Podpora EU čezmejnemu sodelovanju s sosednjimi državami Koristna podpora, vendar se je izvajanje začelo zelo pozno, obravnavati pa bo treba tudi probleme pri usklajevanju

Povzetek

I Čezmejno sodelovanje je eden od ključnih elementov evropske sosedske politike, ki zajema 16 držav vzdolž zunanje meje EU. Do nedavnega je bilo tudi eno od redkih področij sodelovanja med EU in Rusijo. Komisija je za obdobje 2014–2020 vzpostavila 15 skupnih programov s sosednjimi državami (programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva). S skupnim prispevkom EU v višini skoraj 1 milijarde EUR naj bi ti programi koristili tako državam članicam kot sosednjim državam, s katerimi si te neposredno delijo kopensko ali morsko mejo.

II Sodišče je revizijo izvedlo v času, ko se je izvajanje programov za obdobje 2014–2020 bližalo koncu. To poročilo bo podlaga za pripravo programov, predlaganih za obdobje financiranja 2021–2027.

III Cilj Sodišča je bil ugotoviti, ali so bili programi uspešni pri krepitvi teritorialnega sodelovanja prek zunanjih meja EU. Da bi lahko Sodišče odgovorilo na to glavno revizijsko vprašanje, je preučilo, ali:

• so bili programi usmerjeni na jasno opredeljene potrebe in prioritete, ki so bile skupne regijam ob zunanjih mejah EU, in ali so se z njimi dopolnjevali drugi programi, ki jih financira EU,
• so bili projekti izbrani in izvedeni učinkovito in uspešno,
• so Komisija in organi upravljanja uspešno uporabili mehanizme spremljanja in ocenjevanja ter pridobili izkušnje, da bi okrepili upravljanje programov čezmejnega sodelovanja, predlaganih za obdobje financiranja 2021–2027.

IV Sodišče je ugotovilo, da so bili programi usmerjeni v ustrezne potrebe, vendar se z drugimi programi, ki jih financira EU, niso zadostno dopolnjevali, izboljšati pa bi bilo mogoče tudi sodelovanje delegacij EU v sosednjih državah. Razen redkih izjem so bili projekti izbrani in izvedeni učinkovito in uspešno. Kljub temu je Sodišče pri programih odkrilo slabosti v njihovih okvirih za spremljanje rezultatov, in sicer kar zadeva združevanje podatkov o rezultatih in poročanje o trajnostnosti koristi po zaključku projektov. Pri programih je bilo uspešno dosežena uravnotežena porazdelitev udeležencev projektov iz držav EU in sosednjih držav. Vzpostavljeni so bili zaščitni ukrepi za zmanjšanje tveganja goljufij, vendar informacijskega orodja za poročanje o goljufijah, ki ga je priporočila Komisija, v programih ni bilo mogoče uspešno uporabljati, saj sodelujoče države, ki niso članice EU, do tega orodja niso imele dostopa.

V Sodišče je zaključilo, da se je s programi za obdobje 2014–2020 zagotavljala ustrezna in koristna podpora regijam na obeh straneh zunanje meje EU. Vendar so se programi začeli izvajati z znatnimi zamudami in so med revizijo Sodišča še vedno potekali. Zato je bilo za oceno njihove splošne uspešnosti še prezgodaj. Pravni okvir za programe za obdobje 2021–2027 temelji na pridobljenih izkušnjah. Z uvedenimi spremembami bi se lahko omogočil lažji začetek izvajanja programov. Vendar spremembe pomenijo tudi dodatna tveganja in manjši nadzor Komisije nad velikimi infrastrukturnimi projekti, ki so lahko strateškega pomena v odnosih s partnerskimi državami.

VI Prihodnost čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami bo polna izzivov: Komisija je namreč v okviru širšega odziva na ruski napad na Ukrajino začasno prekinila sporazume o financiranju za programe z Rusijo in Belorusijo. Zaradi napada je zelo vprašljiva polovica programov, predlaganih za obdobje financiranja 2021–2027. Na jugu je program Območje Sredozemskega morja še vedno forum za dialog in sodelovanje med sedmimi sodelujočimi državami. Kljub temu je skupnih projektov med izraelskimi in arabskimi udeleženci še zmeraj malo, čeprav je mogoče že sam obstoj takih skupnih projektov šteti za uspeh.

VII Sodišče na podlagi svoje revizije Komisiji priporoča, naj:

• izboljša usklajevanje med programi, ki se delno geografsko prekrivajo,
• okrepi vključenost delegacij EU,
• prilagodi informacijsko orodje za prijavo goljufij,
• zagotovi smernice za spremljanje trajnostnosti po zaključku projektov,
• se v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti posvetuje z vsemi ustreznimi službami,
• spodbuja večjo uporabo skupnih kazalnikov.

Uvod

Čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami

01 Čezmejno sodelovanje je ključni element evropske sosedske politike, ki zajema 16 držav vzdolž zunanje meje EU (glej zemljevid v Prilogi I). Do nedavnega je bilo tudi eno od redkih področij sodelovanja in stalnega dialoga med EU in Rusijo. Programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva¹ naj bi koristili tako državam članicam kot sosednjim državam, s katerimi imajo te skupno kopensko ali morsko mejo. V obdobju financiranja 2014–2020 so imeli programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva tri strateške cilje²:

• spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja v regijah na obeh straneh skupnih mej,
• reševanje skupnih izzivov na področju okolja, javnega zdravja, varnosti in zaščite,
• spodbujanje boljših pogojev in načinov zagotavljanja mobilnosti oseb, blaga in kapitala.

02 Komisija je za obdobje 2014–2020 vzpostavila 15 programov čezmejnega sodelovanja (in projekt za financiranje tehnične podpore), ki uporabljajo združena finančna sredstva iz evropskega instrumenta sosedstva in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v skupnem znesku skoraj 1 milijarde EUR. Programi hkrati prispevajo tako k zunanji kot regionalni politiki EU³. Od 15 programov se jih sedem nanaša na sodelovanje z Rusijo, šest z vzhodnim sosedstvom, preostala dva pa z južnim sosedstvom. Na sliki 1 so navedeni programi in dodeljena finančna sredstva zanje.

03 Večina programov financiranja EU, s katerimi se podpira sodelovanje z Rusijo, je bila zaradi nezakonite priključitve Krima leta 2014 začasno ustavljena⁴. Programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva so bili do začetka marca 2022 izjema, nato pa je EU v odziv na rusko invazijo na Ukrajino 24. februarja 2022 začasno prekinila sporazuma o financiranju z Rusijo in Belorusijo.

Ureditve upravljanja

04 V izvedbeni uredbi⁵ o čezmejnem sodelovanju evropskega instrumenta sosedstva so opredeljene vloge in naloge vseh programskih organov. Programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva se izvajajo s projekti, izbranimi na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ali z velikimi infrastrukturnimi projekti, izbranimi s postopkom neposredne dodelitve. Skupni nadzorni odbori so pristojni za izbor projektov in spremljanje njihove smotrnosti. V njih so združeni nacionalni, regionalni in lokalni organi (iz držav članic in tretjih držav), Evropska komisija pa lahko sodeluje kot opazovalka. Organi upravljanja, ki jih imenujejo države članice, poročajo Komisiji in izvajajo programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva v skladu z načelom „deljenega upravljanja“, tudi za projekte, ki se izvajajo zunaj EU (in bi jih običajno izvajala neposredno Komisija). Regionalni svet Južne Karelije na Finskem deluje, na primer, kot organ upravljanja za program Jugovzhodna Finska-Rusija. Večina organov upravljanja poleg omenjenih pristojnosti upravlja še druge evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI). Na sliki 2 so programski organi standardnega programa čezmejnega sodelovanja in opisi njihovih vlog.

05 Za splošno upravljanje financiranja evropskega instrumenta sosedstva je pristojen Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR). Sodeluje z drugimi službami Komisije, pristojnimi za tematske politike, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in delegacijami EU. GD NEAR je programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva upravljal do konca leta 2019. 1. januarja 2020 so bili prerazporejeni v Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO)⁶. Poleg prerazporejenih programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva je bil GD REGIO odgovoren tudi za nadnacionalna programa za regijo Baltskega morja in Podonavje (oba se delno financirata iz evropskega instrumenta sosedstva) ter za programe čezmejnega sodelovanja instrumenta za predpristopno pomoč.

Obseg revizije in revizijski pristop

06 Cilj te revizije je bil ugotoviti, ali so bili programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva uspešni pri krepitvi teritorialnega sodelovanja prek zunanjih meja EU. Da bi lahko Sodišče odgovorilo na to glavno revizijsko vprašanje, je obravnavalo tri podvprašanja:

1. Ali so bili programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva usmerjeni na jasno opredeljene potrebe in prioritete, ki so bile skupne regijam ob zunanjih mejah EU, in ali so se z njimi dopolnjevali drugi programi, ki jih financira EU?
2. Ali so bili projekti čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva izbrani in izvedeni učinkovito in uspešno?
3. Ali so Komisija in organi upravljanja uspešno uporabili mehanizme spremljanja in ocenjevanja ter pridobili izkušnje, da bi okrepili upravljanje programov čezmejnega sodelovanja (Interreg NEXT), predlaganih za obdobje financiranja 2021–2027?

07 Revizija je bila osredotočena na programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, katerih izvedba se bliža koncu (z zakonskim rokom za dokončanje dejavnosti 31. decembra 2023), da bi se pridobile informacije za pripravo programov, predlaganih za obdobje financiranja 2021–2027. Sodišče je ocenilo največje programe za obdobje 2014–2020 v severni, vzhodni in južni regiji, da bi tako doseglo dobro finančno in geografsko zajetje. Ti trije programi predstavljajo skupaj približno 44 % vseh finančnih sredstev za čezmejno sodelovanje evropskega instrumenta sosedstva, načrtovanega za obdobje 2014–2020 (glej sliko 3):

• Jugovzhodna Finska-Rusija, organ upravljanja v Lappeenranti,
• Poljska-Belorusija-Ukrajina, organ upravljanja v Varšavi,
• Območje Sredozemskega morja, organ upravljanja v Cagliariju (Sardinija).

08 Sodišče je analiziralo dokumente, ki sta mu jih zagotovila Komisija in ESZD in so se nanašali na pripravo, izvajanje in spremljanje programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 ter na izkušnje, pridobljene za pripravo prihodnjih programov čezmejnega sodelovanja za obdobje 2021–2027. Poleg tega je Sodišče opravilo več razgovorov s predstavniki različnih služb Komisije, ESZD, projekta TESIM (projekt tehnične podpore za programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva) in programa Interact (tehnična podpora za programe Interreg na notranjih mejah EU) ter delegacij EU v Jordaniji, Libanonu, Rusiji, Ukrajini in Tuniziji.

09 Med oktobrom in novembrom 2021 je Sodišče opravilo obiske na kraju samem na Finskem, Poljskem, v Rusiji in Ukrajini. Obisk na Sardiniji (načrtovan za december 2021) je zaradi pandemije COVID-19 nadomestilo z videokonferencami. Sestalo se je z organi upravljanja in drugimi programskimi organi ter predstavniki 15 projektov, ki jih je podrobno preučilo (pet projektov iz vsakega od treh programov, glej Prilogo III). Sodišče je te projekte izbralo na podlagi njihove pomembnosti, tematskih ciljev, ki so jih zajemali, in napredka pri izvajanju. V Prilogi IV je povzeta ocena teh projektov, ki jo je pripravilo Sodišče.

10 Poleg čezmejnih programov s sosednjimi državami obstajajo tudi čezmejni programi med državami članicami EU, pa tudi s predpristopnimi državami. Teh programov Sodišče v to revizijo ni zajelo, saj imajo drugačne pravne podlage in značilnosti ter so bili ocenjeni nedavno:

• čezmejno sodelovanje znotraj EU je del širšega okvira politike evropskega teritorialnega sodelovanja, ki se imenuje Interreg. ESRR je za teritorialno sodelovanje namenil približno 10,1 milijarde EUR. Sodišče je pred kratkim objavilo posebno poročilo o programih čezmejnega sodelovanja znotraj EU⁷,
• z instrumentom za predpristopno pomoč se ne financirajo le čezmejni programi ob zunanji meji EU (npr. Hrvaška/Srbija), temveč tudi tisti med predpristopnimi državami (npr. Srbija/Črna gora). Komisija je nedavno ocenila⁸ smotrnost programov čezmejnega sodelovanja med predpristopnimi državami.

11 Sodišče se zaveda, da je ruska invazija na Ukrajino 24. februarja 2022, ki jo je omogočila Belorusija, močno vplivala na vse programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, v katere so vključene Rusija, Belorusija, Ukrajina ali Moldavijo, in na trajnostnost zadevnih projektov. V oceni Sodišča, ki jo je to opravilo za projekte, financirane iz programov Jugovzhodna Finska-Rusija in Poljska-Belorusija-Ukrajina, je prikazano stanje pred invazijo, ob koncu leta 2021, ko je Sodišče zaključilo fazo dela na terenu v zvezi s to revizijo. Najnovejše dogajanje po reviziji, v obdobju od februarja do junija 2022, Sodišče povzema v odstavkih 85–88.

Opažanja

Programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva so bili usmerjeni na ustrezne potrebe, vendar se z njimi niso dovolj dopolnjevali drugi programi, ki jih financira EU, začeli pa so se s precejšnjo zamudo

12 V tem delu poročila je Sodišče preučilo, ali so programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva:

1. vsebovali opredeljene prioritete, s katerimi naj bi se obravnavali skupni izzivi obmejnih regij, v sodelovanju z ustreznimi deležniki;
2. vključevali opis, kako bodo dopolnjevali in se usklajevali z drugimi programi, ki jih financira EU;
3. bili vzpostavljeni pravočasno, da bi se omogočil lažji začetek izvajanja projektov.

V programih so bile opredeljene prioritete, usklajene s skupnimi izzivi obmejnih regij, oblikovani pa so bili na participativen način

Odziv na izzive obmejnih regij

13 Skupni operativni programi, ki jih pripravijo države članice EU in partnerske države, so ključni dokumenti, v katerih so določeni okvir in prioritete za posamezne programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva. Organi upravljanja za tri programe, ki jih je Sodišče podrobno ocenilo, so skupne operativne programe Komisiji predložili junija 2015. Ti so vključevali podrobno analizo izzivov, s katerimi se srečujejo obmejne regije, in možne priložnosti zaradi okrepljenega sodelovanja med zadevnimi regijami.

14 Komisija je analizirala osnutke vsakega skupnega operativnega programa, zlasti zato, da bi ocenila njihovo skladnost z izvedbeno uredbo o čezmejnem sodelovanju evropskega instrumenta sosedstva⁹, in je organom upravljanja poslala odgovore s podrobnimi opažanji. Razen sporne zadeve, ki vpliva na dvostranske odnose z Rusijo (opisana je v odstavku 80), so generalni direktorati Komisije in ESZD dali pozitivna mnenja in priporočili le manjše spremembe skupnih operativnih programov.

15 Vsak od treh ocenjenih skupnih operativnih programov je zajemal štiri tematske cilje. To je največ od 11 možnih ciljev, predvidenih v programskem dokumentu EU¹⁰. Njihov izbor je temeljil na soglasju, ki so ga dosegle sodelujoče države. Sodišče je ugotovilo, da so bili tematski cilji skladni z analizo izzivov in slabosti zadevnih regij, navedeno v skupnih operativnih programih. Na sliki 4 so prikazani tematski cilji, izbrani za 15 programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, in dodeljena finančna sredstva. Tematska cilja 9 „Spodbujanje trajnostne energije in energetske varnosti in sodelovanje na tem področju“ in 11 „Druga področja“ nista bila izbrana za nobenega od zadevnih programov.

16 Za prejšnje obdobje financiranja (2007–2013) je Komisija „samo za ponazoritev“¹¹ navedla 26 primerov ciljev, kar je pomenilo, da so se za programe lahko prosto oblikovali tudi drugi cilji. Komisija je v naknadni oceni ugotovila, da ti programi niso bili dovolj usmerjeni, in priporočila izboljšanje njihove strateške usmerjenosti, da bi se kar se da povečal njihov učinek¹². Za programe za obdobje 2014–2020 je bilo sicer možno izbrati največ štiri od 11 vnaprej določenih tematskih ciljev, vendar je bil razpon tem zelo širok, in sicer od kulturne dediščine do boja proti organiziranemu kriminalu. Zaradi tega pa je bila primerljivost med posameznimi programi manjša, spremljanje rezultatov na ravni splošne politike pa težavnejše (glej odstavke 60–71).

17 Komisija se je odločila, da bo za obdobje financiranja 2021–2027 dodatno racionalizirala področje uporabe programov, in sicer tako, da je določila pet ciljev politike, ki so skupni vsem programom¹³, in dva dodatna specifična cilja za programe Interreg¹⁴.

Prispevek nacionalnih in regionalnih organov k opredelitvi potreb in prioritet

18 Vsak program je bilo treba pripraviti na podlagi skupnega dogovora vseh sodelujočih držav¹⁵. Pri programih Poljska-Belorusija-Ukrajina in Jugovzhodna Finska-Rusija so bili nacionalni in regionalni organi zelo vključeni v opredelitev potreb in prioritet, in sicer tako, da so sodelovali v odborih za skupno načrtovanje programov, ki so med letoma 2013 in 2015 pripravili prvotne skupne operativne programe. Pri programu Jugovzhodna Finska-Rusija je to, da je bil organ upravljanja v regionalnem svetu Južne Karelije, pripomoglo k močni regionalni razsežnosti programa in vključenosti lokalnih deležnikov v načrtovanje programov. Nasprotno pa so pri programu Območje Sredozemskega morja, ki zajema 112 regij, 13 sodelujočih držav zastopali osrednji nacionalni organi (ki so jih spremljali regionalni predstavniki iz štirih držav).

19 Poleg tega je bilo treba za vsak program zagotoviti sofinanciranje v višini vsaj 10 % prispevka EU, pri čemer je bilo mogoče prosto določiti vir, znesek in razporeditev sofinanciranja¹⁶. Finančni prispevek EU za vse programe je znašal približno 950 milijonov EUR. Dopolnjevalo ga je 270 milijonov EUR iz drugih virov, tako da so skupna sredstva, ki so bila na voljo za programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, znašala 1,2 milijarde EUR. Na sliki 5 so prikazani viri financiranja programov.

20 V nekaterih primerih so sodelujoče države menile, da je pomembno, da je sofinanciranje programov z nacionalnimi sredstvi večje od obveznih 10 %. Finska in Rusija, na primer, sta vsaka prispevali okoli 25 % sredstev programa Jugovzhodna Finska-Rusija, preostalih 50 % pa je prispevala EU. Tako je bila poudarjena velika odgovornost sodelujočih držav za program. V drugih primerih so sofinanciranje krili izključno upravičenci projektov. Na sliki 6 so prikazani viri financiranja za posamezne programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva.

21 Komisija je v naknadni oceni programov za obdobje 2007–2013 priporočila, naj se poveča nacionalno sofinanciranje, da bi se doseglo bolj uravnoteženo partnerstvo z drugimi sosednjimi državami¹⁷. Vendar Komisija ni spodbujala višjih prispevkov sosednjih partnerskih držav, na primer na informativnih seminarjih na začetku obdobja financiranja 2021–2027.

Prispevek civilne družbe k opredelitvi potreb in prioritet

22 O pripravi zadevnih treh programov so bila opravljena posvetovanja s predstavniki civilne družbe. Vsak od zadevnih treh organov upravljanja je ob pomoči podružnic v partnerskih državah organiziral javna posvetovanja o potrebah in prioritetah programov. Ta so pritegnila veliko udeležencev, vključno s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, lokalnimi in regionalnimi odločevalci ter malimi in srednjimi podjetji. Takšna posvetovanja so bila koristna za spodbujanje lokalne odgovornosti za programe ter zagotavljanje, da bodo relevantni in skladni z razvojnimi strategijami zadevnih regij.

V programih čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva je določeno, kako naj bi ti dopolnjevali druge programe in strategije EU, vendar operativno usklajevanje ni bilo zadostno

Skladnost in dopolnjevanje z drugimi programi EU in makroregionalnimi strategijami

23 V vsakem od treh preučenih skupnih operativnih programov je bila navedeno, da sta potrebna dobro usklajevanje in skladnost z drugimi politikami, programi in strategijami EU, s katerimi se programi geografsko in tematsko prekrivajo. Komisija si je prizadevala preprečiti dvojno financiranje projektov in opredeliti možne sinergije. Zato je med pregledom osnutkov skupnih operativnih programov (glej odstavek 13) organom upravljanja priporočila, naj dodatno opišejo usklajevanje med programi in drugimi pobudami ter se pred dodelitvijo nepovratnih sredstev z njo neformalno posvetujejo o izbranih projektih.

24 Organi upravljanja na Poljskem in na Sardiniji so ta priporočila upoštevali in so ob koncu vsakega razpisa za zbiranje predlogov pred sklenitvijo pogodb za projekte Komisiji predložili sezname projektov, ki so jih izbrali njihovi skupni nadzorni odbori. Organi upravljanja in skupni nadzorni odbori so pripombe Komisije in delegacij EU o posameznih projektih upoštevali, kolikor je bilo mogoče. Nasprotno pa pri programu Jugovzhodna Finska-Rusija ni bilo takšnega neformalnega mehanizma za usklajevanje s Komisijo ali z drugimi programi EU.

25 Program Območje Sredozemskega morja, ki ima najširše geografsko področje uporabe (zajema namreč sedem držav članic EU in šest sredozemskih partnerskih držav¹⁸) se prekriva z veliko pobudami na območju Sredozemlja. Edinstven je zaradi tega, ker so v nasprotju z drugimi (večinoma dvostranskimi) programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva v njegovih projektih združeni udeleženci iz štirih ali petih, včasih pa celo več držav. V tem pogledu so projekti programa čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva Območje Sredozemskega morja zelo podobni regionalnim programom evropskega instrumenta sosedstva¹⁹. V tem skupnem operativnem programu je sklop preglednic, ki povzemajo skladnost programa z drugimi dvostranskimi programi EU s posameznimi državami južnega Sredozemlja. Vendar v njih ni sklicev na regionalne programe evropskega instrumenta sosedstva, kar lahko pomeni zamujene priložnosti za izkoriščanje dopolnjevanja.

26 V zadevnih treh skupnih operativnih programih so bile opredeljene ustrezne makroregionalne strategije EU ter ocenjene sinergije in dopolnjevanje programov s cilji teh strategij. Med njimi so bile strategija za Podonavje, strategija za regijo Baltskega morja in strategija za jadransko-jonsko regijo. Sosednje države sodelujejo tudi v treh pomembnih regionalnih pobudah: vzhodnem partnerstvu²⁰, Uniji za Sredozemlje in severni dimenziji. V Prilogi II je prikazano geografsko zajetje strategij in pobud. Komisija in delegacije EU, s katerimi je potekalo posvetovanje o projektih čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, so preverile, da se ti projekti niso prekrivali s projekti, pripravljenimi v teh okvirih, temveč so jih dopolnjevali.

27 Pri programu Območje Sredozemskega morja je bilo v naknadni oceni poudarjeno, da je treba okrepiti sodelovanje z Unijo za Sredozemlje²¹. Organ upravljanja je zato 10. aprila 2019 z Unijo za Sredozemlje sklenil memorandum o soglasju. Konkreten primer tega okrepljenega sodelovanja je bilo sodelovanje sekretariata Unije za Sredozemlje pri pripravi zadnjega od treh razpisov za zbiranje predlogov, ki so bili organizirani v okviru omenjenega programa²².

Dopolnjevanje z drugimi programi čezmejnega sodelovanja, ki se delno prekrivajo

28 Vsi trije programi se geografsko prekrivajo z več drugimi čezmejnimi (internimi in eksternimi) programi: program Jugovzhodna Finska-Rusija s šestimi, program Poljska-Belorusija-Ukrajina z devetimi in program Območje Sredozemskega morja z 21 drugimi programi. Poleg tega imajo ti programi več istih tematskih ciljev. Usklajevanje je potekalo do določene mere. Na primer: informativni dogodki, organizirani v okviru programa Interact in projekta tehnične podpore TESIM, so za organe upravljanja različnih programov čezmejnega sodelovanja pomenili priložnost za medsebojno sodelovanje, razpravo o skupnih izzivih in izmenjavo najboljših praks. Kadar so bili organi upravljanja med izbirnim postopkom v dvomih glede katerega od projektov, so se po potrebi posvetovali s predstavniki drugih programov. Organ upravljanja za program Območje Sredozemskega morja pa je drugim programom čezmejnega sodelovanja v okviru medprogramskega posvetovanja le enkrat poslal seznam izbranih „standardnih“ projektov.

29 Ker v splošnem ni bilo strukturiranega usklajevanja med izbiro projektov, je mogoče, da čezmejni programi niso izkoristili priložnosti za medsebojno dopolnjevanje in krepitev. Pri analizi ozadja, ki jo je Komisija opravila pred obdobjem 2021–2027, je bilo potrjeno, da bi bilo tako usklajevanje treba vzpostaviti²³.

Vključenost delegacij EU

30 O zasnovi programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva so potekala posvetovanja tudi z delegacijami EU. Ob koncu vsakega razpisa za zbiranje predlogov je Komisija delegacijam EU v zadevnih državah poslala povzetek informacij o projektih, ki so jih izbrali skupni nadzorni odbori, in sicer preden so organi upravljanja zanje sklenili pogodbe²⁴. Delegacije EU so predložile pripombe, da bi zagotovile skladnost projektov čezmejnega sodelovanja s financiranjem iz drugih virov. Komisija in ESZD sta delegacije EU občasno zaprosili za nasvet glede projektov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, pa tudi glede bolj splošnih zadev, ki zadevajo programe.

31 Kljub temu so štiri od petih delegacij EU, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore²⁵, opozorile na to, da bi morale bolj sodelovati v izbirnem postopku (na primer kot opazovalke s svetovalno vlogo) in pri spremljanju projektov, saj:

• so osredotočene na dvostransko pomoč EU (večji portfelj z neposrednim upravljanjem) in ne na projekte čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva (v okviru deljenega upravljanja), kljub morebitnim povezavam med obema,
• imajo le malo informacij za oceno morebitnega prekrivanja (ali pomanjkanja sinergij) s projekti, ki se financirajo iz drugih virov, saj seznami, ki jih prejmejo za predložitev pripomb, vsebujejo le povzetek izbranih projektov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva. Z delegacijo v Rusiji je bilo opravljeno le posvetovanje o velikih infrastrukturnih projektih, ne pa tudi o standardnih projektih,
• ne sodelujejo pri spremljanju projektov. Zaradi tega ne morejo odkriti neuspešnih projektov in so nepripravljene, kadar morajo posredovati v primerih neuspešnih izterjav,
• uspešne projekte čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva občasno omenjajo med političnim dialogom in srečanji na visoki ravni, vendar to ne poteka sistematično, saj niso dovolj obveščene o uspešnih primerih,
• so bile zaprošene za mnenje o ustreznih prioritetah za novi sklop programov za obdobje 2021–2027 in so pisno prispevale k skupnemu dokumentu²⁶. Vendar nobena od petih delegacij ni bila povabljena na seje odborov za skupno načrtovanje programov za obdobje 2021–2027.

32 Organi upravljanja imajo sicer osrednjo vlogo pri „deljenem upravljanju“, vendar se s programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva prispeva k zunanji politiki EU. Ker pa delegacije EU ne sodelujejo sistematično, ne morejo v celoti izkoristiti možnosti programov za dopolnjevanje z drugimi politikami EU in političnih koristi uspešnega čezmejnega sodelovanja. To je bilo ugotovljeno tudi v naknadni oceni programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva za obdobje 2007–2013, ki jo je opravila Komisija in v kateri je bilo priporočeno „aktivnejše sodelovanje delegacij EU“²⁷. Podobno sta pisno priporočili Komisiji vsaj dve delegaciji EU, in sicer da bi moralo biti usklajevanje med delegacijami EU ter programi in projekti tesnejše in bolj formalizirano. Tudi Služba Komisije za notranjo revizijo je poročala o zelo pomembnih slabostih pri usklajevanju med generalnimi direktorati Komisije, ESZD in delegacijami EU v zvezi s splošno pomočjo, ki jo EU zagotavlja določeni državi (tudi v okviru zunanje razsežnosti notranjih politik EU). Vendar Komisija teh ugotovitev in priporočil ni upoštevala pri pripravi programov Interreg NEXT za obdobje 2021–2027 (glej odstavke 73–79).

Pri vzpostavitvi programov je prihajalo do velikih zamud, zaradi česar je bil čas za izvedbo projektov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva krajši

Vzpostavitev skupnih operativnih programov

33 Skupni operativni programi so se začeli izvajati z velikimi zamudami. Trije osnutki skupnih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, so bili predloženi julija 2015, Komisija pa je za njihovo potrditev po predložitvi potrebovala približno šest mesecev . Komisija je do decembra 2017 za vsakega od teh treh programov podpisala sporazume o financiranju z vsaj eno državo, ki ni članica EU, kar pomeni, da so bili upoštevani vsi predpisani roki. Vendar so nadaljnji koraki pri začetku izvajanja programov trajali veliko časa, zaradi tega pa je prišlo do zamud pri začetku izvajanja projektov, ki so se lahko pričeli šele v petem ali šestem letu obdobja financiranja (glej sliko 7).

34 Razlogi za zamude so se od programa do programa razlikovali:

• v primeru programa Poljska-Belorusija-Ukrajina je Komisija formalni postopek imenovanja organa upravljanja zaključila šele julija 2018, kar je bilo sedem mesecev po začetku veljavnosti sporazuma o financiranju z Belorusijo, in sicer kljub temu, da je bilo isto ministrstvo že imenovano za upravljanje drugih skladov EU na Poljskem,
• v primeru programa Jugovzhodna Finska-Rusija je bila prepreka ratifikacija sporazuma o financiranju v ruski dumi, ki je bila zaključena šele avgusta 2018,
• Komisija je organ upravljanja programa Območje Sredozemskega morja imenovala šele maja 2019, čeprav je v sistemu upravljanja in kontrole ugotovila pomembne slabosti. Ob reviziji, ki jo je opravilo Sodišče, so bile manjše slabosti še vedno prisotne. Skupni nadzorni odbor programa na primer še ni odobril navodila o ukrepih za boj proti goljufijam. Skupni tehnični sekretariat programa je bil ustanovljen šele februarja 2020, kar pomeni, da je celoten prvi razpis za zbiranje predlogov izvedel organ upravljanja ob pomoči obeh podružnic. To je sicer naloga, ki bi jo običajno prenesel na skupni tehnični sekretariat. Poleg tega je bil zadnji sporazum o financiranju (z Egiptom) podpisan šele januarja 2018.

35 Zamude pri vzpostavitvi programa Območje Sredozemskega morja so neposredno vplivale na organizacijo razpisa za zbiranje predlogov. To je pomenilo, da so se projekti, izbrani na podlagi prvega razpisa, lahko začeli izvajati šele leta 2019. Te zamude pa so povzročile znatno zmanjšanje proračuna, trajanja in področja uporabe projektov, izbranih na podlagi drugega razpisa, ki naj bi bili po prvotnih načrtih strateški projekti. Zadnji razpis za zbiranje predlogov (za projekte kapitalizacije leta 2020) je bilo mogoče izvesti le zato, ker je Komisija v tem času zaradi pandemije COVID-19 podaljšala zakonski rok za obdobje izvajanja programov (glej odstavek 52).

Pripravljalni ukrepi

36 Trije organi upravljanja so želeli omogočili pravočasen začetek izvajanja programov, zato so izvedli pripravljalne ukrepe (ki so dovoljeni v skladu z izvedbeno uredbo o čezmejnem sodelovanju evropskega instrumenta sosedstva), ki so bili prilagojeni okoliščinam. Prve razpise za zbiranje predlogov so namreč organizirali, preden jih je Komisija uradno imenovala in preden so začeli veljati sporazumi o financiranju s partnerskimi državami (financiranje projektov je pogojeno z uspešnim imenovanjem organa upravljanja in ratifikacijo sporazumov o financiranju). Vendar s temi pripravljalni ukrepi ni bilo mogoče ublažiti velikih zamud pri vzpostavljanju skupnih operativnih programov.

Projekti so bili v veliki meri izbrani in izvedeni učinkovito in uspešno, vendar so v okviru spremljanja rezultatov in poročanja o njih slabosti

37 V tem razdelku poročila je Sodišče preučilo, ali:

1. je bil vzpostavljeni izbirni postopek transparenten in zasnovan tako, da je omogočal izbiro najprimernejših projektov, kar zadeva njihovo ustreznost, čezmejno razsežnost in dolgoročno trajnostnost;
2. so Komisija in organi upravljanja zagotovili smernice za upravljanje programov in izvedbo projektov, vključno s smernicami o zaščitnih ukrepih za zmanjšanje tveganja goljufij;
3. je bil dosežen zadovoljiv napredek pri izvedbi projektov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva in ali so bili ali verjetno bodo doseženi načrtovani rezultati;
4. je bil pri programih in projektih čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva uporabljen zanesljiv okvir za spremljanje in vrednotenje.

Vzpostavljeni izbirni postopek je bil večinoma transparenten in zasnovan tako, da je omogočal izbor najprimernejših projektov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva

Ocena ustreznosti, čezmejne razsežnosti in trajnostnosti projektov

38 Razpisi za zbiranje predlogov v okviru treh programov so vključevali merila za izbor, katerih cilj je bil zagotoviti, da se z vlogami za projekte, ki so bile izbrane, obravnavajo izzivi, opredeljeni v skupnih operativnih programih, da ustrezajo ciljem programa in izbranim prioritetam, da se z njimi spodbuja čezmejno sodelovanje in da bodo imele trajen učinek na razvoj obmejnih regij. Teža teh meril se je razlikovala od programa do programa in med posameznimi razpisi za zbiranje predlogov. Vendar so merila zadostovala za zmanjšanje tveganja, da bi predlog dosegel minimalni prag za izbiro, ne da bi zagotovljen natančen opis njegove ustreznosti in čezmejnega vpliva.

Razvrstitev projektov

39 Za vsak predloženi predlog je bilo treba opraviti pregled glede skladnosti z administrativnimi merili in merili za upravičenost, preden je bil sprejet v fazo ocenjevanja. Na koncu vsakega razpisa za zbiranje predlogov so bili predlogi v okviru vseh treh programov razvrščeni glede na število točk, ki so jih pridobili v postopku ocenjevanja. Izbirni postopki za vse tri programe so bili transparentni, le v okviru programa Jugovzhodna Finska-Rusija ni bilo zadostne dokumentacije za utemeljitev ponovnega ocenjevanja nekaterih predlogov za projekte (glej okvir 1).

Geografska uravnoteženost upravičencev projektov

40 V razpisih za zbiranje predlogov je bila zahteva, da mora projekt, če želi izpolnjevati pogoje za upravičenost do financiranja, zajemati vsaj enega upravičenca iz EU in vsaj enega iz sosednje države, ki ni članica EU. Na sliki 8 je prikazano, da je – ob upoštevanju vseh vrst upravičencev (glavnih ali ostalih) in vseh kategorij projektov (tistih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, in tistih, izbranih z neposredno dodelitvijo) – vsem trem programom uspelo doseči enakomerno porazdelitev udeležencev projektov iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU.

41 Pri vseh treh programih je bila dosežena tudi uravnotežena razdelitev proračuna. V programu Območje Sredozemskega morja je bilo izrecno zahtevano, da mora vsak projekt vsaj 50 % neposrednih stroškov nameniti dejavnostim, ki se izvajajo v sredozemskih partnerskih državah. Tako je bilo približno 48 % proračuna programa dodeljenih EU, 52 % pa sredozemskim partnerskim državam. Tudi pri drugih dveh programih sta bila proračuna uspešno enakomerno razporejena med partnerske države²⁸.

42 Kljub zgoraj navedenemu, pa so pri glavnih upravičencih še vedno prevladovali tisti iz držav EU nad tistimi iz partnerskih držav. Na sliki 9 je prikazano, da je bila le približno tretjina glavnih upravičencev iz držav, ki niso članice EU. V programu Območje Sredozemskega morja se je med sodelujočimi državami tudi zelo razlikovalo število glavnih upravičencev: 60 glavnih upravičencev je bilo le iz Italije, Španije in Grčije, preostalih deset držav pa je imelo od nič do pet glavnih upravičencev.

43 Majhen delež glavnih upravičencev iz držav, ki niso članice EU, je bil približno enak tudi v programih čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva za obdobje 2007–2013. Samo v primeru programa Območje Sredozemskega morja se je ta delež s približno 6 % povečal na 16 %. Organi upravljanja zadevnih treh programov so pri obrazložitvi njihove premajhne zastopanosti navedli podobne razloge: upravičenci iz držav, ki niso članice EU, pogosto nimajo izkušenj s projekti EU, se počutijo manj sposobne pri prijavi za podporo, se srečujejo z upravnim bremenom (vključno s težavami pri prenosu sredstev v tujino) ali nimajo potrebnega jezikovnega znanja.

Komisija in organi upravljanja so zagotovili koristne smernice o izvajanju projektov in zmanjševanju tveganja goljufij

Sodelovanje v skupnih nadzornih odborih in zagotovljene smernice

44 Skupni nadzorni odbori so pristojni za spremljanje izvajanja programov in napredka pri doseganju njihovih ciljev (glej odstavek 04). Komisija je kot opazovalka sodelovala na večini sej skupnih nadzornih odborov, ki so bile organizirane v okviru programov Jugovzhodna Finska-Rusija in Območje Sredozemskega morja. Oba organa upravljanja sta med razgovori s Sodiščem pohvalila njeno podporo in dejavno sodelovanje. Nasprotno pa je Komisija v programu Poljska-Belorusija-Ukrajina sodelovala le na eni od petih sej skupnega nadzornega odbora med letoma 2016 in 2020. Uradnik projekta TESIM se je kot opazovalec udeležil vseh sej skupnih nadzornih odborov vseh treh programov.

45 Iz razgovorov, ki jih je opravilo Sodišče, izhaja, da so bili organi upravljanja, skupni tehnični sekretariati in podružnice zadovoljni s smernicami in pomočjo Komisije, ki jih je ta po potrebi zagotovila zelo hitro. Prav tako jim je zelo koristila njim prilagojena tehnična podpora projekta TESIM. V slednjem je bilo zagotovljeno tudi koristno usposabljanje, tudi o upravljanju programov/projektov, in pripravljeni informativni listi za upravičence, na primer o javnih naročilih ali državni pomoči. Vsi upravičenci projektov, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so dali tudi zelo pozitivne povratne informacije o svojih stikih z organi upravljanja, skupnimi tehničnimi sekretariati in podružnicami.

Zaščitni ukrepi za zmanjšanje tveganje goljufij

46 Organi upravljanja za tri programe so menili, da so prejeli dovolj smernic o zmanjšanju tveganja goljufij. V okviru projekta TESIM so bile namreč pripravljene smernice o obvladovanju tveganja za organe programov in nacionalne organe, vključno s tveganjem goljufij in korupcije²⁹. V skladu s temi smernicami so se pri zadevnih treh programih tveganja na ravni projektov ocenjevala v okviru pregledov glede skladnosti z administrativnimi merili in merili za upravičenost, redno pa so se ocenjevala tudi tveganja projektov, ki so potekali. Za revidirane programe za obdobje 2014–2020 so trije organi upravljanja potrdili, da do časa revizije Sodišča niso poročali o nobenem projektu, pri katerem bi se pojavil sum goljufije.

47 Komisija je v svojih navodilih za programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva organe upravljanja spodbujala, naj za poročanje o nepravilnostih uporabljajo posebno orodje IT, ki se imenuje sistem za upravljanje nepravilnosti³⁰. Vendar imajo dostop do tega sistema le organi za boj proti goljufijam iz malega števila držav, ki niso članice EU (npr. Švice in predpristopnih držav).

48 Sporazumi o financiranju, podpisani s partnerskimi državami, so zajemali določbe za preprečevanje nepravilnosti, goljufij in korupcije. Zlasti so vsebovali klavzule, s katerimi je olajšana izterjava neupravičeno porabljenih sredstev od upravičencev s sedežem v partnerskih državah. Vendar te klavzule ne zajemajo zasebnih subjektov. Poleg tega so bili v sporazumih o financiranju z dvema sredozemskima partnerskima državama iz opredelitve pojma „javni subjekti“ izključeni tudi nekateri javno financirani organi, kot so občine in javna podjetja. Zaradi teh določb sta ti dve državi dolžni vrniti le sredstva, ki so jih neupravičeno porabili organi centralne države, ki pa le redko sodelujejo pri projektih čezmejnega sodelovanja.

49 Organi upravljanja za tri programe, ki jih je preučilo Sodišče, so izvajali zaščitne ukrepe za zmanjšanje števila neuspešnih izterjav, zlasti v zvezi z zasebnimi upravičenci v državah, ki niso članice EU (kot so bančna jamstva, omejen največji delež financiranja projekta ali plačila po delih). Poleg tega je na njihovih spletiščih spletno orodje za prijavljanje nepravilnosti ali pa neposreden sklic nanj. Izkušnje iz prejšnjega sklopa programov (2007–2013) kažejo, da so zneski, ki jih ni mogoče izterjati od upravičencev, običajno precej nizki. Do oktobra 2021 so „nerešene izterjave“ znašale 5,9 milijona EUR³¹. To je približno 0,6 % skupnih dodeljenih sredstev EU za programe za obdobje 2007–2013, ki znašajo 947 milijonov EUR. Skupni znesek, ki ostane neizterjan od zasebnih upravičencev v partnerskih državah, je bil še nižji: 210 891 EUR ali 0,02 % skupnih dodeljenih sredstev EU³².

Revidirani projekti so bili na dobri poti, da bodo njihovi načrtovani izložki doseženi, vendar so imeli nekateri od njih šibkejši čezmejni učinek

Izvajanje projekta

50 Programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 so se pričeli izvajati z velikimi zamudami (glej odstavek 33). Na sliki 10 je prikazan napredek revidiranih treh programov do konca leta 2021.

51 Na splošno je bilo treba v projektih zaradi pandemije COVID-19 opraviti nekatere prilagoditve (večinoma preusmeritev dejavnosti na splet in podaljšanje rokov). Vsi trije organi upravljanja so pokazali prilagodljivost pri obvladovanju zamud in reševanju drugih težav pri izvajanju. Organa upravljanja programov Jugovzhodna Finska-Rusija in Območje Sredozemskega morja sta na začetku pandemije proaktivno opravila anketo pri vseh projektih, da bi opredelila morebitne težave in sprejela dogovore o blažilnih ukrepih. Samo v programu Poljska-Belorusija-Ukrajina so bili zaradi posledic pandemije nekateri projekti preklicani: upravičenci šestih projektov so pandemijo COVID-19 navedli kot enega od razlogov za preklic projektov. Vendar je bilo v tem programu tudi uspešno prerazporejenih 3 milijone EUR prihrankov, in sicer na 12 projektov čezmejnega sodelovanja v zvezi z zdravstveno oskrbo, da bi se pripomoglo k boju proti pandemiji (nobeden od teh projektov ni bil zajet v vzorec Sodišča). Podobno so bile tudi pri štirih projektih programa Območje Sredozemskega morja dejavnosti prilagojene boju proti pandemiji, vključno s projektom Aquacycle (projekt v vzorcu Sodišča), pri katerem je bilo spremljanje odpadnih voda prilagojeno tako, da je vključevalo odkrivanje virusa COVID-19.

52 Komisija je v odziv na pandemijo spremenila izvedbeno uredbo³³, in sicer tako, da je vsem programom čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva omogočila večjo proračunsko fleksibilnost in podaljšala rok za dokončanje dejavnosti za eno leto, tj. do 31. decembra 2023.

53 Poleg pandemije COVID-19 so na nekatere projekte negativno vplivale tudi težke gospodarske razmere v sredozemskih partnerskih državah (npr. huda finančna kriza v Libanonu). Tem projektom sta organ upravljanja in skupni tehnični sekretariat (v posvetovanju s projektom TESIM) zagotovila pomoč pri premagovanju finančnih težav, na primer pri prejemanju plačil iz tujine.

54 V Prilogi III je opisanih 15 projektov, ki jih je Sodišče podrobno preučilo. Pregled rezultatov ocene različnih vidikov je v Prilogi IV.

55 Od 15 projektov jih je bilo šest izvedenih, kot je bilo načrtovano, kar zadeva področje uporabe, proračun in časovni razpored. Pri nadaljnjih petih projektih so se pojavile manjše težave in zanje je bilo treba izvesti nekatere prilagoditve, predvsem zaradi pandemije COVID-19. Preostali štirje projekti niso bili zadovoljivo izvedeni in imeli so znatne zamude.

Izložki, izidi in čezmejni učinki projektov

56 Sodišče na podlagi informacij, ki so bile na voljo v času revizije, meni, da so bili ali verjetno bodo pri sedmih od petnajstih revidiranih projektov načrtovani izložki in izidi doseženi. Trije projekti so se srečevali s težavami, vendar so zamujeno uspeli nadoknaditi, njihovi glavni upravičenci in partnerji pa so odločeni, da bodo dosegli načrtovane izložke. Pri enem projektu je bil dosežen njegov glavni izid, ne pa tudi njegov glavni čezmejni izid (glej odstavek 59). Za preostale štiri projekte Sodišče ni moglo potrditi, ali so načrtovani rezultati bili, – oz. je verjetno, da bodo –, doseženi, in sicer zato, ker ni bilo končnih poročil (dva projekta), ker so bila zaradi COVID-19 omejena potovanja (en projekt) in ker so bile pri poročanju o projektih slabosti (en projekt).

57 Sodišče je za to revizijo pri ocenjevanju čezmejnega učinka revidiranih projektov uporabilo naslednjo opredelitev: „dejavnosti, ki jih partnerji izvajajo skupaj in katerih cilj je okrepitev čezmejnih povezav in trajnostnih čezmejnih partnerstev in/ali odstranitev čezmejnih ovir za trajnostni družbeno-gospodarski razvoj“³⁴. Od 15 projektov jih je imelo devet močno čezmejno razsežnost (ali v primeru projektov, ki so še potekali, potencial za doseganje čezmejnih koristi). Partnerji z obeh strani meje so dejavno sodelovali pri izvajanju projektov (čeprav včasih različno intenzivno, glede na njihove vloge). Prav tako je bilo verjetno, da bodo imele regije na obeh straneh meje vsaj do neke mere koristi od rezultatov vsakega od projektov. Vendar je Sodišče oceno opravilo pred ruskim napadom na Ukrajino. Komisija je v okviru svojega širšega odziva začasno prekinila sporazume o financiranju za čezmejne programe z Rusijo in Belorusijo, zato je bila izgubljena vsa čezmejna razsežnost projektov, ki so zajemali ti državi. Zaradi posledic konflikta so negotove tudi trajne čezmejne koristi nekaterih projektov, financiranih iz programov, ki zajemajo Ukrajino in Moldavijo.

58 Za pet drugih projektov je Sodišče ugotovilo, da je bil njihov čezmejni učinek slabši (pri nekaterih projektih zaradi omejitev potovanj zaradi COVID-19). Pri projektu za zmanjšanje tveganja tuberkuloze se je na primer diagnostična oprema, ki jo je kupil poljski partner projekta, že uporabljala za diagnosticiranje pljučnih bolezni, vključno s patologijami, povezanimi s COVID-19. Vendar je bolnišnica v Rzeszowu med obiskom Sodišča oktobra 2021 (pred napadom Rusije na Ukrajino) pojasnila, da tam nedavno ni bil zdravljen noben ukrajinski pacient. Iz statističnih podatkov o uporabi opreme ni jasno, koliko je oprema služila za diagnosticiranje in zaustavitev širjenja tuberkuloze, kar je bil glavni čezmejni cilj projekta. Poleg tega je bilo sodelovanje med bolnišnicama v Rzeszowu in v Nyzhnyi Apshi strogo omejeno le na izvajanje projektov in končne rezultate, brez možnosti za nadaljnje sodelovanje. To je v nasprotju s pojmom trajnostna čezmejna partnerstva iz opredelitve čezmejnega učinka (Sodišče je možnosti projektov, da bi se z njimi dosegli trajnostni rezultati, ocenilo v odstavkih 69–71).

59 En projekt v vzorcu Sodišča pa sploh ni imel čezmejne razsežnosti, in sicer regionalna cesta 885, ki vodi do poljske meje z Ukrajino (glej okvir 2).

Kljub temu, da so organi upravljanja ustrezno spremljali projekte, je bilo na voljo malo informacij o splošnih rezultatih, doseženih na ravni programov, in njihovi trajnostnosti

Kazalniki

60 V programskem dokumentu za programe za obdobje 2014–2020³⁵ je bila predvidena uporaba skupnih kazalnikov izložkov, da bi se tako programi lažje spremljali in ovrednotili. Dokument je vseboval tudi načrt za združevanje kazalnikov skozi celotno verigo, in sicer od projekta do prioritete programa, tematskega cilja, čezmejnega sodelovanja kot celote in nazadnje do ravni evropskega instrumenta sosedstva. Zahtevano je bilo, da se za programe sprejmejo vsaj nekateri od 38 skupnih kazalnikov izložkov, ki so bili pripravljeni v projektu Interact ENPI, predhodniku projekta TESIM. Vendar so bili v programih večinoma opredeljeni njihovi lastni specifični kazalniki izložkov, uporabljenih pa je bilo le malo skupnih kazalnikov izložkov (glej sliko 11).

61 Organi upravljanja zadevnih treh programov so to, da so se skupni kazalniki izložkov malo uporabljali, pojasnili s tem, da so dejavnosti programov po obsegu uporabe veliko širše kot 38 predhodno določenih skupnih kazalnikov izložkov. Ker pa večina izložkov programov ni zajeta v skupnih kazalnikih izložkov, bo imela Komisija težave pri združevanju izložkov in ocenjevanju rezultatov programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva na ravni splošne politike.

62 Poleg skupnih kazalnikov izložkov je projekt Interact ENPI za programe pripravil tudi smernice za pripravo kazalnikov rezultatov (kazalniki izidov)³⁶. Vendar uporaba smernic v programih ni bila obvezna. Leta 2016 je delovna skupina za spremljanje in ocenjevanje, ki je bila organizirana v okviru projekta TESIM, ugotovila, da je imelo 15 programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva veliko različnih kazalnikov rezultatov (skupaj 129) in da so bile možnosti za njihovo združevanje na ravni instrumenta [evropskega instrumenta sosedstva] slabe³⁷.

63 Sodišče je odkrilo podobne slabosti tudi pri kazalnikih, ki so bili opredeljeni na ravni projektov. Zlasti v programu Jugovzhodna Finska-Rusija so bili ti kazalniki v glavnem specifični za vsak posamezen projekt, zaradi česar jih ni bilo mogoče združiti za celoten program. V programu Območje Sredozemskega morja se je uporabljal sistem kategorizacije s kodami, da bi se zagotovilo, da so kazalniki za posamezne projekte povezani s kazalniki izložkov, opredeljenimi za program. Vendar je bila pri treh projektih iz vzorca Sodišča za merjenje različnih izložkov uporabljena ista koda. Če bodo ti kazalniki združeni na ravni programa, bodo tako vsebovali številne različne elemente in ne bodo prikazovali jasne slike. Samo v programu Poljska-Belorusija-Ukrajina je bilo obvezno, da se kazalniki za projekte izberejo samo z vnaprej določenega seznama. Zaradi te zahteve je pri tem specifičnem programu lažje združevati kazalnike in meriti njegov splošni napredek.

Spremljanje projektov

64 V skladu z načelom deljenega upravljanja Komisija projektov ne spremlja neposredno in se za ta namen opira na organe upravljanja (vendar ima še vedno končno odgovornost za upravljanje sredstev EU). Tako Komisija bistvene informacije o napredku programov prejme na sestankih skupnih nadzornih odborov, kadar se jih udeležuje (glej odstavek 44), in le enkrat letno od organov upravljanja, ko ti predložijo svoja letna poročila. Vendar ta poročila, razen za velike infrastrukturne projekte, ne vsebujejo informacij za posamezne projekte.

65 Organi upravljanja treh programov, ki jih je Sodišče preučilo, so ob pomoči svojih skupnih tehničnih sekretariatov in podružnic oblikovali postopek spremljanja, s katerim je mogoče celovito spremljati projekte. Postopek zajema vsakodnevno spremljanje (redno komuniciranje med skupnim tehničnim sekretariatom in upravičenci), udeležbo na začetnih sestankih (v programih Jugovzhodna Finska-Rusija in Območje Sredozemskega morja), redne ocene tveganja za projekte, analizo finančnih in opisnih poročil o napredku, ki jih predložijo glavni upravičenci, preglede na kraju samem in nadzorne obiske pri projektih, izbranih na podlagi ocen tveganja.

66 Za vseh 15 projektov v vzorcu Sodišča je bila predložena dokumentacija, ki je bila potrebna za prikaz njihovega napredka, in Sodišče meni, da je bilo 14 projektov ustrezno spremljanih. Za devet od teh projektov so bili po potrebi opravljeni obiski na kraju samem (ali pa so bili takšni obiski načrtovani v prvi polovici leta 2022). Sodišče je spremljanje projekta LIP885 (opisanega v okviru 2) ocenilo kot le delno zadovoljivo, saj zanj ni bil opravljen niti en obisk na kraju samem, čeprav je bil to največji projekt, financiran v programu Poljska-Belorusija-Ukrajina. Pri takem obisku bi bilo to, da ni bilo mejnega prehoda, mogoče odkriti v zgodnejši fazi življenjskega cikla projekta.

Spremljanje, usmerjeno v rezultate

67 V izvedbeni uredbi Komisije je določeno, da organ upravljanja poleg vsakdanjega spremljanja izvaja tudi ciljno naravnano spremljanje programa in projektov³⁸. V okviru projekta TESIM so bile pripravljene smernice za spremljanje, usmerjeno v rezultate, v katerih je bil poudarjen pomen ocenjevanja smotrnosti projektov, kar zadeva njihovo ustreznost, učinkovitost, uspešnost in trajnostnost³⁹. Vendar so se pristopi organov upravljanja do spremljanja, usmerjenega v rezultate, razlikovali. V programu Jugovzhodna Finska-Rusija je bilo spremljanje, usmerjeno v rezultate, predvideno za vse projekte s proračunom več kot 1 milijon EUR ali projekte, ki so bili ocenjeni kot visoko tvegani, tako da je bilo do konca leta 2021 spremljanje, usmerjeno v rezultate, opravljeno za deset projektov. V programu Območje Sredozemskega morja so bili prvi obiski projektov, namenjeni spremljanju, usmerjenemu v rezultate, opravljeni v začetku leta 2022. Nasprotno pa v programa Poljska-Belorusija-Ukrajina ni bilo izvedeno nobeno spremljanje projektov, usmerjeno v rezultate, prav tako pa nobeno ni bilo niti načrtovano.

68 V skladu z novo uredbo o programu Interreg za obdobje financiranja 2021–2027 se ne bo več zahtevalo spremljanje programov ali projektov, usmerjeno v rezultate. Za programe bo veljal enak okvir spremljanja smotrnosti kot za programe evropskih strukturnih in investicijskih skladov⁴⁰. S pravnim okvirom se uvaja obvezno vrednotenje programov, ki ga bodo morale opraviti države članice⁴¹. Za projekte pa v novem okviru ni predvidenega nobenega mehanizma, ki bi bil podoben spremljanju, usmerjenemu v rezultate, ki bi bil namenjen pridobitvi neodvisne ocene smotrnosti projektov, kar zadeva njihovo ustreznost, učinkovitost, uspešnost in trajnostnost.

Trajnostnost rezultatov

69 Pri vseh treh programih so bili predlogi za projekte v fazi izbire ocenjeni tudi glede trajnostnosti (glej odstavek 38), za projekte pa je bilo treba o trajnostnosti poročati tudi v končnih poročilih. Organ upravljanja za program Jugovzhodna Finska-Rusija spremlja trajnostnost projektov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, in sicer v vseh fazah: v fazi izbora kot del izbirnih meril, v fazi izvedbe kot del ocene tveganja za projekt in v fazi poročanja v končnih poročilih za projekt. Zaradi takšnega upoštevanja trajnostnosti v celotnem življenjskem ciklu projekta je verjetnost trajnih koristi projektov večja, kar je Sodišče ocenilo kot dobro prakso.

70 Ocena trajnostnosti, ki jo je opravilo Sodišče in je povzeta v Prilogi IV, je bila osredotočena na možnosti projektov, da se bodo z njimi dosegli trajnostni rezultati. Razlog za to je bil, da so nekateri projekti v času obiskov Sodišča še vedno potekali (glej odstavek 56). Sodišče na podlagi razpoložljivih dokumentov in razgovorov s projektnimi partnerji meni, da je imelo 11 od 15 preučenih projektov dobre možnosti, da se bodo z njimi dosegle trajnostne koristi. Pri treh projektih je trajnostnost odvisna od zunanjih dejavnikov (npr. razvoj pandemije COVID-19, sprejetje sprememb v nacionalni zakonodaji). Pri projektu zmanjševanja tveganja tuberkuloze ni bilo možnosti za nadaljnje sodelovanje med partnerji (glej odstavek 58). Sodišče je ocena opravilo pred ruskim napadom na Ukrajino, zaradi katerega je zdaj trajnostnost rezultatov projektov, ki vključujejo Belorusijo, Rusijo ali Ukrajino, zelo vprašljiva.

71 Posebne pravne zahteve glede trajnostnosti se uporabljajo za projekte, ki vsebujejo infrastrukturno komponento: prvotni cilji projekta se morajo izpolnjevati še pet let po njegovem zaključku (tj. po prejemu končnega plačila od organa upravljanja)⁴². Vendar Komisija za druge vrste projektov ni določila podobne zahteve, s katero bi bilo mogoče dokazati trajnostnost njihovih čezmejnih koristi ali ustvarjenih partnerstev. Poleg tega se v programih za obdobje 2014–2020 ne zahteva, da je treba za projekte poročati o trajnostnosti njihovih rezultatov po zaključku projekta. Poljski skupni tehnični sekretariat ima načrt oceniti nekatere vidike trajnostnosti v vzorcu zaključenih projektov (vsaj 10 %). Med razgovorom s Sodiščem je organ upravljanja za program Območje Sredozemskega morja pojasnil, da razmišlja o uvedbi zahteve, v skladu s katero bi se morala za projekte predložiti poročila o trajnostnosti (npr. eno ali dve leti po zaključku projekta).

Pri programih NEXT so bile uporabljene izkušnje, pridobljene v preteklosti, vendar se pri njih pojavljajo dodatna tveganja in nanje imajo znaten vpliv politični izzivi

72 V tem razdelku poročila je Sodišče preučilo, ali:

1. je Komisija pri predlaganju zakonodajnega okvira za obdobje 2021–2027 upoštevala izkušnje iz programov čezmejnega sodelovanja, ki so se izvajali v obdobjih 2007–2013 in 2014–2020, in ali bo s temi spremembami lažje pravočasno vzpostaviti programe Interreg NEXT;
2. ali se lahko programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, poleg tega, da se z njimi zagotavljajo načrtovanih izložki, uporabljajo tudi kot ukrepi za izgradnjo zaupanja.

Spremembe odražajo pridobljene izkušnje, vendar je zaradi nekaterih ukrepov za poenostavitev spremljanje Komisije manjše

Pridobljene izkušnje

73 Komisija je opravila naknadno oceno programov čezmejnega sodelovanja za obdobje 2007–2013 in rezultate uporabila v svojem predlogu za novo uredbo Interreg, ki ga je predložila maja 2018⁴³. Vendar zaradi velikih zamud pri pripravi programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva (glej odstavek 33) vmesnega pregleda programov za obdobje 2014–2020, v rezultate usmerjenega spremljanja za posamezne programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, analize ozadja za nove programe za obdobje 2021–2027⁴⁴ in skupnega dokumenta o strateškem načrtovanju⁴⁵ ni bilo na voljo pravočasno, tako da pridobljenih izkušenj še ni bilo mogoče upoštevati v novem predlogu Komisije.

74 Uredba Interreg, sprejeta junija 2021, vsebuje številne regulativne spremembe, ki so bile uvedene na podlagi pridobljenih izkušenj in so relevantne za programe Interreg NEXT kot naslednike sedanjega sklopa programov čezmejnega sodelovanja⁴⁶. S temi ukrepi bo upravljanje programov Interreg NEXT enostavnejše, mogoče bo hitrejša tudi priprava programov (glej odstavke 82–84). Vendar te spremembe prinašajo dodatna tveganja, zaradi katerih je zelo pomembno natančno spremljanje, ki naj bi ga opravljali Komisija in ESZD (glej odstavke 76–84). Najpomembnejše spremembe zadevajo:

1. uskladitev programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva s programi Interreg;
2. odpravo postopka imenovanja za organe upravljanja;
3. rok za podpis sporazumov o financiranju;
4. odgovornost sodelujočih držav za izterjave od zasebnih upravičencev;
5. poenostavljeni postopek za velike infrastrukturne projekte;
6. skupne kazalnike izložkov in rezultatov.

75 Poleg tega se je Komisija – v želji, da bi rešila težave, ki se pojavljajo pri čezmejnih projektih, in da bi omogočila, da lahko ti lažje izpolnjujejo pravila o državni pomoči, – odločila, da se pomoč za stroške, ki nastanejo upravičencem zaradi sodelovanja v projektih Interreg NEXT, pod določenimi pogoji šteje za združljivo z notranjim trgom in se izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči⁴⁷. Zaradi tega bosta zasnova in izvajanje projektov lažja.

(a) Uskladitev programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva s programi Interreg

76 Poglavitna sprememba je, da so v uredbi Interreg⁴⁸ združeni vsi programi Interreg, ki jih financira EU, in sicer tisti v EU in tisti, ki se izvajajo v sodelovanju z državami, ki niso članice EU. Zanje velja isti sklop pravil, hkrati pa so v uredbi ohranjene nekatere specifične značilnosti programov Interreg NEXT. Zlasti bodo za te programe, ki se sofinancirajo iz instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, še naprej veljale višje stopnje predhodnega financiranja in sofinanciranja, ki bodo podobne stopnjam za čezmejno sodelovanje evropskega instrumenta sosedstva. Zaradi uskladitve s pravili Interreg bi lahko postopki postali enostavnejši in lahko bi se okrepile sinergije med internimi in eksternimi programi čezmejnega sodelovanja. Tudi podatke o projektih bo Komisija prejemala pogosteje: organi upravljanja bodo morali o finančnem izvrševanju poročati štirikrat letno,o doseženih kazalnikih izložkov in rezultatov pa dvakrat letno⁴⁹.

(b) Odprava postopka imenovanja za organe upravljanja

77 Z uredbo Interreg se odpravlja postopek imenovanja za organe upravljanja, ki je bil pri programih za obdobje 2014–2020 zaključen šele leta 2018 ali 2019 (glej tudi odstavek 33). S tem bo odpravljen eden od razlogov za zapoznel začetek izvajanja sedanjih programov. Vendar je Komisija med postopkom imenovanja za program Območje Sredozemskega morja za obdobje 2014–2020 odkrila pomembne slabosti v njegovem sistemu upravljanja in kontrole. Odprava tega postopka zato pomeni tveganje, da v prihodnosti tako pomembnih pomanjkljivosti ne bo mogoče odkriti.

(c) Rok za podpis sporazumov o financiranju

78 V uredbi Interreg je za naslednje obdobje financiranja določen rok za podpis sporazuma o financiranju s strani vsaj ene države nečlanice EU, kar je podobno določbi v izvedbeni uredbi o čezmejnem sodelovanju evropskega instrumenta sosedstva. Poleg tega je v uredbi določen nov rok za podpis vseh drugih sodelujočih držav⁵⁰. Zato bo v pri novih programih za morske bazene (okoli Sredozemskega in Črnega morja) v interesu vseh partnerskih držav, da pravočasno podpišejo sporazume o financiranju, da bi postali upravičeni do financiranja.

(d) Odgovornost sodelujočih držav za izterjave od zasebnih upravičencev

79 Določbe v zvezi z izterjavami od upravičencev s sedežem v državah, ki niso članice EU (glej tudi odstavek 48) so se med pogajanji o sporazumih o financiranju za programe za obdobje 2014–2020 izkazale za sporne. V novi uredbi Interreg za obdobje 2021–2027 ni razlike med tem, ali so upravičenci zasebni ali javni subjekti⁵¹, kar pomeni, da bodo države, ki niso članice EU, odgovorne tudi za neuspešne izterjave od zasebnih upravičencev. S to določbo se dodatno krepi zaščita finančnih interesov EU v primeru neizterljivih zneskov. Hkrati pa partnerske države to spremembo dojemajo kot „posebej težavno“⁵². To pomeni, da se lahko zaradi razprav o izterjavah podaljšajo pogajanja o novih sporazumih o financiranju ali pojavijo negativne posledice, kot je izključitev zasebnih upravičencev iz nekaterih programov Interreg NEXT.

(e) Poenostavljeni postopek za velike infrastrukturne projekte

80 V obdobju 2014–2020 je bilo treba velike infrastrukturne projekte vključiti v osnutke skupnih operativnih programov, Komisija pa jih je morala odobriti v dveh fazah. Za programe Interreg NEXT to ne bo več veljalo. Namesto tega bo treba Komisiji pozneje, zgolj v vednost, poslati seznam načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov in obvestila o konceptu⁵³. Odpravljena je bila tudi omejitev financiranja za velike infrastrukturne projekte (v obdobju 2014–2020 so lahko pomenili največ 30 % prispevka EU za posamezen program). Zaradi tega bo nadzor Komisije nad velikimi infrastrukturnimi projekti manjši, čeprav so lahko ti projekti strateškega pomena pri odnosih s partnerskimi državami. V okviru programa za obdobje 2014–2020 je na primer Komisija po posvetovanju med službami izdala negativno mnenje o dveh predlogih za velika infrastrukturna projekta, in sicer zaradi „nerešenih vprašanj“ z Rusijo na področju prometa. Po razpravah s finskimi organi je Komisija sicer predlagala alternativno rešitev, vendar na koncu projekta nista bila izvedena.

(f) Skupni kazalniki izložkov in rezultatov

81 Za obdobje financiranja 2021–2027 je Komisija predlagala pomembne izboljšave v zvezi s kazalniki smotrnosti (glej tudi odstavke 60–62). Člen 34 uredbe Interreg se nanaša na skupne kazalnike izložkov in rezultatov, opredeljene v uredbi o ESRR⁵⁴. Slednja vsebuje celovit sklop 96 skupnih kazalnikov izložkov (od katerih jih je 13 posebej namenjenih programom Interreg) in 65 skupnih kazalnikov rezultatov (s sedmimi za Interreg). Da bi Komisija zagotovila pravilno uporabo skupnih kazalnikov, je za programe pripravila podrobne smernice⁵⁵. Vendar v skladu s členom 34 ni obvezno, da se pri programih uporabijo le skupni kazalniki, temveč je za programe mogoče, poleg kazalnikov, opredeljenih v uredbi o ESRR, pripraviti tudi specifične kazalnike. Zato ni nobenega jamstva, da bo Komisija v prihodnosti lahko enostavno združevala vse rezultate, dosežene pri programih Interreg NEXT.

Ukrepi za omogočanje pravočasne priprave programov Interreg NEXT

82 Komisija je začela razprave o novem obdobju financiranja že v maju in juniju 2018, ko je predstavila vrsto zakonodajnih predlogov, s katerimi se urejajo prihodnji instrumenti financiranja. Komisija in ESZD sta že januarja 2020 predstavili smernice (skupni dokument) za države članice o načrtovanju programov Interreg NEXT⁵⁶. Vendar sta se Evropski parlament in Svet o splošnem finančnem okviru dogovorila šele decembra 2020, končno uredbo Interreg pa sta sprejela junija 2021.

83 Komisija se je januarja 2022 odločila glede dodelitve finančnih sredstev in geografskih območij za posamezne programe Interreg NEXT⁵⁷. Skupna dodeljena sredstva so se s 1 053 milijonov EUR⁵⁸ za obdobje 2014–2020 povečala na 1 125 milijonov EUR za obdobje 2021–2027 (povečanje v višini 6,9 %). Pri pripravi novega programa Območje Sredozemskega morja sta se skupnemu odboru za načrtovanje programa pridružili dve novi državi – Alžirija in Turčija. Januarja 2022 pa se je Poljska odločila, da programa Poljska-Belorusija-Ukrajina ne bo nadaljevala, temveč bo pripravila nov program samo z Ukrajino, hkrati pa ohranila možnost, da se Belorusija pridruži, če se bodo razmere v prihodnosti znatno spremenile⁵⁹. Komisija je avgusta 2022 sprejela dokument o večletni strategiji za Interreg NEXT⁶⁰. Do oktobra 2022 – ob koncu drugega leta novega obdobja financiranja – je bilo Komisiji predloženih sedem programov Interreg NEXT.

84 Mogoče je sicer, da bo pri novih programih zaradi opustitve postopka imenovanja organov upravljanja prihranjenega nekaj časa (glej odstavek 77), toda začetek njihovega izvajanja bo odvisen tudi od podpisa in začetka veljavnosti novih sporazumov o financiranju, ki jih je v nekaterih državah treba ratificirati. Pogajanja o sporazumih o financiranju in njihova ratifikacija sta bila glavna razloga za zamude pri sedanjih programih Jugovzhodna Finska-Rusija in Območje Sredozemskega morja (glej odstavek 33). Za naslednje obdobje je v uredbi Interreg določen rok za podpis sporazumov o financiranju (glej odstavek 78). Vendar se zaradi novega roka najverjetneje ne bodo zmanjšale zamude pri njihovi ratifikaciji, ki je odvisna od nacionalne zakonodaje partnerskih držav.

Politični izzivi in ruski napad na Ukrajino kažejo na pomembnost programov, hkrati pa tudi na njihove omejitve pri izboljševanju sodelovanja med udeleženimi državami

85 Po mnenju Komisije in ESZD imajo čezmejni programi s sosednjimi državami poleg zagotavljanja koristi na regionalni ravni še en pomemben namen: izgradnja in ohranjanje zaupanja med EU in državami, ki niso članice EU, ter krepitev stikov med ljudmi.

86 Do februarja 2022 je bilo čezmejno sodelovanje še eno od zelo redkih področij, na katerih je EU še vedno sofinancirala sodelovanje z Rusijo (glej odstavek 03). Kljub napetostim v odnosih med EU in Rusijo, ki so občasno vplivale na programe (glej odstavek 80), sta bila skupni nadzorni odbor in skupni odbor za načrtovanje forum za stalen dialog med ministrstvi in regionalnimi organi Finske in Rusije, v katerem je predstavnik Komisije pogosto sodeloval kot opazovalec. Zadnja seja skupnega odbora za načrtovanje je bila 21. februarja 2022.

87 To sodelovanje pa se je zaradi ruskega napada na Ukrajino 24. februarja 2022 končalo. Komisija se je hitro odzvala:

• v okviru širšega odziva se je v začetku marca 2022 odločila, da začasno prekine sporazume o financiranju za obdobje 2014–2020 in postopek načrtovanja programov za obdobje 2021–2027 za programe z Rusijo in Belorusijo, ki je podprla vojaški napad⁶¹,
• 8. marca 2022 je predstavila zakonodajni predlog za pobudo „kohezijski ukrep za begunce v Evropi“ (CARE), na podlagi katere bo mogoča prerazporeditev kohezijskih sredstev EU za podporo ukrajinskim beguncem⁶²,
• julija 2022 je predložila zakonodajni predlog za prilagoditev izvedbenih pravil za čezmejno sodelovanje evropskega instrumenta sosedstva, da bi sredstva za čezmejno sodelovanje evropskega instrumenta sosedstva usmerila v podporo ukrajinskim beguncem in pomagala upravičencem programov iz EU, katerih sporazumi o financiranju so bili začasno ustavljeni⁶³.

88 Zaradi napada je postalo vprašljivih devet od 17 novo predlaganih programov Interreg NEXT, ki naj bi vključevali Rusijo in Belorusijo (glej odstavek 83). Teh devet programov skupaj pomeni približno 304 milijone EUR ali skoraj 30 % predvidenih skupnih dodeljenih sredstev.

89 Na jugu se s programom Območje Sredozemskega morja še naprej spodbuja sodelovanje med sredozemskimi partnerskimi državami. Skupni nadzorni odbor programa je forum, v katerem so združena ministrstva in nacionalni organi sedmih sodelujočih držav članic EU, Izraela in petih sodelujočih arabskih držav⁶⁴, predstavnik Komisije pa se sej udeležuje kot opazovalec. Iz vseh sredozemskih partnerskih držav je veliko udeležencev projektov, na primer 42 iz Palestine in 11 iz Izraela. Vendar je treba opozoriti na to, da projektni partnerji iz teh dveh držav sodelujejo le pri treh od 80 projektov, ki se financirajo v okviru tega programa⁶⁵, čeprav je že sam obstoj takih skupnih projektov mogoče šteti za uspeh. Po mnenju organa upravljanja je položaj podoben pri skupnih projektih udeležencev iz Izraela in Jordanije in je posledica družbenega pritiska na obe strani, da se je treba takšnemu sodelovanju izogibati. Pri takih projektih se identiteta partnerjev v skladu z njihovimi pogodbami o dodelitvi nepovratnih sredstev ne razkrije.

Zaključki in priporočila

90 Sodišče je prišlo do zaključka, da se je s čezmejnimi programi sodelovanja s sosednjimi državami za obdobje 2014–2020, ki jih je financirala EU , regijam na obeh straneh zunanjih meja EU zagotavljala ustrezna in koristna podpora. Kljub temu pa so se programi začeli izvajati z znatnimi zamudami in so med revizijo Sodišča še vedno potekali. Zato je bilo za oceno njihove splošne uspešnosti še prezgodaj. Pri programih so se pojavljale tudi slabosti pri spremljanju in poročanju o rezultatih. Na polovico programov, predlaganih za obdobje 2021–2027 (t. i. Interreg NEXT) pa bodo močno vplivali trenutni politični izzivi.

91 V treh programih, ki jih je Sodišče podrobno ocenilo, so bile opredeljene prioritete in izbrani tematski cilji, ki so bili usklajeni s potrebami obmejnih regij. Programi so bili oblikovani participativno, in sicer je priprava vključevala posvetovanja s številnimi deležniki, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter predstavniki civilne družbe. V programih je bilo potrjeno, da sta nujno potrebna dobro usklajevanje in skladnost z drugimi politikami, programi, makroregionalnimi strategijami ter pobudami EU. Vsi trije programi se delno geografsko in tematsko prekrivajo z drugimi programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva. Kljub temu je bilo usklajevanje med izborom projektov in njihovim izvajanjem nesistematično (glej odstavke 13–29).

Priporočilo 1 – Izboljšanje usklajevanja med programi

Komisija naj:

1. pri pregledu osnutkov programov Interreg NEXT oceni, ali so bile pri programih z delnim geografskim prekrivanjem dane zaveze, da se bo med programi zagotavljalo usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije;
2. na podlagi svoje kontrolne vloge preverja, ali se vzpostavljeno medprogramsko usklajevanje uspešno izvaja.

Ciljni rok za izvedbo za točko (a): 31. december 2022.

Ciljni rok za izvedbo za točko (b): 30. junij 2023.

92 O dopolnjevanju izbranih projektov s financiranjem iz drugih virov (EU in drugih) so bila opravljena posvetovanja z ustreznimi delegacijami EU. Ker pa se s programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva prispeva k zunanji politiki EU, je tesnejše sodelovanje delegacij EU v izbirnem postopku (na primer kot opazovalk v svetovalni vlogi) in pri spremljanju projektov bistveno za izkoriščanje političnih koristi uspešnega čezmejnega sodelovanja (glej odstavke 30–32).

Priporočilo 2 – Okrepiti vključenost delegacij EU

Komisija naj v svoji svetovalni vlogi sistematično vključuje ESZD in ustrezne delegacije EU kot opazovalke pri delu skupnih odborov za načrtovanje programov in skupnih nadzornih odborov.

Ciljni rok za izvedbo: 31. marec 2023.

93 Programi za obdobje 2014–2020 so se začeli izvajati z znatnimi zamudami, predvsem zaradi postopkov imenovanja organov upravljanja in pogajanj o sporazumih o financiranju s partnerskimi državami. Kljub pripravljalnim ukrepom, ki so jih sprejeli organi upravljanja, so se projekti lahko začeli izvajati šele v petem ali šestem letu obdobja financiranja (glej odstavke 33–36).

94 Z razpisi za zbiranje predlogov projektov se je skušalo zagotoviti, da izbrane vloge vsebujejo utemeljen opis ustreznosti projekta, njegovega čezmejnega učinka in dolgoročne trajnostnosti. Razen primerov občasnega ponovnega točkovanja v programu Jugovzhodna Finska-Rusija, ki ni bilo ustrezno pisno utemeljeno, so bili izbirni postopki v preučenih treh programih transparentni. Pri programih je bila uspešno dosežena uravnotežena porazdelitev udeležencev projektov iz držav EU in držav, ki niso članice EU. Kljub zgoraj navedenemu pa pri glavnih upravičencih še vedno prevladujejo tisti iz držav EU nad tistimi iz partnerskih držav (glej odstavke 37–43).

95 Programski organi, s katerimi se je srečalo Sodišče, so pozdravili smernice Komisije in tehnično podporo projekta TESIM, vključno s tistimi v zvezi z zmanjševanjem tveganja goljufij. Vendar informacijsko orodje Komisije za poročanje o morebitnih goljufijah (sistem za upravljanje nepravilnosti) za programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva ni bilo v celoti uporabno, saj sodelujoče države, ki niso članice EU, do tega orodja niso imele dostopa. Organi upravljanja so menili, da je sodelovanje Komisije na sejah skupnih nadzornih odborov koristno. Vsi upravičenci projektov, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so dali zelo pozitivne povratne informacije o svojih stikih s programskimi organi (glej odstavke 44–49).

Priporočilo 3 – Prilagoditev informacijskega orodja za prijavo goljufij

Komisija naj organom za boj proti goljufijam v državah, ki niso članice EU (ki so opredeljeni v sporazumih o financiranju), omogoči, da o morebitnih nepravilnostih poročajo neposredno prek sistema za upravljanje nepravilnosti.

Ciljni rok za izvedbo: 31. december 2023.

96 Večina revidiranih projektov je na dobri poti, da bodo njihovi načrtovani izložki in izidi doseženi. Kljub temu je bilo treba pri projektih zaradi pandemije COVID-19 opraviti nekatere prilagoditve. Organi upravljanja so pokazali prilagodljivost pri obvladovanju zamud in reševanju drugih težav v zvezi z izvajanjem, ki so bile posledica pandemije. Večina projektov je sicer imela velik potencial za doseganje čezmejnih koristi, vendar jih je pet doseglo šibkejši čezmejni učinek, v nekaterih primerih delno zaradi omejitev potovanj zaradi COVID-19. Eden od projektov – regionalna cesta – doslej sploh ni imel čezmejne razsežnosti (glej 50–59).

97 V zadevnih treh programih so bili večinoma opredeljeni programsko specifični kazalniki izložkov, za spremljanje napredka pa je bilo uporabljenih le nekaj skupnih kazalnikov izložkov. To pomeni, da bo imela Komisija pri združevanju rezultatov programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva na splošni ravni politike težave. Sodišče je odkrilo podobne slabosti tudi pri kazalnikih, ki so bili opredeljeni na ravni projektov (glej odstavek 60–63).

98 Organi upravljanja so ustrezno spremljali vse projekte v vzorcu Sodišča razen enega. Spremljanje, usmerjeno v rezultate, je pomembno orodje za neodvisno ocenjevanje smotrnosti projektov, kar zadeva njihovo ustreznost, učinkovitost, uspešnost in trajnostnost. Vendar so imeli organi upravljanja k takemu spremljanju projektov različne pristope. Poleg tega spremljanje projektov, usmerjeno v rezultate, za programe za obdobje 2021–2027 ne bo več obvezno (glej odstavke 64–68).

99 Ocena trajnostnosti, ki jo je opravilo Sodišče, je bila osredotočena na možnosti projektov za doseganje trajnostnih rezultatov in je bila narejena pred ruskim napadom na Ukrajino. Iz nje je bilo razvidno, da je večina projektov v vzorcu imela dobre možnosti za doseganje trajnostnih koristi. Pri treh projektih je bila trajnostnost odvisna od zunanjih dejavnikov, kot je razvoj pandemije COVID-19, v nekem drugem primeru pa za nadaljnje sodelovanje med projektnimi partnerji ni bilo možnosti. Sicer pa se v programih ne zahteva, da bi bilo treba o trajnostnosti rezultatov projektov poročati po njihovem zaključku 69–71).

Priporočilo 4 – Zagotavljanje smernic za spremljanje trajnostnosti po zaključku projektov

Komisija naj zagotovi smernice (svetovanje in podporo) za spremljanje trajnostnosti projektov (ki se financirajo iz programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva in programov Interreg NEXT), in sicer naj priporoči, da je treba za projekte, ki so nad določeno vrednostjo in/ali imajo infrastrukturno komponento, organom upravljanja poročati o trajnostnosti njihovih rezultatov po zaključku.

Ciljni rok za izvedbo: 31. december 2023.

100 V novi uredbi Interreg so združeni vsi čezmejni programi (in sicer tisti v EU in tisti, ki se izvajajo v sodelovanju z državami, ki niso članice EU), saj zanje velja isti sklop pravil, hkrati pa so v uredbi ohranjene nekatere specifične značilnosti programov Interreg NEXT. Uredba temelji na izkušnjah, pridobljenih v prejšnjih sklopih programov, in vsebuje spremembe, zaradi katerih je upravljanje novih programov enostavnejše in zaradi katerih bi se lahko programi lažje začeli izvajati. Vendar te spremembe prinašajo dodatna tveganja, zaradi katerih je zelo pomembno natančno spremljanje, ki naj bi ga opravljali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (glej odstavke 73–79).

101 Za obdobje 2021–2027 namreč pri financiranju velikih infrastrukturnih projektov ne bo več omejitev v smislu največjega deleža prispevka EU v skupnem proračuna programa. Za takšne projekte ne bo več potrebna odobritev Komisije. Zaradi tega bo nadzor Komisije nad velikimi infrastrukturnimi projekti manjši, čeprav so lahko ti projekti strateškega pomena pri odnosih s partnerskimi državami (glej odstavek 80).

Priporočilo 5 – Posvetovanja z vsemi ustreznimi službami v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti

Glede na strateški pomen velikih infrastrukturnih projektov pri dvostranskih odnosih s partnerskimi državami naj Komisija zagotovi, da se Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) o seznamu načrtovanih projektov in z njimi povezanih obvestilih o konceptu posvetuje z vsemi ustreznimi generalnimi direktorati, Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacijami EU.

Ciljni rok za izvedbo: 31. december 2022.

102 Komisija je za obdobje financiranja 2021–2027 pripravila celovit sklop skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov, vključno s tistimi, ki so namenjeni posebej programom Interreg. Vendar zaradi skupnih kazalnikov še ni zagotovljeno enostavno združevanje podatkov, saj se lahko za posamezne programe pripravijo tudi dodatni specifični kazalniki (glej odstavek 81).

Priporočilo 6 – Krepitev uporabe skupnih kazalnikov

Komisija naj pri pregledu osnutkov programov Interreg NEXT oceni skladnost kazalnikov in spodbuja kar se da pogosto uporabo skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov.

Ciljni rok za izvedbo: takoj.

103 Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta o obdobju financiranja 2021–2027 začeli razpravljati že leta 2018. Zaradi zamud pri sprejemanju pravnega okvira pa je bilo tekom leta 2022 Komisiji v odobritev predloženih le sedem osnutkov programov Interreg NEXT. Začetek izvajanja novih programov bo odvisen tudi od tega, kako dolgo bodo trajala pogajanja o novih sporazumih o financiranju, v nekaterih primerih pa tudi od njihove ratifikacije (glej odstavke 82–84).

104 S čezmejnimi programi se poleg zagotavljanja koristi na regionalni ravni prispeva tudi k izgradnji in ohranjanju zaupanja med EU in sosednjimi državami ter sosednjimi državami med seboj. Do nedavnega so bili čezmejni programi eno od redkih področij sodelovanja in stalnega dialoga med EU in Rusijo. Komisija je v okviru širšega odziva na ruski napad na Ukrajino začasno prekinila sporazume o financiranju čezmejnih programov z Rusijo in Belorusijo. Julija 2022 je predložila zakonodajni predlog za usmeritev financiranja za čezmejno sodelovanje evropskega instrumenta sosedstva v podporo ukrajinskim beguncem in pomoč upravičencem začasno ustavljenih programov iz EU. Vendar je zaradi napada prihodnost polovice predlaganih programov Interreg NEXT zelo vprašljiva (glej odstavke 85–88).

105 Na jugu je skupni nadzorni odbor programa Območje Sredozemskega morja še vedno forum za dialog in sodelovanje med sedmimi sodelujočimi državami članicami EU, Izraelom in petimi sodelujočimi arabskimi državami. Kljub temu je skupnih projektov med izraelskimi in arabskimi udeleženci še zmeraj malo, čeprav je mogoče že sam obstoj takih skupnih projektov šteti za uspeh (glej odstavek 89).

 

To poročilo je sprejel senat III, ki ga vodi Bettina Jakobsen, članica Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 8. novembra 2022.

Priloge

Priloga I – Zemljevid programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva

Priloga II – Geografsko zajetje pri makroregionalnih strategijah in regionalnih pobudah EU s sosednjimi državami

Priloga III – Projekti, izbrani za podroben pregled

Priloga IV – Pregled ocene projektov revidiranih programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, ki jo je opravilo Sodišče

Kratice in okrajšave

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

ESZD: Evropska služba za zunanje delovanje

GD REGIO: Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko

GD NEAR: Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja

Interreg NEXT: čezmejni programi s sosednjimi partnerskimi državami, ki se bodo izvajali v obdobju financiranja 2021–2027

Interreg: kratica, s katero so poimenovani programi medregionalnega sodelovanja v EU

TESIM: projekt tehnične pomoči, ki ga financira EU, namenjen tehnični pomoči pri izvajanju in upravljanju programov čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva

Glosar

Čezmejno sodelovanje: sodelovanje med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami in ozemlji vzdolž zunanjih kopenskih in morskih meja EU, nadnacionalno sodelovanje na večjih nadnacionalnih ozemljih ali okoli morskih bazenov.

Evropski sklad za regionalni razvoj: sklad EU, s katerim se krepi ekonomska in socialna kohezija v EU s financiranjem naložb, s katerimi se zmanjšujejo družbena in ekonomska neravnotežja med regijami.

Evropsko teritorialno sodelovanje: okvir za čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje zaradi izmenjave politik in izvajanja skupnih ukrepov, t. i. Interreg.

Glavni upravičenec: subjekt, ki ga imenujejo partnerji projekta in je odgovoren za upravljanje in usklajevanje celotnega projekta ter organu upravljanja neposredno odgovoren za operativni in finančni napredek vseh projektnih dejavnosti.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni organ, ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Skupni nadzorni odbor: organ, ki nadzira izvajanje operativnega programa, sestavljen pa je iz predstavnikov organov držav članic, tretjih držav in Komisije kot opazovalke.

Skupni odbor za načrtovanje programa: organ, ki opredeli potrebe in prioritete ter pripravi osnutek operativnega programa, sestavljen pa je iz predstavnikov organov držav članic, tretjih držav in Komisije kot opazovalke.

Skupni operativni program: v njem so določene prednostne naloge držav članic in tretjih držav ter tematski ciljie in opisano je, kako se bodo sredstva (sofinanciranje EU ter držav članic in tretjih držav) uporabila za financiranje projektov. Skupni operativni načrt pripravi(-jo) sodelujoča(-e) država(-e) članica(-e) in tretja(-e) država(-e), odobriti pa ga mora Komisija, preden se lahko izvršijo kakršna koli plačila iz proračuna EU.

Skupni tehnični sekretariat: urad, ki pomaga organu upravljanja in skupnemu nadzornemu odboru programa evropskega teritorialnega sodelovanja ter upravičence obvešča o morebitnih priložnostih za financiranje in podpira izvajanje projektov.

Velik infrastrukturni projekt: projekt čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva, ki vključuje sklop gradenj, dejavnosti ali storitev, pri katerem je za nakup infrastrukture dodeljen proračunski delež v višini vsaj 2,5 milijona EUR. Ti projekti se izberejo z neposredno dodelitvijo.

Odgovori Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD)

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62741.

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62741.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča so predstavljeni rezultati revizij politik in programov EU ali tem, povezanih z upravljanjem, iz posebnih proračunskih področij. Sodišče izbere in oblikuje te revizijske naloge tako, da imajo največji učinek, pri čemer upošteva tveganja za smotrnost poslovanja ali skladnost, raven prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj dogodkov ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat III – zunanji ukrepi, varnost in pravica –, ki mu predseduje članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Leo Brincat, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Romuald Kayibanda in atašejka v njegovem kabinetu Annette Farrugia.

Revizijo je zaključila članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen, pri tem pa so sodelovali vodja njenega kabineta Katja Mattfolk, atašejka v njenem kabinetu Aino Rantanen, vodilni upravni uslužbenec Michael Bain, vodja naloge Jiri Lang ter revizorja Karel Meixner in Erika Söveges. Jezikovno podporo je zagotovil Michael Pyper, grafično podporo pa Giuliana Lucchese.

Končne opombe

¹ V tem poročilu pomenijo „programi čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva“ programe čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami (države evropske sosedske politike in Rusija), ki jih je EU financirala v obdobju 2014–2020.

² Programming document for EU support to ENI Cross-Border Cooperation (2014-2020),skupni dokument Komisije in ESZD, 8. 10. 2014, str. 4.

³ GD REGIO 2020 Annual Activity Report – Annexes, Annex 7I: Assurance for ENI CBC (str. 100).

⁴ Sklepi Evropskega sveta, EUCO147/14, 16. 7. 2014, točka 6.

⁵ Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 o izvajanju programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi evropskega instrumenta sosedstva.

⁶ Letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2019, 25. 6. 2020, str. 15.

⁷ Posebno poročilo 14/2021 – Sodelovanje v okviru programa Interreg: potencial čezmejnih regij Evropske unije še ni v celoti izkoriščen.

⁸ Evropska komisija, Mid-term evaluation of cross border cooperation programmes between IPA II beneficiaries, avgust 2021.

⁹ Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014.

¹⁰ Programming document for EU support to ENI Cross-Border Cooperation (2014-2020), točka 6.3.

¹¹ ENPI CBC Strategy Paper 2007-2013, str. 25-26.

¹² Evropska komisija, Ex-post Evaluation of ENPI CBC programmes 2007-2013, januar 2018, priporočilo 1, str. 57.

¹³ Člen 3 Uredbe (EU) 2021/1058 o ESRR in Kohezijskem skladu. Specifični cilji za ESRR in Kohezijski sklad so: (1) konkurenčnejša in pametnejša Evropa, (2) bolj zelena Evropa, (3) bolj povezana Evropa, (4) bolj socialna in vključujoča Evropa ter (5) Evropa, ki je bliže državljanom.

¹⁴ Člen 14 Uredbe (EU) 2021/1059 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje. Specifična cilja Interreg sta: (1) boljše upravljanje sodelovanja ter (2) varnejša in bolj varovana Evropa.

¹⁵ Člen 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 897/2014.

¹⁶ Člena 12 in 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 897/2014.

¹⁷ Ex-post Evaluation of 2007-2013 ENPI CBC Programmes, priporočilo 3.1, str. 61.

¹⁸ Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Španija in Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Palestina in Tunizija. Poimenovanje Palestine v tem poročilu ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic EU glede tega vprašanja. Kot štirinajsta država se je programu leta 2019 uradno pridružila Alžirija, vendar sporazum o financiranju še ni bil podpisan.

¹⁹ Glej spletno stran Komisije o regionalnem sodelovanju s partnericami iz južnega sosedstva.

²⁰ Svet je oktobra 2020 sklenil, da bo zmanjšal sodelovanje z beloruskimi osrednjimi organi in sodelovanje v vzhodnem partnerstvu nadaljeval na nepolitični ravni, hkrati pa okrepil sodelovanje s civilno družbo. 28. junija 2021 so beloruski organi prekinili sodelovanje v vzhodnem partnerstvu.

²¹ Ex-post evaluation of the 2007-2013 ENPI CBC programmes, priporočilo 2,1, str. 59.

²² Razpis za projekte kapitalizacije, objavljen na spletni strani programa Območje Sredozemskega morja.

²³ The Background analysis on future NDICI CBC programmes, osnutek končnega poročila, 22. november 2019, Priloge 1, 2 in 5.

²⁴ V primeru programa Jugovzhodna Finska-Rusija je to posvetovanje potekalo le v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti.

²⁵ EU delegacije v Jordaniji, Libanonu, Rusiji, Tuniziji; delegacija EU v Ukrajini je bila edina izjema.

²⁶ Komisija in ESZD, Joint paper on Interreg NEXT Strategic Programming 2021-2027, 20. 1. 2020.

²⁷ Ex-post Evaluation of 2007-2013 ENPI CBC Programmes, priporočilo 2.1, str. 59 in 60.

²⁸ Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Keep.eu, preneseno 5. 4. 2022.

²⁹ TESIM,Managing the risks of the ENI CBC programmes, julij 2019, razdelek 4.4.

³⁰ Navodilo z dne 11. 9. 2017, Ref. Ares(2017)4429026, str. 2.

³¹ ENI CBC programmes state of play of October 2021, finančni podatki so bili konsolidirani in predloženi Komisiji v okviru projekta TESIM.

³² TESIM, Measures to minimise the risk of Partner Country liabilities, november 2021, str. 2.

³³ Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2020/879.

³⁴ Specific terms of reference for the mid-term evaluation of cross border cooperation programmes between IPA II beneficiaries, str. 8.

³⁵ Programming document for EU support to ENI Cross-Border Cooperation (2014-2020), točka 6.5.

³⁶ Guidance for developing result indicators in ENI CBC programmes, Interact ENPI, december 2014.

³⁷ Proceedings of the meeting of the monitoring and evaluation working group, organised by TESIM, 13–14 december 2016, str. 4.

³⁸ Člen 78(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 897/2014.

³⁹ Factsheet on result-oriented monitoring, 19. 9. 2019, str. 3.

⁴⁰ Za podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije: Performance, monitoring and evaluation of the European Regional Development Fund, the Cohesion Fund and the Just Transition Fund in 2021-2027, SWD(2021) 198 final.

⁴¹ Glej člene 41 do 45 Uredbe (EU) 2021/1060 (uredbe o skupnih določbah).

⁴² Člen 39(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 897/2014.

⁴³ Predlog Komisije za uredbo Interreg, COM(2018) 374, 29.5.2018.

⁴⁴ Background analysis on the future NDICI CBC programmes, osnutek končnega poročila, 22. november 2019.

⁴⁵ Joint paper on Interreg NEXT Strategic Programming 2021-2027.

⁴⁶ Za celoten pregled 22 regulativnih sprememb glej TESIM, Key features of Interreg NEXT and main changes compared to the ENI CBC Implementing Rules, posodobljeno julija 2021.

⁴⁷ Glej uvodno izjavo 5 in člen 20 Uredbe Komisije (EU) 2021/1237 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.

⁴⁸ Uredba (EU) 2021/1059.

⁴⁹ Prav tam, člen 32.

⁵⁰ Prav tam, člen 59(2) in (3).

⁵¹ Prav tam, člen 52(3).

⁵² TESIM,CBC NEXT: the voices of Partner Countries were heard, 1. 7. 2021.

⁵³ Člen 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1059.

⁵⁴ Priloga 1 k Uredbi (EU) 2021/1058.

⁵⁵ Glej „metodološki opis“ vsakega kazalnika v Prilogi 1 k delovnemu dokumentu služb Komisije SWD(2021) 198 o smotrnosti, spremljanju in vrednotenju z dne 8. julija 2021.

⁵⁶ Joint paper on Interreg NEXT Strategic Programming 2021-2027.

⁵⁷ Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/74 in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/75.

⁵⁸ Ta znesek vključuje 100 milijonov EUR, prvotno dodeljenih za Srednjeatlantski program, ki je bil pozneje preklican.

⁵⁹ Ta sprememba se še ni bila vključena v izvedbena sklepa Komisije, ki sta bila sprejeta istega meseca. Glej članek Modification of the Programme for the years 2021-2027, 11. 1. 2022.

⁶⁰ Izvedbeni sklep Komisije C(2022) 5740 o določitvi večletne strategije v zvezi s programi čezmejnega sodelovanja na zunanjih mejah EU, 12. 8. 2022.

⁶¹ Sporočilo za medije, Komisija prekinila čezmejno in transnacionalno sodelovanje z Rusijo in Belorusijo, 4. 3. 2022.

⁶² Predlog vključuje spremembe uredbe o skupnih določbah in uredbe o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Glej sporočilo Komisije za medije, 8. 3. 2022.

⁶³ Predlog Komisije za uredbo COM(2022) 362 o posebnih določbah za programe čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva po motnjah pri izvajanju programov, 22. 7. 2022.

⁶⁴ Egipt, Jordanija, Libanon, Palestina in Tunizija.

⁶⁵ Projekti „Artolio“, „Decost“, „SME4smartcities“.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-9109-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/0373	QJ-AB-22-025-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-9121-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/300962	QJ-AB-22-025-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.