Vendar vozlišče ni imelo dovolj jasne strategije ali ni vzpostavilo meril in postopkov za ciljno usmerjanje podpore tja, kjer bi za ponudbo naložbenih projektov lahko imela največjo dodano vrednost, čeprav je evidentiralo večino za to potrebnih informacij. Sodišče je ugotovilo, da je nekaj upravičencev podvomilo v dodatnost podpore vozlišča glede na druge svetovalne vire ter da so naloge vozlišča koristile le nekaj več kot 1 % finančnih operacij, ki jih je v obravnavanem obdobju podprl Evropski sklad za strateške naložbe. Čeprav je večina nalog zajemala sektorje in države članice z visoko prioriteto, se jih je le malo nanašalo na prednostne sektorje držav članic z najvišjimi potrebami po svetovanju. Zato bi bil za boljšo osredotočenost na vse neizpolnjene potrebe po svetovanju potreben bolj proaktiven pristop. Poleg tega se je sodelovanje s partnerji za izboljšanje geografske pokritosti kljub prizadevanjem vozlišča razvijalo počasi zaradi pravne kompleksnosti ter različne pripravljenosti in zmogljivosti nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij za sodelovanje.

VII

Sodišče je odkrilo omejene dokaze o tem, da je vozlišče do konca leta 2018 znatno prispevalo k ponudbi projektov, primernih za naložbe. Vozlišče v obravnavanem obdobju ni imelo zadostnih postopkov za nadaljnje spremljanje naložb, ki so izvirale iz njegovih nalog, zaradi česar je bilo težko spremljati in ocenjevati njegovo smotrnost poslovanja v zvezi s tem. Do konca leta 2018 je zaključilo tudi premalo nalog, da bi lahko bistveno prispevalo k spodbujanju naložb. Ker se je podpora vozlišča v glavnem nanašala na projekte v zgodnji fazi, ima lahko učinke le na dolgi rok.

VIII

Sodišče na podlagi svojih opažanj daje priporočila za:

• spodbujanje ozaveščenosti o dejavnostih vozlišča,
• boljše ciljno usmerjenje podpore vozlišča k prioritetam,
• izboljšanje merjenja smotrnosti poslovanja.

IX

Sodišče priporoča tudi, naj se izkušnje, pridobljene v okviru vozlišča, upoštevajo pri svetovalnem vozlišču InvestEU v okviru programa InvestEU za obdobje 2021–2027.

Uvod

01

Evropska komisija (v nadaljevanju: Komisija) in Evropska investicijska banka (EIB) sta novembra 2014 začeli izvajati naložbeni načrt za Evropo¹ kot odziv na upad naložb v Evropi od začetka finančne in gospodarske krize leta 2008. Naložbeni načrt za Evropo je bil sestavljen iz treh stebrov:

• Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)², ki zagotavlja finančna sredstva za naložbe, podprte s proračunskim jamstvom EU,
• Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (v nadaljevanje: vozlišče), ki zagotavlja tehnično pomoč zasebnim in javnim nosilcem projektov, ter Evropskega portala naložbenih projektov – spletne platforme za pomoč nosilcem projektov s sedežem v EU pri iskanju vlagateljev,
• ukrepov za odpravo ovir za naložbe po vsej Evropi in izboljšanje pogojev za naložbe v Evropi.

02

Namen drugega stebra naložbenega načrta za Evropo je bil zagotoviti, da financiranje naložb doseže realno gospodarstvo, in sicer s spodbujanjem in razvojem ponudbe projektov, primernih za naložbe. EU je leta 2015 objavila uredbo o vzpostavitvi sklada EFSI, vozlišča in Evropskega portala naložbenih projektov³. V njej je navedeno, da je cilj vozlišča „nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije z zagotavljanjem svetovalnih storitev pri izbiri, pripravi in razvoju naložbenih projektov ter hkrati delovati kot enotno tehnično svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj [EU]“. Namen vozlišča je bil zagotavljanje podpore prioritetam politike sklada EFSI, vključno z energijo, prometno infrastrukturo, okoljem in učinkovito rabo virov, ter malim in srednjim podjetjem (MSP) kot tudi podpiranje nosilcev projektov, kadar je to ustrezno, pri izpolnjevanju meril za upravičenost za uporabo jamstva EU v okviru sklada EFSI⁴. Poleg tega mora vozlišče v skladu z uredbo o skladu EFSI sodelovati s ponudniki podobnih storitev na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se storitve čim širše uporabljale ter da se zagotovi izmenjava znanja in priprava projektov.

03

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je EU v okviru širokega razpona pobud že zagotavljala svetovalno podporo. Obstoječe svetovalne pobude za naložbe so se med seboj razlikovale glede na sektor politike, znesek, ponudnika pomoči in pristojbine za upravičence. Skupno je bilo v proračunu za te pobude za zagotavljanje svetovalne podpore predvidenih približno 100 milijonov EUR na leto (za več podrobnosti glej Prilogo I), tj. 700 milijonov EUR v sedmih letih večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Vozlišče je bilo ustanovljeno sredi leta 2015 za zagotavljanje svetovalnih storitev poleg tistih, ki so že na voljo⁵.

04

Vozlišče deluje kot partnerstvo med Komisijo in EIB. Ureditve njegovega delovanja so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, ki je bil sklenjen v okviru obstoječega okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA) med EU in EIB iz leta 2014. Vozlišče je tretji največji vir tehnične pomoči EU za zagotavljanje svetovalnih storitev, in sicer za skupno pomočjo pri podpori projektom v evropskih regijah (JASPERS) in evropsko pomočjo, namenjeno področju energije na lokalni ravni (ELENA). Iz proračuna EU se krije 75 % letnega proračuna vozlišča do 20 milijonov EUR, EIB pa krije preostalih 25 % do 6,6 milijona EUR. Proračun vozlišča in delovni programi so določeni v letnih posebnih sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki se običajno izvajajo v obdobju od treh do štirih let. Vozlišče usmerja odbor za usklajevanje, ki ga sestavljajo štiri osebe, in sicer dva predstavnika Komisije in dva predstavnika EIB. Odbor za usklajevanje je odgovoren za pregled strategije in politike, nadzor nad dejavnostmi vozlišča, poročanje deležnikom, določanje storitev in odobritev cenovne politike. Za vsakodnevno delovanje vozlišča skrbi skupina, sestavljena iz uslužbencev EIB. EIB vsako leto Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o dejavnostih in proračunu vozlišča.

05

Vozlišče upravlja zahtevke za svetovalne storitve (glej sliko 1). Vozlišče prejema zahtevke za svetovanje neposredno prek svojega spletišča ali pa iz strokovnih virov, in sicer od služb EIB, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ali Komisije. Podporna skupina vozlišča zahtevke evidentira in določi, kako se bo vozlišče nanje odzvalo (pregled). Vozlišče lahko zahteva dodatne informacije, naslovi splošne poizvedbe na najustreznejše ponudnike storitev v okviru EU, EIB ali na lokalni ravni (usmerjanje), poskrbi za podrobnejši odgovor na poizvedbe, h kateremu prispevajo službe EIB (kratko svetovanje), ali dodeli vire vozlišča in poskrbi za to, da službe EIB ali zunanji svetovalci zagotovijo svetovanje (naloga). Naloge se lahko nanašajo na poseben naložbeni projekt ali skupino projektov (in so zato specifične za posamezen projekt) ali se z njimi na splošno prispeva k ponudbi projektov, primernih za naložbe (in zato niso specifične za posamezen projekt). Vozlišče si prizadeva tudi za sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, da bi pritegnilo zahtevke za podporo in zagotavljalo svetovalne storitve na lokalni ravni. Poleg tega zagotavlja podporo programu za svetovanje malim podjetjem v štirih državah članicah (v Bolgariji, na Hrvaškem, v Grčiji in Romuniji), ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).

06

Podpora vozlišča je na voljo javnim in zasebnim nosilcem projektov, vključno z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in naložbenimi platformami ali skladi ter regionalnimi in lokalnimi javnimi subjekti. Vozlišče zagotavlja storitve javnim nosilcem projektov brezplačno, pristojbine, ki se zaračunajo MSP, pa so omejene na eno tretjino stroškov. V okviru 1 je primer naloge, specifične za posamezen projekt.

07

Po pregledu prvih dveh let izvajanja uredbe o skladu EFSI se je EU odločila razširiti sklad EFSI in podaljšati njegovo trajanje ter je decembra 2017 spremenila uredbo o skladu EFSI (EFSI 2.0)⁶. Z uredbo o skladu EFSI 2.0 je bilo uvedenih več določb v zvezi z vozliščem. V novih določbah o vozlišču je poudarjena potreba po ciljno usmerjeni podpori za strukturiranje projektov, inovativne finančne instrumente in javno-zasebna partnerstva ter naložbene platforme, ki zajemajo več držav članic ali regij. V skladu z novimi določbami bi moralo imeti vozlišče tudi bolj proaktiven pristop k spodbujanju ponudbe projektov sklada EFSI v državah članicah, ki se srečujejo s težavami, prizadevati pa bi si moralo za prioritete, kot so podnebni ukrepi, krožno gospodarstvo, digitalni sektor in čezmejne naložbe.

08

Junija 2018 je Komisija kot del svežnja predlogov za naslednji večletni finančni okvir predlagala program InvestEU⁷. V skladu z osnutkom uredbe naj bi svetovalno vozlišče InvestEU upravljala Komisija, ki bo zanj tudi zagotavljala vire, z EIB kot glavno partnerico, nadomestilo pa naj bi vozlišče in 12 drugih svetovalnih pobud v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Namen predloga je poenostaviti in racionalizirati obstoječe centralno upravljane pobude EU za svetovanje, s katerimi se podpirajo naložbe. Proračun novega vozlišča naj bi znašal približno 72 milijonov EUR na leto.

Obseg revizije in revizijski pristop

09

Cilj revizije Sodišča je bil oceniti, ali se je vozlišče izkazalo za uspešno orodje za spodbujanje naložb. Sodišče je zlasti preučilo, ali:

1. je bilo vozlišče ustanovljeno na ustrezen način, da lahko izpolni potrebo po svetovalnih storitvah poleg tistih, ki so že na voljo iz drugih virov EU;
2. je vozlišče delovalo tako, kot je bilo predvideno za doseganje njegovih ciljev, vključno s sodelovanjem s partnerji;
3. vozlišče prispeva k povečanju ponudbe projektov, primernih za naložbe.

10

Revizija je bila osredotočena na vzpostavitev vozlišča in njegovo delovanje do konca leta 2018. Podpora iz proračuna EU, ki je bila v obdobju 2015–2018 na voljo vozlišču, je znašala skoraj 70 milijonov EUR. Revizija Sodišča je zajemala le en del drugega stebra naložbenega načrta za Evropo, in sicer ni vključevala Evropskega portala naložbenih projektov. Vozlišče je le eden od različnih virov tehnične pomoči EU (Priloga I).

11

Poročilo Sodišča vsebuje analizo, zaključke in priporočila, ki so pomembni za svetovalno vozlišče InvestEU, načrtovano za obdobje 2021–2027, ki bo imelo širše pristojnosti in več virov kot sedanje vozlišče.

12

Ugotovitve Sodišča temeljilo na dokumentacijskem pregledu ključnih dokumentov, povezanih z vozliščem, in že obstoječih svetovalnih pobud, razgovorih z uslužbenci EIB in uradniki Komisije, analizi podatkov o upravljanju vozlišča, pregledu vzorca zahtevkov, ki jih je obravnavalo vozlišče, ter anketah, opravljenih med nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, ki z vozliščem sodelujejo, ter med upravičenci do podpore vozlišča, ki so prejeli znatno svetovalno podporo (za več o metodologiji glej Prilogo II).

Opažanja

Vozlišče je bilo ustanovljeno kot orodje, ki temelji na povpraševanju, z omejeno predhodno oceno

13

Da bi Sodišče preučilo, ali je bila vzpostavitev vozlišča ustrezna za izpolnjevanje potrebe po dodatnih svetovalnih storitvah, je pregledalo opravljene pripravljalne ocene in analiziralo kasnejšo dejavnost vozlišča in njegovo uporabo virov. Sodišče meni, da bi Komisija za osredotočenost dejavnosti vozlišča in določitev ustreznega proračuna morala opraviti predhodno oceno:

1. neizpolnjenih potreb po svetovalnih storitvah, ki naj bi jih vozlišče obravnavalo, vključno s tistimi, ki jih niso izpolnjevale druge že obstoječe svetovalne pobude EU (tj. zagotoviti, da podpora vozlišča dopolnjuje druge razpoložljive svetovalne storitve⁸), ter
2. verjetnega povpraševanja, tj. števila zahtevkov, ki bi jih vozlišče verjetno prejelo in bi bili upravičeni do njegove podpore.

Ocena, opravljena pred vzpostavitvijo vozlišča, je bila omejena

14

Načeloma bi se morala za vse predloge za dejavnosti, pri katerih nastajajo proračunski odhodki EU, opraviti specifična predhodna ocena⁹. Januarja 2015 je zakonodajni predlog Komisije o skladu EFSI spremljalo poročilo posebne projektne skupine (države članice, Komisija, EIB) o naložbah v EU, v katerem je bila izpostavljena splošna potreba po dodatnih svetovalnih storitvah na ravni EU. Sodišče je ugotovilo, da pred začetkom delovanja vozlišča ni bila opravljena nobena formalna predhodna ocena posebej za vozlišče, s katero bi se določile finančne potrebe nove pobude.

15

To, da ni bilo predhodne ocene, se je odražalo v določbah uredbe o skladu EFSI, ki se nanašajo na vozlišče. V uredbi je sicer bil določen proračun vozlišča, niso pa bili opredeljeni ciljne vrednosti ali pričakovanja v zvezi z zaželeno ravnjo svetovalnih storitev glede na geografsko območje, sektor politike ali dejavnost vozlišča ali v zvezi s pristopom k obravnavi svetovalnih potreb.

16

Kmalu po vzpostavitvi vozlišča je odbor vozlišča za usklajevanje hitro ukrepal, da bi z izvedbo študije opredelil neizpolnjene potrebe po svetovanju v EU¹⁰. Namen študije je bil podpreti EIB in Komisijo pri oblikovanju srednje- do dolgoročne strategije, s katero naj bi si vozlišče pomagalo pri opredelitvi prioritet, vključno s tem, kam in kako ciljno usmeriti svoje vire. V študiji so izpostavljene države članice EU, za katere so bile ugotovljene največje potrebe po svetovanju glede na sektor (tabela 1). Ključna ugotovitev študije je bila, da je vrzel med potrebami po svetovalnih storitvah in njihovo ponudbo v glavnem posledica težav nosilcev projektov pri dostopu do svetovalnih storitev, plačevanju za storitve in iskanju ponudnika storitev. Zaradi te ugotovitve je vozlišče moralo odločno ukrepati, da bi odpravilo težavo glede dostopa. Večina držav z najvišjo prioriteto je bila kohezijskih držav z nizko stopnjo uporabe sklada EFSI¹¹.

17

V zvezi z nalogo vozlišča, da zagotavlja podporo, ki bi dopolnjevala svetovalne storitve na voljo v okviru drugih programov EU, se je pri pregledu pravnega in pogodbenega okvira vozlišča, ki ga je opravilo Sodišče, pokazalo, da na začetku delovanja vozlišča njegovo dopolnjevanje teh svetovalnih storitev ni bilo jasno opredeljeno. V uredbi o skladu EFSI niso bile opisane svetovalne vrzeli v že obstoječih svetovalnih storitvah v okviru drugih programov EU, ki naj bi jih zapolnilo vozlišče. Sodišče je v pogodbenem okviru vozlišča odkrilo le dve jasno opredeljeni okoliščini, v katerih je štelo, da se s podporo vozlišča dopolnjujejo druge obstoječe svetovalne pobude. Ti dve okoliščini sta se nanašali na evropsko pomoč, namenjeno področju energije na lokalni ravni (ELENA), za naložbe, povezane z energijsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije in prometom, ter na finančna sredstva EU za inovatorje (InnovFin) za naložbe, povezane z raziskavami.

18

Po mnenju Sodišča sta Komisija in EIB ustanovili vozlišče kot orodje, ki temelji na povpraševanju, in sicer na podlagi omejene predhodne ocene potreb po svetovanju, ki naj bi jih vozlišče obravnavalo, števila pričakovanih zahtevkov ali potrebnih virov. Z drugimi besedami, ob začetku delovanja vozlišča se je predpostavljalo, da bodo zahtevki za podporo vozlišča v veliki meri odražali neizpolnjene svetovalne potrebe.

Vozlišče je do konca leta 2018 glede na razpoložljive vire prejelo malo zahtevkov, ki bi lahko privedli do nalog

19

Prispevek vozlišča k spodbujanju naložb je v glavnem odvisen od števila prejetih zahtevkov in deleža zahtevkov, ki so bili upravičeni do podpore in so tako postali naloge.

20

Vozlišče je prejelo 1091 zahtevkov, kar je v povprečju manj kot en zahtevek na dan v obdobju 2015–2018. Največji delež zahtevkov so neposredno vložili nosilci projektov na spletišču vozlišča (41 %), preostale zahtevke pa so posredovale službe EIB, EBRD, nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ter Komisija (strokovni viri). Čeprav se je skupno število prejetih zahtevkov vsako leto povečalo, se je število zahtevkov, vloženih na spletišču vozlišča, zmanjšalo (slika 2). Eden od razlogov za to zmanjšanje je bilo samodejno posredovanje poizvedb drugim službam po preoblikovanju spletišča leta 2017. Hkrati je prišlo tudi do povečanja števila zahtevkov, prejetih iz strokovnih virov, zlasti od služb EIB.

21

Večina zahtevkov, prejetih v obravnavanem obdobju, ni bila podlaga za nalogo vozlišča, da zagotovi podporo. Od 1 091 prejetih zahtevkov jih je bilo 31. decembra 2018 v fazi pregleda okoli 22 % (bodisi so se ti zahtevki ocenjevali bodisi so bile v zvezi z njimi potrebne nadaljnje informacije), za približno 52 % pa je bilo ocenjeno, da so poizvedbe, ki jih je treba usmeriti ali za katere je treba zagotoviti kratko svetovanje. Vozlišče je ustvarilo naloge na podlagi 26 % prejetih zahtevkov (285 od 1 091 – slika 3). Delež zahtevkov, ki so postali naloge, je bil odvisen od vira. Za zahtevke, vložene na spletišču, je bilo precej manj verjetno, da bodo postali naloge, v primerjavi z zahtevki, prejetimi iz strokovnih virov. Manj kot 3 % zahtevkov, vloženih na spletišču vozlišča, so privedli do nalog (14 od 447). Tudi po tem, ko je bilo leta 2017 za nekatere zahtevke, vložene na spletišču, uvedeno samodejno usmerjanje, je le malo spletnih zahtevkov privedlo do nalog (4,1 % v letu 2018). Nasprotno pa je približno 27 % zahtevkov, prejetih iz strokovnih virov, privedlo do nalog. Eden od razlogov za to je predhodni pregled, ki so ga do neke mere izvedli strokovni viri, preden so zahtevke za podporo posredovali vozlišču. EBRD je pregledala vse prejete zahtevke za podporo, preden je vozlišču poročala v zvezi z nalogami. Vozlišče ni imelo informacij o številu zahtevkov, ki jih je prejelo od EBRD, in posledično o deležu zahtevkov, ki so postali naloge.

22

Nizka raven izvedenih nalog je razvidna iz uporabe proračuna vozlišča, saj vozlišče v prvih treh letih in pol ni porabilo veliko razpoložljivih sredstev (tabela 2). V obdobju 2015–2018 je bilo v proračunu EU za vozlišče na voljo skupno 68,1 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti. Sodišče je ugotovilo, da je bilo izvrševanje proračuna v prvih letih delovanja vozlišča nižje od pričakovanega (samo 36 % leta 2015 in 42 % leta 2016). Zato je Komisija v letih 2015 in 2016 prenesla 18 milijonov EUR odobritev plačil iz proračunske vrstice vozlišča v druge proračunske vrstice EU. Znesek v višini 43,3 milijona EUR, ki ga je Komisija plačala EIB v zvezi z dejavnostmi vozlišča v obravnavanem obdobju, je vključeval znatne zneske predhodnega financiranja v skladu s pogodbenim okvirom. Na dan 31. decembra 2018 so dejanski upravičeni stroški vozlišča v breme proračuna EU za obdobje 2015–2018 znašali 26,2 milijona EUR, tj. samo 26 % zneskov, ki so bili na voljo iz proračuna EU.

23

Po mnenju Sodišča je bilo vozlišče ustanovljeno na podlagi predpostavke, da bo prejelo več zahtevkov za podporo, ki bi lahko privedli do nalog, kot jih dejansko je. Zato vozlišče v prvih treh letih in pol svojega delovanja ni porabilo veliko razpoložljivih sredstev.

Upravičenci so bili zelo zadovoljni s svetovalnimi storitvami vozlišča, vendar te niso bile ciljno usmerjene

24

Glavni operativni cilj vozlišča je bil zagotoviti visokokakovostno svetovalno podporo, prilagojeno posameznim potrebam upravičencev, ki bi odražala prioritete svetovalne podpore. Sodišče je preučilo, ali so:

• bili posamezni upravičenci zadovoljni s podporo, ki so jo prejeli (na podlagi ankete),
• naloge odražale prioritete svetovalne podpore (na podlagi analize strategije, postopkov in razpoložljivih informacij o upravljanju vozlišča),
• spremembe pri sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami prispevale k zagotavljanju zadostne geografske pokritosti svetovalnih potreb.

Upravičenci so bili zelo zadovoljni s prilagojenim svetovanjem, ki so ga prejeli

25

Vozlišče je v obdobju 2015–2018 ustvarilo 285 nalog v zvezi z upravičenci iz javnega in zasebnega sektorja. Velik delež nalog se je nanašal na zagotavljanje tehničnega ali finančnega svetovanja v zvezi s specifičnimi projekti (88 %). Preostale naloge so vključevale finančno svetovanje, ki ni bilo specifično za posamezen projekt, sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami ter splošna vprašanja (12 %) (slika 4).

26

V anketi Sodišča¹² so upravičenci svoje zadovoljstvo s ključnimi vidiki svetovalnih storitev, ki so jih prejeli, na splošno ocenili kot veliko. Skoraj 80 % anketirancev je ocenilo, da je bil prispevek vozlišča k nemotenemu zagotavljanju svetovalnih storitev velik ali zelo velik, več kot 90 % pa jih je navedlo, da je bila podpora prilagojena njihovim potrebam (slika 5).

27

Sodišče meni, da je vozlišče z izvedenimi nalogami v glavnem izpolnilo cilj zagotavljanja prilagojenih svetovalnih storitev v zadovoljstvo upravičencev.

Vozlišče nima jasne strategije in postopkov za ciljno usmerjanje podpore

28

Sodišče je ugotovilo, da do 31. decembra 2018 ni bila sprejeta nobena formalna strategija za ciljno usmerjanje podpore vozlišča, čeprav je bilo v pogodbenem okviru vozlišča določeno, da mora odbor za usklajevanje pripraviti in sprejeti strategijo¹³, ter čeprav je zunanji svetovalec, ki je deloval po naročilu odbora za usklajevanje, prišel do zaključka, da bi moralo vozlišče svoje dejavnosti ciljno usmerjati¹⁴.

29

Februarja 2018 je odbor za usklajevanje odločil, da je dejanska strategija vozlišča ustrezno upoštevana v njegovih letnih delovnih programih¹⁵. Vendar je Sodišče ugotovilo, da v teh programih ni bilo dovolj pojasnjeno, kako naj bi dejavnosti vozlišča prispevale k spodbujanju naložb, in da ti programi do konca obdobja financiranja (tj. do leta 2020) niso vključevali nobenih ciljnih vrednosti ali pričakovanih rezultatov v zvezi s prioritetami svetovalne podpore.

30

Vozlišče je razvilo merila za preverjanje upravičenosti zahtevkov. Vendar je Sodišče ugotovilo tudi, da vozlišče ni vzpostavilo meril in postopkov za ugotavljanje, ali ima potencialna naloga glede na njen verjetni prispevek k ponudbi naložbenih projektov visoko, srednjo ali nizko vrednost. Pričakovalo je, da bo vozlišče razvilo jasna merila za ocenjevanje vrednosti naloge, in sicer na podlagi prioritet iz uredbe o skladu EFSI, kot so:

• dodatnost – v uredbi o skladu EFSI je določeno, da vozlišče zagotavlja podporo poleg obstoječih pobud EU za svetovalno podporo,
• vrsta podpore – v skladu z ustaljeno politiko vozlišča je bilo treba prednostno obravnavati zahtevke, specifične za posamezen projekt, pred zahtevki, ki niso specifični za posamezen projekt in bi lahko posredno prispevali k povečanju ponudbe naložbenih projektov¹⁶,
• morebiten učinek na podlagi ključnih značilnosti projekta (npr. faze projekta in obsega naložb) – za večje, bolj dodelane projekte je bolj verjetno, da bodo izvedeni in bolj prispevali k spodbujanju naložb, kot za manjše projekte v zgodnejši fazi razvoja,
• sektor ali geografsko območje – za naloge, ki ustrezajo prioritetam držav članic in sektorjev, ki so bili opredeljeni v oceni potreb, se šteje, da imajo večjo vrednost (odstavek 16).

31

Vozlišče je kljub temu, da ni razvilo meril za ocenjevanje vrednosti potencialnih nalog, evidentiralo večino – ne pa vseh – potrebnih informacij, zlasti:

• dodatnost – v opisih nalog so bili navedeni ustrezni členi uredbe o EFSI. Vendar v njih ni bilo pojasnjeno, zakaj je bilo za izvajanje nalog najprimernejše vozlišče in ne druge obstoječe svetovalne službe EU. V okviru 2 je opisan primer, v katerem utemeljitev ni bila dovolj dokumentirana,

• vrsta podpore – vozlišče je evidentiralo informacije o prioritetah svetovalne podpore, ki so bile od leta 2018 vključene v uredbo o skladu EFSI 2.0¹⁷,
• morebitni učinek – dodelanost projektov je bila v sistemih upravljanja evidentirana šele od druge polovice leta 2018, informacije o obsegu naložbe pa v revidiranem obdobju niso bile sistematično evidentirane,
• sektor in geografsko območje – vozlišče je ustrezno razvrščalo naloge glede na sektorje dejavnosti sklada EFSI in državo članico.

32

Po mnenju Sodišča vozlišče ni imelo dovolj jasne strategije ali ni vzpostavilo meril in postopkov za ciljno usmerjanje podpore tja, kjer bi lahko imela največjo dodano vrednost, čeprav je evidentiralo večino za to potrebnih informacij.

Naloge so zajemale prednostne sektorje in države članice, vendar bi bil za boljše osredotočanje na neizpolnjene potrebe po svetovanju potreben bolj proaktiven pristop

33

Na podlagi razpoložljivih informacij o upravljanju vozlišča in drugih revizijskih dokazov je Sodišče analiziralo, koliko so naloge vozlišča odražale ključne prioritete svetovalne podpore (odstavka 30 in 31), in sicer zlasti:

• dodatnost glede na druge javne ali zasebne svetovalne vire,
• prispevanje k ponudbi projektov, primernih za naložbe, vključno s:

1. projekti, ki so upravičeni do podpore sklada EFSI, projekti na področju podnebnih ukrepov, krožnega gospodarstva in digitalnega sektorja ter čezmejni projekti;
2. finančnimi instrumenti, naložbenimi platformami in javno-zasebnimi partnerstvi;

• pokrivanje sektorjev in področij z največjimi potrebami po svetovanju.

34

Sodišče je opravilo anketo, ki je zajemala vzorec upravičencev, da bi ugotovilo, ali bi upravičenci, ki so prejeli podporo, to lahko prejeli tudi od drugih javnih ali zasebnih svetovalnih subjektov. Skoraj 50 % anketirancev je navedlo, da bi enako svetovalno podporo lahko dobili od drugih javnih ali zasebnih svetovalnih subjektov.

35

Sodišče je v zvezi s ponudbo projektov, ki so primerni za naložbe, ugotovilo, da so bile skoraj vse naloge specifične za posamezen projekt (265 od 285 oz. 92 %). Vozlišče je evidentiralo 55 nalog, povezanih s finančnimi operacijami EIB. S skladom EFSI je bilo povezanih 28 nalog, od teh se jih je 12 nanašalo na projekte, ki so že prejeli podporo sklada EFSI – kar pomeni, da je bila finančna operacija EIB odobrena, podpisana ali izplačana – tri naloge so bile povezane s preklicanimi projekti, 13 pa s projekti, ki so bili v postopku ocenjevanja. Na splošno je vozlišče do konca leta 2018 v okviru nalog obravnavalo nekaj več kot 1 % vseh odobrenih finančnih operacij, ki so prejele podporo sklada EFSI (12 od 1 031¹⁸).

36

Sodišče je ugotovilo tudi, da se je 45 od 285 nalog nanašalo na podnebne ukrepe (16 %), 9 na krožno gospodarstvo (3 %), 16 na digitalni sektor (6 %) in 12 na čezmejne projekte (4 %). Poleg tega je vozlišče ustvarilo 30 nalog za morebitne inovativne finančne instrumente (17 v letu 2018), 12 za morebitne naložbene platforme¹⁹ (sedem v letu 2018) in 16 za morebitna javno-zasebna partnerstva (štiri v letu 2018)²⁰. Vozlišče v teh primerih podporo lahko zagotovi že zelo zgodaj, in sicer brez zagotovila, da bodo zadevni instrumenti, platforme ali partnerstva vzpostavljeni (okvir 3).

37

Kar zadeva sektorje, je vozlišče razvrstilo naloge glede na sektorje dejavnosti sklada EFSI (slika 6). Večina nalog (215 od 285 oz. 83 %) se je nanašala na sektorje z višjo prioriteto, opredeljene v oceni potreb, tj. promet, energija, okolje in učinkovita raba virov ter MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, druge naloge pa so se nanašale na sektorje z nižjo prioriteto. Velik delež nalog je izvajala EBRD za MSP v štirih državah (133 od 285 oz. 47 %).

38

Sodišče je v zvezi z geografskim izvorom ugotovilo, da se je 58 % nalog nanašalo na države članice, za katere je bilo opredeljeno²¹, da imajo največje potrebe po svetovanju (Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška). Ugotovilo je tudi, da je bil razlog za to predvsem veliko število nalog, ki jih je EBRD izvedla v Romuniji, Bolgariji in na Hrvaškem (113). Pri analizi Sodišča se je pokazalo, da je bilo 32 % (49 od 152) nalog, ki jih je neposredno upravljala EIB, povezanih z državami članicami z največjimi potrebami po svetovanju (slika 7). Osem nalog se je nanašalo na operacije sklada EFSI v petih kohezijskih državah.

39

Medtem ko se je 83 % nalog nanašalo na sektorje z višjo prioriteto in 58 % na države članice z najvišjo prioriteto, opredeljene v študiji o potrebah po svetovanju (tabela 1), je Sodišče ugotovilo, da se je 10 % nalog nanašalo na prednostne sektorje držav članic z najvišjo prioriteto (tj. energija, promet ter okolje in učinkovita raba virov; glej sliko 8).

40

Čeprav se je večina nalog nanašala na prednostne sektorje in države članice, bi bil po mnenju Sodišča za boljše osredotočanje na vse neizpolnjene potrebe po svetovanju potreben bolj proaktiven pristop

Sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, namenjeno izboljšanju geografske pokritosti, se je kljub prizadevanjem vozlišča razvijalo počasi

41

Ključno sredstvo, ki ga je vozlišče uporabilo za dosego cilja glede odpravljanja vrzeli v odzivanju na potrebe po svetovanju v državah članicah, je bilo sodelovanje s partnerji na lokalni ravni. Zato si je vozlišče prizadevalo razviti mrežo sporazumov z lokalnimi partnerskimi institucijami, zlasti nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami držav članic ter EBRD. Namen takšnega sodelovanja je bil spodbuditi izmenjavo znanja, izboljšati ponudbo zahtevkov, naslovljenih na vozlišče, in okrepiti lokalno zagotavljanje svetovalnih storitev. Sodišče je preučilo, kako je v obravnavanem obdobju napredovalo sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in EBRD.

42

V skladu z uredbo o skladu EFSI²² si mora vozlišče prizadevati za sklenitev sporazuma o sodelovanju z nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo vsake države članice ali za to, da državam članicam, ki nimajo nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, proaktivno svetuje. V okvirnem sporazumu o partnerstvu med Komisijo in EIB je predvideno sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami v zvezi z:

1. izmenjavo in razširjanjem znanja in najboljših praks;
2. delovanjem kot lokalna vstopna točka za morebitne upravičence vozlišča;
3. zagotavljanjem svetovalnih storitev v imenu vozlišča.

43

Sodišče je ugotovilo, da je vozlišče do 31. decembra 2018 podpisalo 25 sporazumov o sodelovanju v obliki memoranduma o soglasju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami 20 držav članic (Priloga III), v katerih je določena raven sodelovanja z vozliščem. Na sliki 9 je prikazana vrsta sodelovanja v okviru memoranduma o soglasju. V petih državah članicah je vozlišče podpisalo memorandum o soglasju z dvema nacionalnima spodbujevalnima bankama ali institucijama (v Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Litvi in na Poljskem). Osem držav članic brez sklenjenega memoranduma o soglasju je bilo Ciper, Danska, Estonija, Grčija, Luksemburg, Malta, Romunija in Združeno kraljestvo. Sklenitev memoranduma o soglasju je pripomogla k formaliziranju izmenjave znanja na področju dejavnosti vozlišča. Glavni razlog za sklenitev memoranduma o soglasju, ki so ga nacionalne spodbujevalne banke ali institucije najpogosteje navedle v anketi Sodišča, je bila izmenjava znanja in najboljših praks. V zvezi s tem je bil glavni ukrep, ki se je izvajal v okviru takega sodelovanja, organizacija informativnih dogodkov za ozaveščanje o dejavnostih vozlišča. Sedem od 20 nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij je navedlo, da do 31. decembra 2018 niso bile izvedene nobene dejavnosti na področju sodelovanja.

44

Čeprav je bil prispevek nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij k ponudbi zahtevkov, ki jih je v obdobju 2015–2018 prejelo vozlišče (62 od 1 091 oz. 6 %), razmeroma majhen, je v tem obdobju mogoče opaziti trend naraščanja, in sicer s treh zahtevkov v letu 2015 na 28 v letu 2018. Čeprav so zahtevki izvirali iz 18 držav članic, so jih skoraj 80 % vložile nacionalne spodbujevalne banke ali institucije devetih držav članic (Hrvaške, Češke, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije). Do 31. decembra 2018 je vozlišče skupno 17 teh zahtevkov štelo za naloge, ki so upravičene do nadaljnje podpore vozlišča (11 % nalog, ki jih je neposredno upravljala EIB).

45

Eden od razlogov za počasen napredek pri razvoju sodelovanja so bile težave pri vzpostavljanju ustreznega pogodbenega okvira. Sodišče je ugotovilo, da so za sklenitev sporazumov med EIB ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami za zagotavljanje svetovalnih storitev vozlišča, ki se financirajo iz proračuna EU, potrebne spremembe pogodbenih sporazumov med EU in EIB. Tako je bilo zlasti ob spremembi okvirnega sporazuma o partnerstvu maja 2017. Poleg tega je bil decembra 2017 spremenjen posebni sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2016, da bi se določili pogoji za zagotavljanje finančne podpore vozlišča nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam, vključno z zahtevami zanje glede vodenja zadostnih evidenc, da bi EIB lahko preverjala uporabo podpore vozlišča.

46

Dodaten razlog za počasen napredek pri razvoju sodelovanja je bila potreba nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij po krepitvi zmogljivosti za obdelavo zahtevkov in lokalno zagotavljanje storitev vozlišča. Vozlišče je sprejelo ukrepe za rešitev tega vprašanja. Proračun vozlišča za leto 2016 je vključeval 7 milijonov EUR za podporo in obravnavo potreb nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij po krepitvi zmogljivosti in za lokalno zagotavljanje svetovalnih storitev²³. Vozlišče je v okviru razpisa za zbiranje predlogov pozvalo nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, naj predlagajo pobude. Ponudilo je, da bo financiralo do 75 % upravičenih svetovalnih in kadrovskih stroškov sprejetih predlogov. Predlogi so lahko vključevali:

• svetovanje v zvezi z naložbami v imenu vozlišča,
• vzpostavitev ali razvoj organizacijskih zmogljivosti in
• prenos znanja za razvoj lokalnih svetovalnih zmogljivosti.

47

Razpis za zbiranje predlogov za krepitev zmogljivosti je bil objavljen decembra 2017. Vozlišče je nacionalne spodbujevalne banke ali institucije pozvalo, naj predlagajo pobude v vrednosti od 100 000 EUR do 500 000 EUR za posamezno pobudo. Namen vozlišča je bil, da razpis za zbiranje predlogov glede na stalno razpoložljivost finančnih sredstev ostane objavljen do junija 2020. Vozlišče naj bi predloge sprejemalo vsake tri mesece, prvi sklop predlogov pa je prejelo februarja 2018. Predloge je predložilo devet nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, od katerih jih je bilo šest ocenjenih pozitivno, uspešni kandidati pa so bili pozvani, da se začnejo pogajati o sporazumu o financiranju. Do 31. decembra 2018 je bil zaradi dolgotrajnih pogajanj sklenjen le en sporazum o financiranju. Do konca leta 2018 še niso nastali nobeni stroški.

48

Sodišče je pri pregledu postopkov vrednotenja v okviru razpisa za zbiranje predlogov ugotovilo, da nekatera ključna merila vrednotenja niso imela odločilne vloge pri ocenjevanju predlogov. Na primer, pri edinem sporazumu o financiranju, sklenjenem do konca leta 2018, je uspešen kandidat za merilo dodelanost predloga in pričakovani rezultati dobil manj kot polovico razpoložljivih točk, ki so skupno znašali manj kot 20 % vseh dodeljenih točk. Pri tem obstaja tveganje, da bo učinek dodeljene podpore na lokalno zagotavljanje svetovalnih storitev omejen.

49

EIB je marca 2017 podpisala sporazum, ki se nanaša na EBRD, na podlagi katerega naj bi vozlišče zagotavljalo podporo programu EBRD za svetovanje malim podjetjem. Prvotni namen podpore, ki naj bi jo vozlišče nudilo programu, je bilo spodbujanje gospodarskega razvoja in konkurenčnosti v sektorju MSP v Bolgariji, Grčiji in Romuniji. Kasneje se jim je z novo spremembo posebnega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2016 pridružila še Hrvaška²⁴. Da bi lahko EBRD to vlogo prevzela, sta morali Komisija in EIB spremeniti okvirni sporazum o partnerstvu in posebni sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2016. Zaradi teh sprememb se je povečala splošna kompleksnost pravnega in pogodbenega okvira vozlišča. Vozlišče je za sodelovanje z EBRD v proračunu predvidelo 5 milijonov EUR, od tega je EBRD do konca leta 2018 prevzela obveznosti za 2,4 milijona EUR.

50

Po mnenju Sodišča so pravna kompleksnost ter različna pripravljenost in zmogljivost nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij za sodelovanje prispevale k upočasnjevanju napredka pri izboljšanju geografske pokritosti povpraševanja po svetovalnih storitvah, ki jih podpira vozlišče, in njihovega izvajanja. Ko je bilo sodelovanje z EBRD vzpostavljeno, je privedlo do znatnega števila nalog v zadevnem sektorju in štirih zadevnih državah (slika 6 in slika 7).

Omejeni dokazi o tem, da je vozlišče znatno prispevalo k povečanju ponudbe projektov, primernih za naložbe

51

Za dosego učinka je moralo vozlišče povečati ponudbo projektov, primernih za naložbe. Glavni način za dosego tega cilja je bilo dokončanje nalog. Sodišče je preučilo razpoložljive dokaze o učinku podpore vozlišča na ponudbo projektov, primernih za naložbe, zlasti v zvezi s skladom EFSI²⁵.

Nezadostno nadaljnje spremljanje naložb, ki izvirajo iz nalog vozlišča

52

Vozlišče je v skladu s svojimi postopki spremljalo le dokončanje nalog (izložke) in ni nadalje spremljalo, ali so naloge privedle do projektov, primernih za naložbe (rezultati) (okvir 4). Po sklenitvi dogovora v zvezi z nalogo se je svetovalec vozlišča povezal z ustrezno službo EIB, da bi zagotovil pravilno izvedbo naloge. Svetovalec vozlišča je bil odgovoren za preverjanje, ali so bile naloge izvedene pravočasno in v okviru proračuna, strokovna služba EIB pa je bila odgovorna za zagotavljanje podpore in komuniciranje z upravičencem. Vozlišče pri službah EIB ali upravičencih ni sistematično nadalje spremljalo, ali je bil projekt financiran v okviru EIB, sklada EFSI ali drugih virov in ali je bila naložba na koncu izvedena. Vozlišče namreč ni imelo možnosti, da bi ugotovilo število dokončanih nalog, ki so pritegnile vlagatelje, ki niso EIB.

53

Oktobra 2018 je vozlišče upravičencem, ki so ga uporabili, začelo pošiljati obrazec za povratne informacije. Ta obrazec je zajemal številne vidike zadovoljstva upravičencev s svetovalnimi storitvami, kot na primer to, kako zelo so bile njihove potrebe izpolnjene, kako kakovostno je bilo zagotovljeno strokovno znanje in kaj se je kasneje zgodilo z njihovim projektom. V času revizije vozlišče še ni analiziralo povratnih informacij, prejetih od upravičencev.

54

Vozlišče je julija 2017 določilo ključne kazalnike smotrnosti in spremljanja, ki jih je februarja 2018 pregledalo in posodobilo, da bi vključevali nove prioritete iz uredbe o skladu EFSI 2.0, ki je bila sprejeta decembra 2017. Sodišče je ugotovilo omejitve v petih od osmih ključnih kazalnikov izložkov vozlišča in vseh njegovih šestih kazalnikih rezultatov (za dodatne podrobnosti glej Prilogo V). Ugotovilo je tudi, da okvir ni vključeval kazalnikov o uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev, ki so bili prioritete, vključene v uredbo o skladu EFSI 2.0.

55

Sodišče meni, da vozlišče v obravnavanem obdobju ni imelo zadostnih postopkov za nadaljnje spremljanje naložb, ki so izvirale iz nalog, specifičnih za posamezen projekt. Zaradi pomanjkanja informacij o rezultatih nalog in omejitev, ki so vplivale na nekatere kazalnike, je bilo spremljanje in vrednotenje smotrnosti poslovanja vozlišča v zvezi s tem oteženo.

Le malo nalog vozlišč je bilo zaključenih do konca leta 2018

56

Sodišče je ugotovilo, da je vozlišče do konca leta 2018 zaključilo samo 89 svetovalnih nalog, od tega so jih 27 neposredno upravljale službe EIB, v glavnem za upravičence v javnem sektorju, 62 pa jih je vozlišče izvedlo v sodelovanju z EBRD v zvezi z MSP v zasebnem sektorju. V povprečju so naloge, ki jih je upravljala EIB, znašale približno 85 000 EUR, za njihovo dokončanje pa je bilo potrebnih malo več kot 14 mesecev, naloge, ki jih je upravljala EBRD, pa so znašale približno 18 000 EUR, za njihovo dokončanje pa je bilo potrebnih manj kot šest mesecev. Za 32 od 89 zaključenih nalog, za katere so bile na voljo informacije, je povprečna ocena za naložbo, povezano z dokončano nalogo, ki jo je upravljala EIB, znašala 301 milijon EUR, v primerjavi z 1,3 milijona EUR za naloge v zvezi z MSP, ki so bile dokončane v sodelovanju z EBRD. Do 31. decembra 2018 so se tri dokončane naloge nanašale na odobrene ali podpisane operacije sklada EFSI.

57

Večina dokončanih nalog se je nanašala na MSP v Romuniji (51 od 89 oz. 57 %), in sicer zaradi velikega števila nalog, opravljenih v tej državi v sodelovanju z EBRD. Od 27 dokončanih nalog, ki so jih neposredno upravljale službe EIB, so bile v posamezni državi članici izvedene največ štiri naloge (na Poljskem), v 13 državah članicah pa do 31. decembra 2018 ni bila dokončana nobena naloga.

58

Velika večina dokončanih nalog je bila specifična za posamezne projekte (85 od 89 oz. 96 %) in večina jih je vključevala tehnično pomoč za projekte v zgodnji fazi (77 od 85). Zato ni gotovo, ali bodo ti projekti na koncu pritegnili naložbe.

59

Po mnenju Sodišča je vozlišče zaključilo premalo nalog, da bi do konca leta 2018 imelo znaten vpliv na ponudbo projektov, primernih za naložbe. Od teh nalog so bile le tri v zvezi z odobrenimi ali podpisanimi operacijami sklada EFSI. Dokončane naloge so se v glavnem nanašale na sektor MSP v Romuniji in Bolgariji. Ker je bila podpora vozlišča v glavnem povezana s projekti v zgodnji fazi, ima lahko učinke le na dolgi rok. Vendar lahko posamezne naloge prispevajo k velikim naložbam, ki so mnogokrat večje od stroškov zagotovitve svetovalne storitve.

Zaključki in priporočila

60

Zaključki Sodišča se nanašajo na vzpostavitev in delovanje vozlišča do konca leta 2018. Sodišče je prišlo do zaključka, da se vozlišče do takrat še ni izkazalo kot uspešno orodje za spodbujanje naložb v EU.

61

Ugotovilo je, da je bilo vozlišče ustanovljeno kot orodje, ki temelji na povpraševanju, in sicer na podlagi omejene predhodne ocene potreb po svetovanju, ki naj bi jih vozlišče obravnavalo, števila pričakovanih zahtevkov ali potrebnih virov. Dejansko je vozlišče glede na vire, ki so mu bili na voljo, prejelo malo zahtevkov, ki bi lahko privedli do nalog. Zlasti je bilo na podlagi zahtevkov, ki jih je vozlišče prejelo neposredno prek svojega spletišča ali od nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, ustvarjenih malo nalog, za katere je bila potrebna podpora vozlišča (odstavki 13 do 23).

Priporočilo 1 – Spodbujanje ozaveščenosti o dejavnostih vozlišča

Odbor za usklajevanje vozlišča naj še naprej razvija sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, da se izboljša lokalni dostop do podpore vozlišča.

Časovni okvir: preostalo obdobje izvajanja vozlišča (do konca leta 2020).

62

Sodišče je ugotovilo, da je vozlišče v glavnem izpolnilo cilj zagotavljanja prilagojenih svetovalnih storitev, s katerimi so bili zelo zadovoljni upravičenci do podpore vozlišča. Vendar vozlišče ni imelo dovolj jasne strategije ali ni vzpostavilo meril in postopkov za ciljno usmerjanje podpore tja, kjer bi lahko imela največjo dodano vrednost, čeprav je evidentiralo večino za to potrebnih informacij. Sodišče je ugotovilo, da je nekaj upravičencev podvomilo v dodatnost podpore vozlišča glede na druge svetovalne vire ter da so naloge vozlišča v obravnavanem obdobju koristile le nekaj več kot 1 % finančnih operacij, ki so prejele podporo sklada EFSI. Čeprav je večina nalog zajemala sektorje in države članice z visoko prioriteto, se jih je le malo nanašalo na prednostne sektorje držav članic z najvišjimi potrebami po svetovanju. Zato bi bil za boljše osredotočanje na vse neizpolnjene potrebe po svetovanju potreben bolj proaktiven pristop. Poleg tega se je sodelovanje s partnerji za izboljšanje geografske pokritosti kljub prizadevanjem vozlišča razvijalo počasi zaradi pravne kompleksnosti ter različne pripravljenosti in zmogljivosti nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij za sodelovanje. Ko je bilo sodelovanje z EBRD vzpostavljeno, je privedlo do znatnega števila nalog v sektorju MSP v zadevnih štirih državah (odstavki 25 do 50).

Priporočilo 2 – Boljše ciljno usmerjanje podpore k prioritetam

Odbor za usklajevanje vozlišča naj si prizadeva za boljšo ciljno usmerjanje svoje podpore in virov, tako da:

1. opredeli specifične kriterije za ocenjevanje vrednosti svetovalne podpore, vključno z dodatnostjo glede na druge programe EU, vrsto podpore, morebitnim učinkom na naložbe ter sektorji in geografskimi območji;
2. okrepi postopke pregleda za ocenjevanje vrednosti morebitnih nalog, da se kar najbolj poveča prispevek vozlišča k opredeljenim prioritetam svetovalne podpore;
3. naprej razvija sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, da se izboljša geografska pokritost povpraševanja po svetovalnih storitvah, ki jih podpira vozlišče, in njihovega zagotavljanja.

Časovni okvir: preostalo obdobje izvajanja vozlišča (do konca leta 2020).

63

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da vozlišče v obravnavanem obdobju ni imelo zadostnih postopkov za nadaljnje spremljanje naložb, ki so izvirale iz nalog vozlišča. Zaradi pomanjkanja informacij o rezultatih nalog in omejitev, ki so vplivale na nekatere kazalnike v zvezi s smotrnostjo poslovanja vozlišča, je bilo spremljanje in vrednotenje smotrnosti poslovanja vozlišča v zvezi s tem oteženo. Vozlišče je do konca leta 2018 vsekakor zaključilo premalo nalog, da bi imelo znaten vpliv na ponudbo projektov, primernih za naložbe. Vozlišče je do konca leta 2018 skupno dokončalo le 89 nalog, od katerih so se tri nanašale na odobrene ali podpisane operacije sklada EFSI. Dokončane naloge so se v glavnem nanašale na sektor MSP v Romuniji in Bolgariji. Večina nalog se je nanašala na projekte v začetni fazi naložbenega cikla, zato imajo lahko učinek le na dolgi rok. Posamezne naloge lahko tudi prispevajo k velikim naložbam, ki so mnogokratno večje od stroškov zagotovitve svetovalne storitve. Sodišče je na splošno odkrilo omejene dokaze o tem, da je vozlišče do konca leta 2018 znatno prispevalo k ponudbi projektov, primernih za naložbe (odstavki 53 do 59).

Priporočilo 3 – Izboljšanje merjenja smotrnosti poslovanja

Za spremljanje in izboljšanje smotrnosti poslovanja vozlišča naj odbor za usklajevanje vozlišča:

1. nadalje spremlja rezultate zagotavljanja svetovalne podpore (tj. ali so naloge privedle do projektov, primernih za naložbe);
2. razvije kazalnike in, kadar je to ustrezno, ciljne vrednosti, povezane z rezultati;
3. primerja dejanske stroške vsake dokončane naloge vozlišča, specifične za posamezen projekt, z njenimi rezultati v smislu pričakovane naložbe, da prispeva k oceni smotrnosti poslovanja vozlišča.

Časovni okvir: preostalo obdobje izvajanja vozlišča (do konca leta 2020, za priporočilo 3(iii) pa do konca leta 2021).

64

Pri reviziji Sodišča se je pokazalo, da je bilo med fazo izvajanja vozlišča težko popraviti pomanjkljivosti v njegovi zasnovi, in da so te vplivale na njegovo smotrnost poslovanja. V okviru programa InvestEU za obdobje 2020–2027 se predlaga, naj svetovalno vozlišče InvestEU, ki ga bo upravljala Komisija in zanj zagotavljala tudi vire, zajema 13 centralno upravljanih pobud EU za svetovanje, ki so trenutno na voljo, vključno s sedanjim vozliščem. Namen predloga je poenostaviti in izboljšati obstoječe ureditve za usklajevanje in zagotavljanje svetovalnih storitev za podpiranje naložb.

Priporočilo 4 – Upoštevanje izkušenj, pridobljenih v okviru vozlišča, pri svetovalnem vozlišču InvestEU

Za zagotovitev nemotenega prehoda z ene pobude na drugo in za upoštevanje glavnih izkušenj, pridobljenih v okviru poslovanja vozlišča, pri bodočem svetovalnem vozlišču InvestEU naj Komisija:

1. na podlagi izkušenj, pridobljenih v obdobju 2015–2020, oceni potrebe po svetovanju in verjetno povpraševanje po usmerjenih svetovalnih pobudah;
2. svetovalno podporo ciljno usmerja k neizpolnjenim potrebam in razvoju projektov, ki bi jih bilo mogoče podpirati v okviru jamstva InvestEU;
3. nadgradi neposredno sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in izboljša geografsko pokritost svetovalnih storitev;
4. s prisotnostjo na lokalni ravni razvije bolj proaktiven pristop k pripravi zahtevkov za svetovalne storitve;
5. z zasnovo novega spletišča svetovalnega vozlišča InvestEU in spodbujanjem njegove uporabe okrepi dostop do svetovalnih storitev ter
6. razvije ustrezen okvir za spremljanje smotrnosti poslovanja, ki bo zajemal stroške in koristi zagotavljanja svetovalnih storitev.

Časovni okvir: do konca leta 2021.

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Tony Murphy, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 31. marca 2020.

Priloge

Priloga I – Centralno upravljane pobude EU za tehnično pomoč v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira

Pobuda za tehnično pomoč	Upravljavec tehnične pomoči	Ponudnik(i) tehnične pomoči	Osnova za pristojbine	Delitev stroškov med EU in EIB		Stroški, ki jih krije upravičenec	Znesek (proračuna EU)	Obdobje izvajanja
				EU	EIB		(v EUR)
Vozlišče	EIB	EIB/druge finančne institucije (EBRD/nacionalne promocijske banke ali institucije)/zunanji svetovalci	pokrivanje stroškov (stopnje FAFA)	75 %	25 %	samo če gre za zasebne nosilce projektov, pri čemer MSP krijejo do 33 %	110 000 000	2015–2020
ELENA	EIB	zunanji svetovalci	6 % zagotovljene tehnične pomoči	100 %	0	najmanj 10 % zagotovljene tehnične pomoči	279 000 000	2014–2020
Razpis za energijsko učinkovitost v okviru programa Obzorje 2020 – pomoč pri razvoju projekta	EASME	zunanji svetovalci	n. r.				50 000 000	2014–2020
Svetovalne storitve InnovFin	EIB	EIB	pokrivanje stroškov (stopnje FAFA)	100 %	0	0	28 000 000	2014–2020
Evropski sklad za energetsko učinkovitost (EEEF) – tehnična pomoč Evropske komisije	sporazum EIB o nadaljnjem prenosu pooblastil z upraviteljem sklada EEEF (Deutsche Bank)	zunanji svetovalci	6,5 % zagotovljene tehnične pomoči	100 %	0	10 % dodeljene tehnične pomoči	20 000 000	2012–2017
IPE	EIB	EIB/zunanji svetovalci	pokrivanje stroškov (stopnje FAFA)	90 %	10 %	0	1 262 170 za Jaspers v letu 2015 3 000 000 za Jaspers v letu 2018	2015–2018
Finančni mehanizem za naravni kapital (NCFF)	EIB	zunanji svetovalci	5 % prispevka EU, za katerega so bile prevzete obveznosti	100 %	0	0 (glede na posamezen primer se lahko upravičenca pozove, da zagotovi finančni prispevek)	10 000 000	2015–2019 + (o podaljšanju še ni odločeno)
Instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE)	EIB	EIB/finančni posredniki	6 % prispevka EU, za katerega so bile prevzete obveznosti	100 %	0	0	3 200 000	2014–2019
Instrument tehnične pomoči sklada EEEF	upravitelj sklada EEEF	zunanji svetovalci, ki jih je najel sklad EEEF	20 % izplačane tehnične pomoči	_	_	0	odvisno od razpoložljivosti sredstev (prihodek sklada EEEF po kaskadnem načelu)	od leta 2017 naprej
Instrument za povezovanje Evrope – države članice	upravljavec železniške infrastrukture/ministrstva	zunanji svetovalci	dejanski stroški	100 %	0	0	17 021 785	2014–2020
Platforma pametne specializacije za posodobitev industrije	GD GROW	zunanji svetovalci		100 %	n. r.		1 500 000	2018–2020
European City Facility	GD ENER/EASME	izvajalska agencija		n. r.			16 000 000	2019–2023
European Islands Facility	GD ENER	zunanji		n. r.			10 000 000	2018–2020
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI)	GD EMPL	zunanji svetovalci					13 000 000
JASPERS	EIB	EIB	pokrivanje stroškov (stopnje FAFA)	80 %	20 %	0	233 650 000	2014–2020
SKUPAJ							795 633 955

Priloga II – Revizijska metodologija

Ugotovitve Sodišča temeljijo na:

• dokumentacijskem pregledu ključnih dokumentov, povezanih z vozliščem in že obstoječimi svetovalnimi pobudami, vključno:
• s pravno podlago in dokumenti o politiki,
• s finančnimi in pogodbenimi okviri,
• z dokumentacijo o upravljanju (npr. dokumenti odbora za usklajevanje vozlišča),
• s postopki za upravljanje,
• z letnimi delovnimi programi,
• s poročili o dejavnostih,
• razgovorih z uslužbenci EIB/vozlišča in uradniki zadevnih služb Komisije (GD ECFIN, GD RTD, GD GROW, GD MOVE, GD ENER, GD REGIO),
• analizi podatkov, shranjenih v sistemu za upravljanje vozlišča na dan 31. decembra 2018, v zvezi z zahtevki za svetovalne storitve,
• pregledu obravnave 18 zahtevkov, vloženih na vozlišče, za zagotavljanje svetovalnih storitev, od tega so bili za 15 zahtevkov dodeljeni posebni viri vozlišča (naloge vozlišča),

Vzorčna postavka #	Identifikacijska oznaka zahtevka	Leto zahtevka	Država	Ključni sektor za intervencijo v zvezi s svetovanjem	Status zahtevka
1	0021	2015	Slovenija	razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet	viri dodeljeni
2	0263	2016	Portugalska	razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet	zaključen
3	0228	2016	Ciper	okolje in učinkovitost pri rabi virov	zaključen
4	0187	2016	Romunija	človeški kapital, kultura in zdravje	viri dodeljeni
5	0196	2016	Luksemburg	razvoj in razširjanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij	viri dodeljeni
6	0608	2017	Irska	raziskave, razvoj in inovacije	viri dodeljeni
7	0414	2017	Bolgarija	drugo	viri dodeljeni
8	0440	2017	se ne nanaša na posamezno državo	raziskave, razvoj in inovacije	viri dodeljeni
9	0405	2017	se ne nanaša na posamezno državo	razvoj energetskega sektorja	viri dodeljeni
10	0521	2017	Francija	razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet	zaključen
11	0002ELENA	2017	Danska	okolje in učinkovitost pri rabi virov	viri dodeljeni
12	0594	2017	Francija	raziskave, razvoj in inovacije	viri dodeljeni
13	0370	2017	Poljska	okolje in učinkovitost pri rabi virov	zaključen
14	0437	2017	Poljska	človeški kapital, kultura in zdravje	viri dodeljeni
15	0843	2018	Francija	kmetijstvo	viri dodeljeni
16	0711	2018	Hrvaška	drugo	viri dodeljeni
17	0777	2018	se ne nanaša na posamezno državo	okolje in učinkovitost pri rabi virov	viri dodeljeni
18	0016EBRD	2018	Romunija	razvoj in razširjanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij	zaključen

• anketi nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, ki so na dan 31. decembra 2018 sodelovale z vozliščem. 28. februarja 2019 je bila poslana 25 nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam, ki sodelujejo z vozliščem. Končni rok za oddajo odgovorov je bil 9. april 2019. Na anketo je odgovorilo 20 institucij iz 18 držav članic,
• anketi v elektronski obliki, naslovljeni na končne upravičence do podpore vozlišča v obravnavanem obdobju. 4. marca 2019 je Sodišče poslalo anketo 88 končnim upravičencem do podpore vozlišča, rok za oddajo odgovorov pa je bil 12. april 2019. Prejelo je odgovore 43 upravičencev vozlišča iz 24 držav članic EU.

Priloga III – Memorandumi o soglasju, sklenjeni med EIB in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami (2015–2018)

Država	Ime nacionalne spodbujevalne institucije	Leto sklenitve memoranduma o soglasju	Raven sodelovanja26
Avstrija	Austria Wirtschaftsservice Gesellschaft mbH (AWS)	2016	1
Belgija	Participatiemaatschappij Vlaanderen (PMV)	2018	1
Bolgarija	Fund Manager of Financial Instruments in Bulgaria (FMFIB)	2016	1,2
Bolgarija	Bulgarian Development Bank (BDB)	2015	1
Hrvaška	Hrvatska Banka za Obnovu i Razvitak (HBOR)	2015	1
Češka	Ceskomoravska Zarucni a Rozvojova Banka (CMZRB)	2016	1
Finska	Finnvera	2017	1,2
Francija	Bpifrance	2016	1,3
Francija	Caisse des Dépôts et Consignations (CDC)	2016	1,2,3
Nemčija	NRW.Bank	2017	1
Nemčija	Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)	2016	1
Madžarska	Hungarian Development Bank (MFB)	2015	1,2,3
Irska	Strategic Banking Corporation of Ireland (SBCI)	2016	1,2,3
Italija	Cassa Depositi e Prestiti (CDP)	2016	1,3
Latvija	Attistibas finansu institûcija Altum (ALTUM)	2015	1,2,3
Litva	Investiciju ir versio garantijos (INVEGA)	2016	1,2
Litva	Public Investment Development Agency (VIPA)	2016	1,2,3
Nizozemska	Netherlands Investment Agency (NIA)	2016	1
Poljska	Bank Gospodarstwa Krajowego (BGK)	2016	1,2
Poljska	Polish Bank Association, National Contact Point (ZBP)	2016	1,2
Portugalska	Instituiçâo Financeira de Desenvolvimento (IFD)	2018	1,2
Slovaška	Slovak Investment Holding (SIH)	2016	1,2
Slovenija	SID Banka (SID)	2015	1,2,3
Španija	Instituto de Credito Oficial (ICO)	2016	2
Švedska	Almi Företagspartner (ALMI)	2016	1

Priloga IV – Okvir smotrnosti poslovanja vozlišča

1. Kazalniki vložkov/dejavnosti (Input/Activity indicators (IA)), povezani z dejavnostmi vozlišča (tj. končni rezultati);
2. kazalniki izložkov (Output indicators (OI)), povezani z neposrednimi učinki teh dejavnosti, in
3. kazalniki izidov/rezultatov (Outcome/Results indicators (OR)), povezani s tem, kar je bilo doseženo s svetovalnimi storitvami, ki so se zagotavljale upravičencem.

Št. ključnega kazalnika smotrnosti – kazalnik izložkov	Devet ključnih kazalnikov smotrnosti	Opredelitev		12 ključnih kazalnikov spremljanja	Opredelitev	Št. ključnega kazalnika spremljanja
OI.1	število in porazdelitev obravnavanih zahtevkov in zahtevkov, za katere so bili dodeljeni viri (vključno z naložbenimi platformami) (OI.1)	merjenje števila zahtevkov, za katere so bili dodeljeni viri in ki so bili obravnavani v okviru vozlišča (porazdelitev po sektorju, državi, javnem/zasebnem nosilcu projekta, vrsti zaprošene pomoči)		izvor zahtevkov: spletišče vozlišča/službe EIB/zunanji partnerji/Evropska komisija/drugo (IA.1)	merjenje izvora zahtevka, ki ga je prejelo vozlišče (spletni portal, EIB, nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, Evropska komisija, drugo)	IA.1
OI.2	delež in porazdelitev zahtevkov, ki so privedli do tehnične pomoči (vključno z ocenjenim deležem dodatnih zahtevkov) (OI.2)	merjenje deleža (v %) zahtevkov, za katere so bili dodeljeni viri in ki so privedli do tehnične pomoči		ocenjen delež projektov, ki so dosegli pripravljenost za naložbe, in število ustvarjenih naložb (OR.1)	merjenje deleža (v %) prejetih zahtevkov, ki so dosegli pripravljenost za naložbe, in merjenje deleža (v %) prejetih zahtevkov, ki so bili izvedeni v realnem gospodarstvu	OR.1
				število in obseg ustvarjenih naložb (v okviru sklada EFSI in zunaj njega)	merjenje števila in obsega naložb, ustvarjenih na podlagi zahtevkov, ki jih je prejelo vozlišče	OR.2
				število postopkov, v okviru katerih je bila pri vzpostavljanju naložbenih platform zagotovljena podpora (OR.3)	merjenje števila morebitnih naložbenih platform, v zvezi s katerimi je bilo zagotovljeno svetovanje	OR.3
				število ustvarjenih naložbenih platform (OR.4)	merjenje števila ustvarjenih naložbenih platform	OR.4
				kazalnik dodatnosti, pri katerem se uporabljajo parametri za dodano vrednost (OR.5)	merjenje števila projektov tehnične pomoči, ki jih je izvedlo vozlišče, v vsaki kategoriji, kot so znanja, upravičenost, velikost, obseg/večrazsežnosti vidik zahtevka	OR.5
OI.3	povprečen čas za prvi odziv (OI.3)	Merjenje časovnega obdobja od datuma prejetja zahtevka do datuma prvega odgovora vložniku. To je treba obravnavati kot kazalnik dejavnosti.		anketa o zadovoljstvu (OI.7)	merjenje zadovoljstva, ki ga uporabniki in upravičenci vozlišča izrazijo v okviru formalnega postopka za povratne informacije	OI.7
OI.4	število zunanjih partnerstev (OI.4)	merjenje števila sklenjenih memorandumov o soglasju ali sporazumov z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami/mednarodnimi finančnimi institucijami/državami članicami/organi upravljanja/nacionalnimi organi/drugimi (npr. združenji)		število zunanjih partnerstev, ki bodo postala ponudniki storitev (raven sodelovanja 3 v okviru memoranduma o soglasju) (OR.6)	merjenje števila zunanjih partnerstev, ki so dosegla raven 3 sodelovanja kot ponudnik storitev pod okriljem vozlišča	OR.6
OI.5	število organiziranih in obiskanih dogodkov, srečanj in delavnic z več partnerji (OI.5)	merjenje števila dogodkov, ki jih je organiziralo vozlišče, in merjenje tega, kolikokrat so predstavniki vozlišča/oddelka za svetovalne storitve sodelovali na zunanjih dogodkih		stopnja udeležbe na organiziranih dogodkih, srečanjih in delavnicah z več partnerji (OI.8)	merjenje števila in vrste udeležencev na organiziranih dogodkih, srečanjih in delavnicah	OI.8
OI.6	delež letnega proračuna, za katerega so bile prevzete obveznosti in ki je bil porabljen (v %) (OI.6)	merjenje deleža dodelitve letnega proračuna, za katerega so bile prevzete obveznosti in ki je bil porabljen (v %)		ocenjen čas, ki ga partnerji vozlišča kot ponudniki svetovalnih storitev porabijo za svetovalne storitve v zvezi z vozliščem (raven sodelovanja 3 v okviru memoranduma o soglasju) (OI.9)		OI.9
OI.10	stopnja dodelanosti projektov, za katere so bili dodeljeni viri, po in pred intervencijo vozlišča			število podprtih projektov, ki vključujejo kombinacije z drugimi viri financiranja EU (sklad ESIF, IPE, Obzorje 2020) (OI.12)	merjenje števila projektov, ki jih je podprlo vozlišče, pri katerih je bila podpora kombinirana z drugimi viri financiranja EU
OI.11	število projektov, ki jih je podprlo vozlišče (tj. projekti na področju podnebnih ukrepov, krožnega gospodarstva in digitalnega sektorja ter čezmejni projekti)			uravnoteženje geografskega razmerja med kohezijskimi in nekohezijskimi državami članicami (glede na projekte, za katere so bili dodeljeni viri) (OI.13)	merjenje porazdelitve projektov vozlišča, za katere so bili dodeljeni viri, med kohezijske in nekohezijske države članice
IA.3	število zahtevkov, prejetih od nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij	merjenje števila zahtevkov nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, ki jih je prejelo vozlišče

Priloga V – Analiza kazalnikov vozlišča za spremljanje izložkov in rezultatov, ki jo je opravilo Sodišče

Kazalnik vozlišča v zvezi z izložki	Opis	Omejitve
IA.3	število zahtevkov, prejetih od nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij	Ta novi kazalnik ni povezan s spremenjeno uredbo o skladu EFSI in bi ga bilo mogoče opredeliti prej, saj se z njim meri podkategorija izvora zahtevkov, ki jih prejme vozlišče in ki jih vključuje že neki drugi ključni kazalnik spremljanja (IA.1: izvor zahtevkov)
OI.2	delež in porazdelitev zahtevkov, ki so privedli do tehnične pomoči	Ta kazalnik temelji na izračunu deleža zahtevkov (v %), za katere so bili dodeljeni viri in ki so privedli do tehnične pomoči. Kljub temu se lahko tudi z drugimi vrstami zahtevkov privabi strokovno znanje (npr. splošne informacije, predlagano sodelovanje, zahtevek za financiranje ali finančno svetovanje).
OI.3	povprečen čas za odziv	S tem kazalnikom se ne meri izložkov dejavnosti vozlišča. S časom, potrebnim za prvi odziv na zahtevek, se meri element procesa svetovanja.
OI.5	delež letnega proračuna, za katerega so bile prevzete obveznosti in ki je bil porabljen (v %)	S tem kazalnikom se meri vložek (uporaba nepovratnih sredstev vozlišča) in ne izložek (opravljene storitve).
OI.10	stopnja dodelanosti projektov, za katere so bili dodeljeni viri, po in pred intervencijo vozlišča	V času revizije ni bilo na voljo nobenih podatkov za nov kazalnik (tj. v tehničnem poročilu za leto 2018). Vozlišče je informacije o dodelanosti prejetih projektov pred intervencijo vozlišča začelo evidentirati v sistemih upravljanja šele v drugi polovici leta 2018 (o dodelanosti prejetih projektov po intervenciji vozlišča še ni bilo evidentiranih nobenih informacij).
OI.11	število projektov, ki jih podpira vozlišče, tj. projekti na področju podnebnih ukrepov, krožnega gospodarstva in digitalnega sektorja ter čezmejni projekti	V času revizije ni bilo na voljo nobenih podatkov za novi kazalnik (tj. v tehničnem poročilu za leto 2018), vendar je Sodišče ugotovilo, da je koristnost evidentiranih informacij omejena, ker za vsako prioriteto ni uporabljena posebna koda.

Kazalnik vozlišča v zvezi z rezultati	Opredelitev	Omejitve
OR.1	ocenjen delež projektov, ki so dosegli pripravljenost za naložbe, in število ustvarjenih naložb	S kazalnikom naj bi se meril odstotni delež prejetih zahtevkov, ki so dosegli pripravljenost za naložbe, in odstotni delež prejetih zahtevkov, ki so bili izvedeni v realnem gospodarstvu. Vodstvo vozlišča je poročalo o tem, da je 47 od 104 projektov, za katere so bili dodeljeni viri, do 31. decembra 2018 privedlo do dejanske naložbe. Ta podatek, o katerem se je poročalo, ne ustreza opredelitvi kazalnika in ne temelji na evidencah v zbirki podatkov o upravljanju.
OR.2	število in obseg ustvarjenih naložb (v okviru sklada EFSI in zunaj njega)	Vodstvo vozlišča je poročalo o tem, da je do 31. decembra 2018 16 projektov privedlo do naložb zunaj sklada EFSI in 28 projektov do naložb v okviru sklada EFSI. Poročanje ne ustreza opredelitvi kazalnika (ni jasno, na kaj se nanaša število ustvarjenih naložb). Obseg ustvarjenih naložb v eurih ni sistematično evidentiran v zbirki podatkov o upravljanju ali vključen v tehnično poročilo.
OR.3 in OR.4	število postopkov, v okviru katerih je bila pri vzpostavljanju naložbenih platform zagotovljena podpora, in število ustvarjenih naložbenih platform	S temi kazalniki se meri število naložbenih platform, v zvezi s katerimi je bilo zagotovljeno svetovanje in ki so bile vzpostavljene. Vodstvo vozlišča je poročalo o tem, da je bilo do 31. decembra 2018 v zvezi s 33 morebitnimi naložbenimi platformami zagotovljeno svetovanje, od teh jih je bilo vzpostavljenih 16. Vodstvo vozlišča je v pojasnilu revizorjem navedlo, da se je le 12 zahtevkov, za katere so bili dodeljeni viri, nanašalo na morebitno vzpostavitev naložbenih platform. Vozlišče ne vodi evidence o dejanskem številu vzpostavljenih naložbenih platform.
OR.5	kazalnik dodatnosti, pri katerem se uporabljajo parametri za dodano vrednost	Ta kazalnik je opredeljen na podlagi števila nalog, ki jih je vozlišče dodelilo za posamezno kategorije (npr. znanje, upravičenost, velikost in obseg/večrazsežnosti vidiki zahtevka). Ni jasno, o katerih rezultatih je treba poročati v okviru tega kazalnika, saj oddelka 2.5.2 in 2.5.3 tehničnega poročila vsebujeta statistično analizo obdelave prejetih zahtevkov.
OR.6	število zunanjih partnerstev, ki bodo postala ponudniki storitev	S kazalnikom se meri število zunanjih partnerstev, ki so dosegla raven 3 sodelovanja z vozliščem. Natančnejši opis tega kazalnika bi bil merjenje dejavnosti vozlišča.

Priloga VI – Zahtevki vozlišča v zvezi z odobrenimi ali podpisanimi operacijami EIB/sklada EFSI

Identifikacijska oznaka zahtevka vozlišča	Država	Sektor	Datum, ko je vozlišče prejelo zahtevek	Stanje zahtevka vozlišča na dan 31. decembra 2018	Datum, ko sta EIB/sklad EFSI podpisala operacijo	Datum, ko sta EIB/sklad EFSI odobrila operacijo
858	Poljska	okolje in učinkovitost pri rabi virov	25. oktober 2018	v postopku ocenjevanja	5. september 2018
843	Francija	kmetijstvo	1. oktober 2018	viri dodeljeni	23. november 2018
815	Romunija	okolje in učinkovitost pri rabi virov	13. avgust 2018	viri dodeljeni	17. december 2018
766	Poljska	razvoj energetskega sektorja	22. maj 2018	viri dodeljeni	2. januar 2019
706	Litva	okolje in učinkovitost pri rabi virov	13. marec 2018	viri dodeljeni		9. oktober 2018
622	Italija	okolje in učinkovitost pri rabi virov	8. december 2017	viri dodeljeni	22. maj 2019
621	Bolgarija	razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet	6. december 2017	zaključen (ustvarjena ni bila nobena naloga, zahtevek je bil usmerjen)	20. december 2018
590	Poljska	človeški kapital, kultura in zdravje	7. november 2017	viri dodeljeni	15. maj 2018
565	Francija, Španija, Portugalska	drugo	20. september 2017	viri dodeljeni	12. november 2018
461	Belgija	razvoj energetskega sektorja	3. maj 2017	viri dodeljeni		15. maj 2018
437	Poljska	človeški kapital, kultura in zdravje	25. april 2017	viri dodeljeni	18. oktober 2017
003	Latvija	razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet	22. julij 2015	viri dodeljeni		18. julij 2017

Kratice in okrajšave

AWP: Annual Work Programme

CC: Coordination Committee

COP21: 21. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja

EaSI: Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

EBRD: Evropska banka za obnovo in razvoj

EC: European Commission

EEEF: Evropski sklad za energetsko učinkovitost

EFSI: Evropski sklad za strateške naložbe

EIB: Evropska investicijska banka

ELENA: evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni

EU: Evropska unija

FAFA: okvirni finančni in upravni sporazum med EU in EIB

InnovFin: svetovanje EIB za projekte na področju raziskav in inovacij

IPE: Instrument za povezovanje Evrope

JASPERS: Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah

MSP: mala in srednja podjetja

PF4EE: instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

Sodišče: Evropsko računsko sodišče

Uredba o skladu EFSI: Uredba (EU) 2015/2017, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2356

Vozlišče: Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

Glosar

Evropski portal naložbenih projektov: spletni portal, ki ga gosti Komisija, prek katerega lahko javni ali zasebni nosilci projektov s sedežem v EU kontaktirajo potencialne vlagatelje po vsem svetu.

Evropski sklad za strateške naložbe (sklad EFSI): mehanizem za podporo naložbam, ki sta ga vzpostavili Evropska investicijska banka (EIB) in Komisija zaradi spodbujanja zasebnih naložb v projekte strateškega pomena za EU. Znan je tudi pod imenom „Junckerjev načrt” in je zdaj del skupine EIB.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): pet glavnih skladov EU, ki so skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v EU: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Zanje se uporablja enoten sklop pravil.

Finančni instrument: finančna podpora iz proračuna EU v obliki naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja.

JASPERS: partnerstvo za tehnično pomoč med Evropsko komisijo, EIB in EBRD, v okviru katerega se zagotavlja neodvisno svetovanje državam upravičenkam pri pripravi visokokakovostnih velikih projektov, ki naj bi se sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada.

Javno-zasebna partnerstva: dolgoročni pogodbeni dogovor med vlado in zasebnim partnerjem, v okviru katerega ta zagotavlja in financira javno storitev ter se delijo s tem povezana tveganja.

Mehanizem ELENA: skupna pobuda EIB/Evropske komisije v okviru programa Obzorje 2020 za zagotavljanje nepovratnih sredstev za tehnično pomoč pri izvajanju programov na področju energijske učinkovitosti, distribuiranih obnovljivih virov energije in mestnega prometa.

Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije: pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice, dano bodisi na državni, regionalni ali lokalni ravni, za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti.

Naložbena platforma: posebna ureditev za financiranje več naložbenih projektov v posamezni državi članici, na večjem geografskem območju ali v določenem sektorju.

Odbor za usklajevanje: vozlišče usmerja odbor za usklajevanje, ki ga sestavljajo štiri osebe, in sicer dva predstavnika Komisije in dva predstavnika EIB. Odbor za usklajevanje je odgovoren za pregled strategije in politike, nadzor nad dejavnostmi vozlišča, poročanje deležnikom, določanje storitev in odobritev cenovne politike.

Operativni program za tehnična pomoč: njegov cilj je okrepiti upravno zmogljivost države pri upravljanju in izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Pristojbine vozlišča: pristojbine, ki jih EIB zaračunava za storitve vozlišča.

Proračun vozlišča: razpoložljiva sredstva za kritje upravičenih stroškov vozlišča.

Sklad InvestEU: sklad InvestEU je predviden kot program, ki bo nasledil sklad EFSI in obstoječe centralno upravljane finančne instrumente (brez instrumentov za financiranje zunanjega delovanja).

Svetovalna platforma InvestEU: mehanizem, ki bo leta 2021 nasledil vozlišče in temeljil tudi na drugih pobudah za tehnično pomoč (npr. mehanizmu ELENA in svetovalnih storitvah InnovFin) za zagotavljanje podpore v skladu s cilji sklada InvestEU.

Svetovalne storitve InnovFin: svetovalne storitve EIB za strukturiranje projektov na področju raziskav in inovacij, s katerimi naj bi se olajšal njihov dostop do financiranja. Dolgoročno te storitve povečajo možnosti, da se projekti izvedejo. Poleg tega se v okviru teh storitev zagotavlja svetovanje, ki ni specifično za posamezen projekt, o tem, kako je mogoče z dejavnostmi doseči boljše naložbene pogoje.

Tehnična pomoč: svetovalna podpora za krepitev zmogljivosti nosilcev in finančnih posrednikov za izvajanje financiranja in naložb v vseh fazah naložbenega projekta.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Tony Murphy. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Annemie Turtelboom, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Florence Fornaroli, ataše v njenem kabinetu Celil Ishik, pomočnik direktorja James Mcquade, vodilni upravni uslužbenec Ralph Otte, vodja naloga Felipe Andrés Miguélez ter revizorji Aino Nyholm, Ilias Nikolakopoulos in Martin Puc.

Zaradi pandemije COVID-19 in strogih karantenskih ukrepov revizijska ekipa ni bila fotografirana.

Končne opombe

¹ COM(2014) 903 FINAL, Bruselj, 26. novembra 2014.

² Leta 2019 je Evropsko računsko sodišče objavilo Posebno poročilo št. 3/2019: Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi.

³ Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 27.12.2017, str. 34).

⁴ Člen 6 uredbe o skladu EFSI.

⁵ Člen 14(2) uredbe o skladu EFSI.

⁶ Uredba (EU) 2017/2356.

⁷ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018) 439 final).

⁸ Člen 14(2) uredbe o skladu EFSI.

⁹ Člen 18(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 o pravilih uporabe finančnih pravil, ki se uporabljajo za splošni proračun EU (UL L 362, 20.12.2012, str. 1).

¹⁰ Študija z naslovom Market gap analysis for advisory services under the Hub, PWC, oktober 2016.

¹¹ Posebno poročilo Sodišča št. 3/2019, str. 37.

¹² Od 88 upravičencev, na katere je bila anketa naslovljena, se je nanjo odzvalo 43, tj. stopnja odziva je znašala 48,86 %.

¹³ Člen 4(3) okvirnega sporazuma o partnerstvu med EU in EIB v zvezi z vozliščem.

¹⁴ Študija z naslovom Market gap analysis for advisory services under the Hub, PWC, oktober 2016.

¹⁵ Zapisnik sestanka odbora za usklajevanje (februar 2018).

¹⁶ Načela in postopki vozlišča za sodelovanje z generalnimi direktorati Komisije oz. za delo zanje.

¹⁷ V skladu z uredbo o skladu EFSI 2.0 nove prioritete svetovalne podpore vključujejo projekte, upravičene do podpore sklada EFSI, projekte na področju podnebnih ukrepov, digitalne in čezmejne projekte ter projekte, ki vključujejo inovativne finančne instrumente, naložbene platforme ali javno-zasebna partnerstva.

¹⁸ Vir: podatki EIB o skladu EFSI – januar 2019.

¹⁹ Kot so opredeljene v členu 2(4) Uredbe (EU) 2015/1017 o skladu EFSI.

²⁰ Te tri kategorije se lahko prekrivajo, zato deležev v odstotkih ni mogoče izračunati.

²¹ Študija ocene potreb, ki jo je za vozlišče izvedel PWC.

²² Člen 14(6) uredbe o skladu EFSI.

²³ V skladu s posebnim sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstvih iz leta 2016.

²⁴ Nova priloga k pogojem za finančno podporo, ki jo je EIB zagotovila EBRD, posebni sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2016.

²⁵ V členu 6 uredbe o skladu EFSI so določena merila sklada EFSI za upravičenost do uporabe jamstva EU.

²⁶ Raven 1: izmenjava in razširjanje znanja in najboljših praks,
raven 2: delovanje kot lokalna vstopna točka za morebitne upravičence vozlišča,
raven 3: zagotavljanje svetovalnih storitev v imenu vozlišča.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma/začetek revizije	5. december 2018
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	28. januar 2020
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	31. marec 2020
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	21. april 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-4654-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/842030	QJ-AB-20-010-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-4639-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/915882	QJ-AB-20-010-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

Slika 9: ozadje z zemljevidom ©OpenStreetMap – prispevki subjektov z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 2.0 (CC BY-SA).

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.