Sinergije med programom Obzorje 2020 ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi Še niso v celoti izkoriščene

Povzetek

I Komisija je v strategiji Evropa 2020 poudarila vlogo raziskav in inovacij kot ključnega gonila družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnostnosti. Sredstva za podporo raziskavam in inovacijam so bila zagotovljena zlasti z osmim okvirnim programom EU za raziskave in inovacije (program Obzorje 2020), ki je imel dodeljena proračunska sredstva v višini 76,4 milijarde EUR, ter z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), v glavnem Evropskim skladom za regionalni razvoj, v katerem je bilo prevzetih obveznosti za dejavnosti na področju raziskav in inovacij v višini 41 milijard EUR. Čeprav so se tako s programom Obzorje 2020 kot s skladi ESI podpirale raziskave in inovacije, so bili njihovi cilji, izvajanje, načini upravljanja in določanje prednostnih nalog različni.

II Pravna okvira za program Obzorje 2020 in sklade ESI za obdobje 2014–2020 sta prvič vključevala posebno zahtevo za vzpostavitev sinergij med programoma. Sinergije pomenijo interakcijo dveh ali več programov, da se ustvari večji učinek kot s posamičnimi ukrepi. Izvajajo se lahko na različne načine, s skladi ESI se lahko na primer podpirajo dejavnosti za krepitev zmogljivosti za raziskave in s tem povečajo možnosti upravičencev, da pozneje prejmejo financiranje iz programa Obzorje 2020, pri katerem je konkurence več (predhodne sinergije), ali pa se iz skladov ESI financira izkoriščanje ali nadaljnji razvoj rezultatov projektov iz programa Obzorje 2020 (nadaljnje sinergije).

III To posebno poročilo je najnovejše poročilo iz serije objav, v katerih Sodišče preučuje podporo EU, namenjeno dejavnostim na področju raziskav in inovacij. Dopolnjuje Posebno poročilo Sodišča 15/2022 o ukrepih za povečanje udeležbe v programu Obzorje 2020.

IV Sodišče je v tej reviziji ocenilo, ali so Komisija in ustrezni nacionalni/regionalni izvajalski organi sprejeli primerne ukrepe za vzpostavitev sinergij med programom Obzorje 2020 in skladi ESI. Preučilo je, ali so ti organi dejavnikom, ki so bili ključni za ustvarjanje sinergij, pripisali ustrezen pomen ter ali so načrtovali in izvajali ukrepe za vzpostavitev sinergij.

V Ugotovilo je, da nekateri dejavniki, ki so bili ključni za ustvarjanje sinergij, še niso bili v celoti vzpostavljeni in da se je izvajanje razlikovalo glede na vrsto sinergije. Tako je bilo na primer razen razlik v pravnih okvirih obeh programov, ki jih je Komisija za obdobje 2021–2027 že obravnavala, sodelovanje med deležniki na področju raziskav in inovacij v obeh programih še vedno omejeno. Ker ni integrirane zbirke podatkov za projekte skladov ESI, ki bi bila interoperabilna s podatkovno zbirko programa Obzorje 2020, so Komisija in nacionalni/regionalni organi težko opredelili in preučili možne sinergije. Poleg tega ni bil vzpostavljen sistem za spremljanje sinergij, zato Komisija ni mogla sistematično opredeliti in spodbujati primerov dobre prakse.

VI Sodišče je ugotovilo, da strateški dokumenti skladov ESI, tj. strategije pametne specializacije in operativni programi, vsebujejo le malo sklicev na prednostne naloge programa Obzorje 2020. Poleg tega so bile prednostne naloge, določene v teh dokumentih, dokaj splošne, zato je bilo možnosti za ustvarjanje sinergij malo.

VII Organi za upravljanje skladov ESI niso izvedli vseh ukrepov za spodbujanje sinergij, predvidenih v strateških dokumentih. Zlasti ukrepi za ustvarjanje nadaljnjih sinergij za dodatno izkoriščanje rezultatov projektov iz programa Obzorje 2020 so bili izvedeni v zelo majhnem obsegu. Glavna razloga za to sta bila: (i) upravičenci do nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 so redko predvidevali nadaljnje sinergije s skladi ESI in (ii) organi upravljanja niso vedeli, kako vzpostaviti nadaljnje sinergije ali kako poiskati rezultate projektov programa Obzorje 2020. Poleg tega so organi upravljanja v ukrepih Komisije za krepitev zmogljivosti malo sodelovali in niso dovolj spodbujali koncepta sinergij

VIII In nazadnje, nekateri predlogi projektov, ki so bili v okviru programa Obzorje 2020 pozitivno ocenjeni, vendar zaradi pomanjkanja sredstev programa niso bili financirani, so prejeli znak kakovosti „pečat odličnosti“, da bi lažje pridobili finančna sredstva iz skladov ESI ali katero drugo financiranje. Vendar je finančna sredstva iz skladov ESI na koncu prejelo le malo število operativnih programov iz vzorca, ki ga je preučilo Sodišče.

IX Sodišče priporoča načine, na katere lahko Komisija:

• izboljša sodelovanje med deležniki, dejavnimi na področju raziskav in inovacij,
• izkoristi potencial podatkovnih zbirk za spodbujanje sinergij,
• poveča uporabo nadaljnjih sinergij in
• izboljša pretok informacij o projektih, ki so prejeli pečat odličnosti.

Uvod

Obzorje 2020 ter strukturni skladi za raziskave in inovacije

01 Komisija je v strategiji Evropa 2020 poudarila vlogo raziskav in inovacij kot eno od ključnih gonil družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnostnosti v EU. Trajni pomen raziskav in inovacij na ravni EU se odraža v šestih prioritetah Komisije za obdobje 2019–2024, saj imajo raziskave in inovacije eno od ključnih vlog pri vsaj štirih. To so: evropski zeleni dogovor, gospodarstvo za ljudi, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, in močnejša Evropa v svetu.

02 V obdobju 2014–2020 so bile naložbe v raziskave in inovacije iz proračuna EU večje kot kadar koli prej. Sredstva za podporo raziskavam in inovacijam so bila zagotovljena zlasti z osmim okvirnim programom za raziskave in inovacije (program Obzorje 2020) ter z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), pri katerih je bilo 95 % sredstev dodeljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za program Obzorje 2020 je bilo skupaj dodeljenih 76,4 milijarde EUR proračunskih sredstev, znesek prevzetih obveznosti EU za dejavnosti na področju raziskav in inovacij v okviru ESRR pa je bil skoraj 41 milijard EUR. Skupaj je to pomenilo 12 % proračuna EU za obdobje 2014–2020. Za obdobje 2021–2027 se je proračun EU za raziskave in inovacije še povečal (proračun za novi okvirni program na primer znaša 95,5 milijarde EUR, ocenjeni znesek za raziskave in inovacije iz ESRR znaša 56 milijard EUR, proračun za raziskave in inovacije, vključene v odobrene načrte za okrevanje in odpornost, pa je po podatkih iz marca 2022 znašal 44,4 milijarde EUR).

03 Komisija spodbuja ustvarjanje sinergij. Sinergije so v tem poročilu opredeljene kot usklajevanje financiranja raziskav EU iz skladov ESI in programa Obzorje 2020, da bi se povečali uspešnost in učinkovitost obeh ter s tem dosegel večji vpliv v smislu rezultatov na področju inovacij.

04 Sinergije so bile prvič omenjene v sporočilu Komisije iz leta 2007 in od takrat postajajo vse pomembnejše. Pravna okvira za program Obzorje 2020¹ in sklade ESI² za obdobje 2014–2020 sta prvič vključevala posebno zahtevo, da morajo izvajalski organi ustvariti sinergije med programoma. V pravnih okvirih za obdobje 2021–2027 za program Obzorje Evropa (naslednik programa Obzorje 2020) in za sklade za izvajanje kohezijske politike (nasledniki skladov ESI) imajo sinergije še večji pomen. Tako je zlasti v:

• uredbi o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa posebna pozornost namenjena usklajevanju in dopolnjevanju med kohezijsko politiko ter politiko na področju raziskav in inovacij, Priloga IV k uredbi pa je v celoti namenjena sinergijam,
• uredbi o skupnih določbah, ki ureja sklade za izvajanje kohezijske politike, poudarjen pomen krepitve usklajevanja in vzpostavitve sinergij ter dopolnjevanja s programom Obzorje Evropa za države članice in Komisijo.

05 V smernicah³ Komisije iz leta 2014 o sinergijah so opisane različne vrste možnih sinergij med programom Obzorje 2020 in skladi ESI (glej sliko 1).

06 Na sliki 2 je prikazana logika predhodnih in nadaljnjih sinergij med programom Obzorje 2020 in skladi ESI.

07 S skladi ESI in programom Obzorje 2020 se sicer zagotavlja znatna podpora za raziskave in inovacije, vendar sta načrtovanje in izvajanje sinergij zapletena, saj se sklada razlikujeta v več vidikih (za več podrobnosti glej Prilogo I):

• cilji: finančna sredstva programa Obzorje 2020 so usmerjena v odličnost, skladi ESI pa so namenjeni krepitvi ekonomske in socialne kohezije z zmanjšanjem razlik med regijami. To se odraža tudi v različni porazdelitvi sredstev programa Obzorje 2020 po državah članicah v primerjavi s sredstvi skladov ESI, za katera so bile prevzete obveznosti za raziskave in inovacije (glej Prilogo II),
• upravljanje: program Obzorje 2020 je neposredno upravljala Komisija (tj. prek razpisov za projekte na ravni EU), skladi ESI pa so se izvajali z deljenim upravljanjem med Komisijo in državami članicami (tj. prek razpisov za projekte na nacionalni/regionalni ravni),
• izvajanje: program Obzorje 2020 se je izvajal prek večletnih delovnih programov, ki jih je pripravila Komisija, skladi ESI pa so se izvajali na podlagi operativnih programov, ki so jih pripravili nacionalni/regionalni organi in jih je odobrila Komisija,
• določitev prednostnih nalog: v obdobju 2014–2020 naj bi se sredstva iz skladov ESI za raziskave in inovacije porabila v skladu s strategijami pametne specializacije (S3), ki so jih pripravile države članice ali regije. S3 so „strategije za inovacije, ki določajo prednostne naloge za izgradnjo konkurenčne prednosti z razvojem lastnih prednosti na področju raziskav in inovacij ter njihovim usklajevanjem s poslovnimi potrebami […] ob hkratnem preprečevanju podvajanja in drobljenja prizadevanj“⁴. Finančna sredstva programa Obzorje 2020 so bila porabljena v skladu z glavnimi prednostnimi področji, kot so opredeljena v Uredbi, in temami znotraj teh področij, kot so opredeljene v delovnih programih, ki jih je Komisija sprejela v postopku komitologije (tj. s sodelovanjem odbora predstavnikov iz vseh držav članic).

08 Sinergije so zlasti pomembne za države, ki so manj uspešne na področju raziskav in inovacij ter imajo posledično manjšo udeležbo v programu Obzorje 2020 (glej Posebno poročilo 15/2022). Te države spadajo med tiste z največ finančnimi sredstvi za raziskave in inovacije, na voljo iz skladov ESI (glej Prilogo II).

Vloge in pristojnosti

09 V tabeli 1 so navedeni glavni deležniki, ki so bili vključeni v oblikovanje, izvajanje in spremljanje programa Obzorje 2020 in skladov ESI. Dodatne podrobnosti so na voljo v Prilogi I.

Obseg revizije in revizijski pristop

10 Ker je bilo treba v skladu s pravnima okviroma sinergije med programom Obzorje 2020 in skladi ESI prvič vzpostaviti za obdobje 2014–2020 (glej odstavek 04), je bil namen revizije pojasniti, koliko se je to res zgodilo. Sodišče se je odločilo, da bo revizijo izvedlo zaradi vse večjega pomena sinergij in zamujenih priložnosti, kadar se ne ustvarijo, ter da bi s tem dopolnilo svoje nedavno objavljeno Posebno poročilo 15/2022, ki se je osredotočalo na ukrepe za povečevanje udeležbe manj uspešnih držav v programu Obzorje 2020. Uredba o programu Obzorje 2020 dejansko določa, da bodo sinergije s skladi ESI ter ukrepi za povečevanje udeležbe v programu Obzorje 2020 pripomogli k zmanjšanju razkoraka med raziskavami in inovacijami v Evropi.

11 Sodišče se je vprašalo, ali so Komisija in nacionalni/regionalni izvajalski organi sprejeli ustrezne ukrepe za vzpostavitev sinergij med programom Obzorje 2020 in skladi ESI. V ta namen je ocenilo, ali:

• so Komisija in nacionalni/regionalni izvajalski organi dejavnikom, ki so bili ključni za ustvarjanje sinergij, pripisali ustrezen pomen,
• so Komisija in nacionalni/regionalni izvajalski organi uspešno načrtovali in izvajali sinergije.

12 Revizijsko delo Sodišča je zajemalo izvajanje sinergij v obdobju 2014–2020, pri tem pa je Sodišče preučilo dokaze iz različnih virov (za več podrobnosti o metodologiji glej Prilogo III):

• dokumentacijski pregled ustreznih dokumentov Komisije, pregled vprašalnikov, ki jih je izpolnilo osebje Komisije, in razgovore z osebjem Komisije,
• pregled analitičnih podatkov,
• analizo delovnih programov in sporazumov o nepovratnih sredstvih v okviru programa Obzorje 2020 na podlagi besedilnega rudarjenja,
• analizo ustreznih dokumentov iz vzorca petih držav članic (Portugalske, Poljske, Slovenije, Hrvaške in Romunije) ter razgovore z njihovimi organi upravljanja in nacionalnimi kontaktnimi točkami. Sodišče je te države izbralo na podlagi njihove uspešnosti na področju raziskav in inovacij, razpoložljivosti skladov ESI za raziskave in inovacije ter udeležbe v programu Obzorje 2020,
• ankete, poslane organom upravljanja 27 operativnih programov (stopnja odziva: 64 %) in 78 nacionalnim kontaktnim točkam (stopnja odziva: 67 %) v vseh državah članicah,
• razgovore s strokovnjaki na tem področju.

Opažanja

Vsem dejavnikom, ključnim za ustvarjanje sinergij, ni bila namenjena ustrezna pozornost

13 Ustvarjanje sinergij je zapleteno, saj se financiranje EU iz skladov ESI in programa Obzorje 2020 razlikuje v več vidikih (glej odstavek 06). Sodišče je pregledalo dokumentacijo in pridobilo povratne informacije Komisije in nacionalnih deležnikov, ki so opozorili na številne dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost ali neuspešnost vzpostavljanja sinergij: stopnjo usklajenosti pravil in predpisov, sodelovanje med ustreznimi akterji na ravni EU in držav članic, razpoložljivost ustreznih podatkov ter upravne zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni.

14 Sodišče je zato ocenilo, ali:

• so pravila in predpisi olajšali ustvarjanje sinergij,
• je bilo sodelovanje na ravni EU in na nacionalni ravni primerno za ustvarjanje sinergij,
• je Komisija imela ustrezne podatke in orodja za spremljanje, da bi lahko opredelila in spodbujala potencialne sinergije,
• je Komisija ustrezno podprla krepitev zmogljivosti nacionalnih/regionalnih uprav.

Komisija se je odzvala na pomanjkljivosti v pravilih in predpisih, ki so ovirale ustvarjanje sinergij

15 V več študijah⁵, izvedenih za Komisijo, je bilo opozorjeno na pomanjkanje skladnosti med regulativnimi določbami, ki urejajo program Obzorje 2020, uredbo o skupnih določbah, ki ureja sklade ESI, in s tem povezano uredbo o splošnih skupinskih izjemah v okviru pravil o državni pomoči, kar je bilo opredeljeno kot ovira za sinergije. Sodišče je s svojim revizijskim delom, zlasti anketami in razgovori s strokovnjaki, organi upravljanja in nacionalnimi kontaktnimi točkami, to ugotovitev potrdilo in tako poudarilo pomen uskladitve regulativnih določb.

16 Komisija se je odzvala tako, da je predlagala več prilagoditev, ki so bile vključene v ustrezne uredbe za obdobje 2021–2027 (glej Prilogo IV). Uvedene so bile na primer naslednje spremembe:

• skladi, ki izvajajo kohezijsko politiko, morajo sprejeti pogoje, ki so že bili ocenjeni v programu Obzorje Evropa, in sicer v zvezi s projekti, sofinanciranimi iz programa Obzorje Evropa, ali projekti, ki so prejeli pečat odličnosti,
• uskladitev meril o tem, kaj se šteje za upravičene dejavnosti, metod za izračun upravičenih stroškov in pravil o državni pomoči za projekte, ki se sofinancirajo iz programov, ali za projekte, ki so prejeli pečat odličnosti,
• možnost uporabe nepovratnih sredstev iz skladov ESI kot nacionalnih prispevkov za evropska partnerstva, vzpostavljena v okviru programa Obzorje Evropa (partnerstva med Komisijo in zasebnimi ali javnimi partnerji v usklajenih pobudah za raziskave in inovacije),
• možnost prenosa do 5 % začetnih nacionalnih dodeljenih sredstev vsakega kohezijskega sklada v kateri koli drug instrument z neposrednim ali posrednim upravljanjem (vključno s programom Obzorje Evropa).

17 Ker so bile te spremembe uvedene šele za obdobje 2021–2027, bo treba v praksi še ugotoviti, ali in koliko bo izpolnjeno pričakovanje, da naj bi pozitivno vplivale na sinergije.

Organi, vključeni v upravljanje skladov ESI in programa Obzorje 2020, so malo sodelovali

18 V uredbi o skupnih določbah⁶ in uredbi o programu Obzorje 2020⁷ je bil poudarjen pomen usklajevanja in tesne interakcije med programoma. Kot je prikazano v tabeli 1, imajo skladi ESI ter okvirni program za raziskave in inovacije različne strukture upravljanja na ravni EU in nacionalni/regionalni ravni. Služba Evropskega parlamenta za raziskave⁸ je leta 2016 poudarila vlogo usklajevanja med generalnimi direktorati Komisije, da bi presegli razdrobljene pristope na ravni EU in na ravni držav članic. To usklajevanje je mogoče doseči z redno in strukturirano izmenjavo informacij.

19 V poročilu⁹ iz leta 2018, ki ga je objavila Komisija, je zaključeno, da se na Komisiji in v državah članicah še vedno uporabljajo t. i. silosni pristopi. Tako navaja, da ministrstva ali oddelki sodelujejo z različnimi organi Evropske komisije z različnimi in včasih nasprotujočimi si nalogami, prednostnimi nalogami in kulturami delovanja, pri čemer priporoča, da se vzpostavi in institucionalizira strukturiran dialog v obliki foruma z agendami, v katerih se prizadeva za sinergije.

20 Kljub temu priporočilu Sodišče ugotavlja, da nekatere slabosti, ugotovljene leta 2016, leta 2021 še niso bilo odpravljene. Ugotavlja tudi, da sta glavna zadevna generalna direktorata (GD RTD in GD REGIO) pri pripravi predpisov za obdobje 2021–2027 dobro sodelovala. Vendar Komisija ni vzpostavila rednega in strukturiranega procesa dialoga, ki bi vključeval ustrezne generalne direktorate Komisije in nacionalne akterje, odgovorne za oblikovanje in izvajanje obeh programov.

21 Sodišče je tako ugotovilo le malo primerov strukturiranega dialoga med generalnimi direktorati Komisije in nacionalnimi/regionalnimi deležniki o posebnih temah. Eden od primerov, ki so ga deležniki pozitivno sprejeli, je bila izkustvena skupnost pečata odličnosti (glej okvir 1).

22 V zvezi z nacionalnimi organi sta bila v uredbi o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 ter minimalnih standardih in vodilnih načelih za vzpostavitev mrež nacionalnih kontaktnih točk v skladu s programom Obzorje 2020 zahtevana večja komunikacija in sodelovanje med organi za upravljanje skladov ESI in nacionalnimi kontaktnimi točkami programa Obzorje 2020.

23 Sodišče je ugotovilo, da so v dveh od petih držav članic iz vzorca, tj. na Portugalskem in v Sloveniji, nacionalne kontaktne točke in organi upravljanja dobro sodelovali. V ostalih treh državah članicah je bilo sodelovanja in izmenjave informacij malo. Ankete Sodišča so potrdile, da je večina tistih organov upravljanja in nacionalnih kontaktnih točk, ki so izpolnili ankete, še naprej delovala z razdrobljenim pristopom, kar pomeni, da je bilo sodelovanja med organi upravljanja (skladi ESI) in nacionalnimi kontaktnimi točkami (Obzorje 2020) malo (za več podrobnosti o teh anketah glej Prilogo III):

• 41 % organov upravljanja, ki so izpolnili anketo Sodišča, je navedlo, da ni bilo strukturiranega sodelovanja z nacionalnimi kontaktnimi točkami. Poleg tega jih je 59 % navedlo, da niso organizirali dogodkov, ki bi povezali ustrezne deležnike iz obeh skupnosti (upravičence v okviru programa Obzorje 2020 in skladov ESI ter druge deležnike), ali so jih redko organizirali,
• 85 % nacionalnih kontaktnih točk, ki so izpolnile anketo Sodišča, je navedlo, da je bila stopnja sodelovanja z organi upravljanja nizka do zelo nizka ali da sodelovanja sploh ni bilo. Poleg tega je 75 % nacionalnih kontaktnih točk navedlo, da je njihova raven poznavanja podpore za raziskave in inovacije v okviru skladov ESI nizka ali zelo nizka, ali pa je celo navedlo, da poznavanje skladov ESI ni del njihove pristojnosti.

24 V poročilu¹⁰ iz leta 2020 o izkušnjah, pridobljenih s poskusnim razpisom za projekte, financirane iz skladov ESI v okviru programa Interreg Srednja Evropa, je prav tako ugotovljena večja potreba po sodelovanju med deležniki programa Obzorje 2020 in skladov ESI (glej okvir 2). Poskusni razpis je bil izveden, ker znanje, pridobljeno s projekti, ki jih financira EU, v praksi ni bilo v celoti izkoriščeno, rezultati raziskav in inovacij pa pogosto niso dosegli ustreznih deležnikov v regijah EU. Razlog za to je bil pomanjkanje komunikacije, usklajevanja in sodelovanja med raziskovalci in regionalnimi deležniki.

Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni bilo mogoče dobro opredeliti in spremljati sinergij

25 V poročilu, ki ga je objavilo Skupno raziskovalno središče Komisije, je navedeno, da bi bila interoperabilnost podatkovnih zbirk programa Obzorje 2020 in skladov ESI zelo koristna za spremljanje in vrednotenje politike ter opredelitev in ustvarjanje sinergij¹¹.

26 Sodišče je na podlagi pregleda dokumentacije in povratnih informacij osebja Komisije opredelilo koristi interoperabilnih podatkovnih zbirk (ki bi zajemale projekte programa Obzorje 2020 in skladov ESI) za (i) spremljanje in vrednotenje politik ter (ii) sinergije (glej sliko 3).

27 Sodišče je analiziralo, ali je Komisija sprejela ukrepe za vzpostavitev interoperabilnih podatkovnih zbirk za projekte programa Obzorje 2020 in skladov ESI ter ali so Komisija in države članice opredelile (i) področja s potencialom za ustvarjanje sinergij in (ii) obstoječe sinergije za prikaz primerov najboljše prakse.

28 V obdobju 2014–2020 so bile v ločenih podatkovnih zbirkah zagotovljene informacije o projektih, ki niso bili financirani le iz programa Obzorje 2020, temveč tudi iz skladov ESI:

• za projekte programa Obzorje 2020 je imela Komisija le notranjo podatkovno zbirko, dokler ni bil leta 2018 vzpostavljen odprt podatkovni portal programa Obzorje 2020. Nov podatkovni portal vključuje podatke o financiranih projektih in njihovih upravičencih, razčlenjene po državah in regijah, vrsti organizacije in prednostnem področju (npr. energija, zdravje in vesolje),
• za projekte, sofinancirane iz skladov ESI, enotna podatkovna zbirka do marca 2022 ni obstajala. Namesto tega so organi upravljanja v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi informacije o projektih, sofinanciranih iz skladov ESI, beležili in jih objavljali na spletnih mestih, povezanih z njihovimi operativnimi programi¹². Marca 2022 je Komisija s platformo Kohesio vzpostavila enotno podatkovno zbirko o projektih, sofinanciranih iz skladov ESI. V podatkovno zbirko Kohesio so trenutno vključeni projekti iz obdobja 2014–2020, Komisija pa jo namerava razširiti tudi na obdobje 2021–2027. Vendar podatkovna zbirka Kohesio ni interoperabilna s podatkovno zbirko programa Obzorje 2020.

29 Z uporabo teh neskladnih podatkovnih zbirk je bilo težko opredeliti projekte, s katerimi so bila obravnavana podobna prednostna področja v okviru programa Obzorje 2020 in skladov ESI ter so bili zato primerni za ustvarjanje sinergij, saj:

• ni bilo skupne kategorizacije (taksonomije) prednostnih nalog programa Obzorje 2020 in S3,
• podatki za sklade ESI, ki so jih beležili organi upravljanja, niso bili povsem standardizirani in so bili večinoma v nacionalnih jezikih,
• organi upravljanja niso sistematično beležili prednostnih nalog S3 za posamezne projekte. To bo verjetno izziv tudi v prihodnje, saj se v uredbi o skupnih določbah, ki ureja obdobje 2021–2027, od držav članic ne zahteva poročanje o prednostnih področjih S3, ki so obravnavani v projektih.

30 Zato obstoječe podatkovne zbirke niso omogočale evidentiranja glavnih projektov na področju raziskav in inovacij, ki jih financira EU, ter z njimi povezanih naložb (npr. z zagotavljanjem informacij o geografski razširjenosti ali o tem, pri katerih prednostnih nalogah so sinergije bolj možne). Zaradi tega je bilo ustvarjanje sinergij in spremljanje politike težavno, tako kot je prikazano na sliki 3.

31 Poleg tega je Sodišče kljub koristnosti spremljanja sinergij med skladi ESI in programom Obzorje 2020 (glej odstavek 25) ugotovilo, da niti Komisija niti organi upravljanja, odgovorni za operativne programe, ki jih je Sodišče analiziralo, sinergij niso sistematično spremljali.

32 Sodišče je ugotovilo tudi naslednje omejitve na ravni Komisije pri opredelitvi sinergij in spremljanju njihovega izvajanja:

• informacije za opredelitev predhodnih sinergij: čeprav ima Komisija orodje za besedilno rudarjenje (CORTEX), s katerim je teoretično mogoče opredeliti obstoječe predhodne sinergije, ga v praksi ni mogoče uporabiti, saj v predlogih projektov programa Obzorje 2020 ni posebnega mesta za navedbo povezav s prejšnjimi projekti, sofinanciranimi iz skladov ESI,
• spremljanje projektov programa Obzorje 2020: čeprav bi se lahko s podatki o uporabi rezultatov raziskav iz zaključenih projektov programa Obzorje 2020 podpirala opredelitev obstoječih nadaljnjih sinergij, Komisija takih informacij ne zbira,
• informacije, ki so na voljo na nacionalni ravni: informacije o projektih s pečatom odličnosti, sofinanciranih iz skladov ESI, se ne zbirajo sistematično in se ne sporočajo Komisiji.

Organi upravljanja so slabo izkoristili ukrepe za krepitev zmogljivosti

33 Ker so imeli program Obzorje 2020 in skladi ESI vsak svoja pravila, mehanizme izvajanja in deležnike, so bile ustrezne vodstvene in upravne zmogljivosti ključne za to, da so se oblikovali in izvajali ukrepi na področju raziskav in inovacij s sinergijami na nacionalni in regionalni ravni. To je še pomembneje za obdobje 2021–2027, v katerem se je financiranje EU za raziskave in inovacije povečalo.

34 Sodišče je analiziralo:

• kakšno podporo je Komisija zagotovila nacionalnim deležnikom, zlasti organom upravljanja, da bi ti povečali svoje strokovno znanje in izkušnje na področju sinergij, ter
• kako so nacionalni deležniki to podporo sprejemali.

35 Komisija je sprejela različne ukrepe za podporo nacionalnim deležnikom, da bi povečali svoje znanje na področju sinergij, in sicer zlasti:

• leta 2014 je objavila smernice o različnih ukrepih (vključno s promocijskimi dejavnostmi in dejavnostmi usposabljanja, usklajevalnimi praksami in spremljanjem), ki bi jih morale sprejeti službe Komisije, organi upravljanja in nacionalne kontaktne točke, da bi ustvarili sinergije. Organi upravljanja v petih izbranih državah članicah so priznali, da so smernice prispevale k ozaveščanju o sinergijah, vendar naj bi jih le malo uporabljali. Komisija je julija 2022 objavila nove smernice o sinergijah med programom Obzorje Evropa in ESRR,
• v okviru instrumenta za podporo politikam (instrument programa Obzorje 2020, ki se je uporabljal za spodbujanje reform v nacionalnih ekosistemih raziskav in inovacij) je Komisija izvajala dejavnost, ki je vključevala spodbujanje izmenjave najboljših praks na področju sinergij. Sodelujoči so zlasti izmenjali izkušnje o tem, (i) kako podpreti nacionalno udeležbo v okvirnih programih ter (ii) kako čim bolj povečati sinergije med programom Obzorje 2020 in skladi ESI¹³. Vendar je Sodišče ugotovilo, da so v tej dejavnosti sodelovali le predstavniki 11 držav članic (Belgije, Bolgarije, Cipra, Španije, Hrvaške, Madžarske, Latvije, Poljske, Portugalske, Slovenije in Švedske ter Nemčije kot opazovalke),
• Komisija je koncept sinergij spodbujala na konferencah (npr. v okviru tedna inovativnih evropskih regij ter evropskega tedna regij in mest) in posebnih dogodkih, ki so jih organizirale tretje strani.

36 In nazadnje, Evropski parlament je začel in financiral glavno pobudo, tj. projekt „stopnice do odličnosti“ za podporo ustvarjanju sinergij v obdobju 2014–2020. JRC Komisije je projekt „stopnice do odličnosti“ izvedel v sodelovanju z GD REGIO, ki je državam članicam in regijam pomagal pri (i) izkoriščanju sinergij med skladi ESI in programom Obzorje 2020 ter (ii) uspešnem izvajanju nacionalnih in regionalnih S3 ter prizadevanju za inovativno odličnost na splošno. Projekt se je zaključil leta 2020 in se v obdobju 2021–2027 ne bo nadaljeval. Sodelovanje pri dejavnostih tega projekta so omenili nacionalni deležniki iz treh od petih držav članic v vzorcu Sodišča, pri čemer so v zvezi z njimi izrazili visoko stopnjo zadovoljstva.

37 Sodišče tudi ugotavlja, da je bila udeležba v dejavnostih krepitve zmogljivosti, ki jih je organizirala Komisija, slaba. Glede na anketo Sodišča je bila stopnja udeležbe od 44 % za promocijske dogodke pa do 7 % za dejavnosti usposabljanja (glej sliko 4).

38 Kljub omenjeni slabi udeležbi so organi upravljanja in nacionalne kontaktne točke, ki jih je Sodišče obiskalo med revizijo, izrazili potrebo po več usposabljanjih, mentorstvu in izmenjavi najboljših praks.

39 V anketi Sodišča so organi upravljanja navedli, da so sami sprejeli zelo malo ukrepov, s katerimi bi se podprlo ustvarjanje sinergij med programoma (glej sliko 5).

Sinergije, predvidene v strateških dokumentih, so se izvajale v različnem obsegu

40 V smernicah Komisije o sinergijah iz leta 2014 (glej odstavek 35) je navedeno, da je izjemno pomembno zagotoviti optimalne sinergije med skladi ter čim bolj povečati učinek in učinkovitost javnega financiranja. Evropski parlament in Svet sta jasno poudarila, da za ta pristop ne velja več le, da ga je „lepo imeti“, temveč, da ga je „treba izvajati“. Za to je bil potreben sistematičen pristop vseh ustreznih deležnikov k sinergijam in to je tudi pomenilo, da je bilo treba možnosti za sinergije, določene v S3 in operativnih programih, povezati z usklajenimi prizadevanji na terenu, da bi zagotovili njihovo izvajanje.

41 Sodišče je zato ocenilo, ali:

• so S3 in z njimi povezani operativni programi vključevali ukrepe za ustvarjanje sinergij s programom Obzorje 2020,
• so bile različne vrste sinergij dejansko izvedene, zlasti:

1. nadaljnje sinergije;
2. predhodne sinergije;
3. alternativno financiranje za projekte, ki so prejeli pečat odličnosti.

42 Poleg tega so vsi organi upravljanja iz vzorca zagotovili dopolnilno financiranje (glej odstavek 05) za določeno vrsto projektov (projekte povezovanja ali projekte kateder evropskega raziskovalnega prostora) iz sklopa „spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ v okviru programa Obzorje 2020. Od organov upravljanja, ki so izpolnili anketo Sodišča, jih je 44 % (7 od 16) navedlo, da njihovi operativni programi vključujejo take ukrepe, 31 % (5 od 16) pa jih je navedlo, da so jih izvedli. Ker pa je Sodišče dopolnilno financiranje že obravnavalo v nedavnem posebnem poročilu o ukrepih za povečevanje udeležbe (Posebno poročilo Sodišča 15/2022), tega vprašanja v tem poročilu ni dodatno analiziralo.

Sinergije so bile predvidene v strateških dokumentih skladov ESI, vendar je bila raven podrobnosti različna

43 Da bi se sinergije dejansko vzpostavile, jih je treba ustrezno načrtovati v strateških dokumentih, zlasti v S3 (glej odstavek 06) in operativnih programih v okviru skladov ESI.

44 V priročniku Komisije za S3 iz leta 2012 je navedeno, da bi bilo treba v S3 nacionalne/regionalne naložbe v raziskave in inovacije osredotočiti na nekaj globalno konkurenčnih področij ter se izogibati razpršeni uporabi virov. Z osredotočanjem na manjše število prioritetnih gospodarskih dejavnosti in specifičnih tehnoloških področij na nacionalni/regionalni ravni naj bi se olajšalo strateško načrtovanje naložb v raziskave in inovacije. V priročniku je tudi navedeno, da določanje prednostnih nalog v kontekstu S3 vključuje uspešno ujemanje med (i) opredelitvijo širših ciljev, usklajenih s politikami EU, in (ii) določitvijo prednostnih nalog (ali niš) za pametno specializacijo.

45 V zvezi z določanjem prednostnih nalog v S3 je bilo v različnih študijah¹⁴ ugotovljeno, da v S3 prihaja do širitve ciljev. Zlasti Komisija v študiji iz leta 2021 o določanju prednostnih nalog v S3¹⁵ navaja, da so bili tematski sklopi prednostnih področij S3 v več državah članicah široki. V študiji je bilo analiziranih tudi 2 324 razpisov za zbiranje predlogov projektov, ki so jih objavili organi upravljanja, in ugotovljeno, da so bile v veliki večini razpisov (74 %) obravnavane vse prednostne naloge S3 hkrati.

46 Ker prednostne naloge S3 niso bile osredotočene in ker so bili razpisi za zbiranje predlogov na splošno odprti za katero koli prednostno nalogo S3, namesto da bi se upoštevale sektorske in tehnološke posebnosti, kot bi sledilo iz logike pametne specializacije¹⁶, so možnosti za doseganje kritične mase in s tem ustvarjanje sinergij manjše.

47 Sodišče je zato analiziralo, ali so S3 in zadevni operativni programi v petih državah članicah iz njegovega vzorca vključevali ukrepe za ustvarjanje sinergij. Poleg tega je analiziralo, ali so S3 vključevale posebne sklice na evropska partnerstva, ki se spodbujajo v programu Obzorje 2020. Namen teh partnerstev je povezati Komisijo ter zasebne in/ali javne partnerje (vključno s tistimi, ki upravljajo sklade ESI) v usklajenih pobudah za raziskave in inovacij, s katerimi se obravnavajo prioritete politike EU.

48 Sodišče je ugotovilo naslednje:

• v samo eni od S3 iz vzorca (Romunija) so omenjena posebna evropska partnerstva, s katerimi naj bi ustvarili sinergije, in sicer tako da bi nacionalnim subjektom zagotovili nepovratna sredstva, ki bi jim omogočila sodelovanje v teh partnerstvih,
• v treh od petih operativnih programov iz vzorca (Portugalska, Romunija in Slovenija) je omenjeno, da so (nekatere) njihove prednostne naloge povezane s prednostnimi nalogami programa Obzorje 2020. Ozaveščenost o tej povezavi nacionalnim/regionalnim organom omogoča, da proaktivno kontaktirajo svoje deležnike, da bi jih seznanili z možnostmi, ki so v programu Obzorje 2020 na voljo za raziskave, in spodbujajo povezave z evropskimi partnerstvi (npr. z zagotavljanjem nepovratnih sredstev),
• vse S3 in ustrezni operativni programi so vključevali ukrepe za ustvarjanje sinergij. Vendar se je raven podrobnosti sklicevanj v S3 in operativnih programih med državami članicami iz vzorca močno razlikovala: v nekaterih državah so bila sklicevanja na ukrepe, ki obravnavajo sinergije, precej omejena in/ali zelo splošna (Hrvaška in Poljska), v drugih (Slovenija, Romunija in Portugalska) pa so vključevala podrobne opise več ukrepov.

49 V okviru 3 so navedeni primeri sinergij, načrtovanih v operativnih programih.

Načrtovane predhodne sinergije so bile na splošno izvedene

50 Predhodni ukrepi (glej odstavek 05) običajno vključujejo razvoj raziskovalne infrastrukture in podporo, s katero se deležnikom na področju raziskav in inovacij pomaga pri pripravi predlogov projektov za oddajo na konkurenčne razpise za projekte programa Obzorje 2020. Ta podpora je bila zlasti pomembna za države članice, ki imajo vztrajno nizko stopnjo udeležbe v okvirnih programih, zlasti v smislu odobrenih projektov. Čeprav na stopnjo udeležbe države v okvirnem programu vpliva veliko spremenljivk (glej Posebno poročilo 15/2022), je razpoložljivost finančnih sredstev za podporo postopku prijave eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na udeležbo.

51 Anketa Sodišča, izvedena med organi upravljanja, je pokazala, da je 50 % anketirancev (8 od 16) predvidelo ukrepe za ustvarjanje predhodnih sinergij, 44 % (7 od 16) pa jih je dejansko izvedlo.

52 Sodišče je v analizi operativnih programov iz vzorca ugotovilo, da so bili pri vseh predvideni in izvedeni ukrepi za razvoj infrastrukture za raziskave in inovacije, kot so centri odličnosti. Primeri takih ukrepov so naložbe v infrastrukturo na področju fotonuklearne fizike v Romuniji ter naložbe v centre odličnosti in nacionalni superračunalniški center v Sloveniji.

53 Sodišče je tudi ugotovilo, da so bili v okviru štirih od petih operativnih programov iz vzorca (Poljska, Portugalska, Romunija in Slovenija) predvideni in izvedeni ukrepi, katerih neposredni namen je bil pomagati nacionalnim deležnikom na področju raziskav in inovacij pri udeležbi v programih Obzorje 2020. Vendar je bila v dveh od teh štirih držav članic (na Poljskem in v Romuniji) ta podpora zagotovljena šele nekaj let po začetku programa Obzorje 2020 (pet let v primeru Poljske in sedem let v primeru Romunije).

54 V raziskavi iz leta 2016¹⁷ in končnem poročilu o projektu¹⁸, financiranem iz proračuna EU, so bili taki programi podpore opredeljeni kot ključni za povečanje udeležbe v okvirnem programu in s tem za verjetnost ustvarjanja predhodnih sinergij. Sodišče je ugotovilo, da so bile države članice, ki so zamujale z izvajanjem programov podpore v okviru skladov ESI, tudi med državami z najnižjo stopnjo udeležbe v programu Obzorje 2020 (glej sliko 6 Posebnega poročila 15/2022):

• v smislu financiranja iz programa Obzorje 2020 na prebivalca sta bili Poljska in Romunija državi članici, ki sta prejeli najmanj sredstev,
• v smislu financiranja iz programa Obzorje 2020 glede na ekvivalente polnega delovnega časa raziskovalcev je bila Poljska uvrščena na zadnje mesto.

Nadaljnje sinergije niso bile vzpostavljene v zadostnem obsegu

55 V skladu z uredbo o skupnih določbah morajo strategije S3 vključevati nadaljnje ukrepe za zagotovitev sredstev za izkoriščanje in razpršitev rezultatov s področja raziskav in inovacij, ki izhajajo iz programa Obzorje 2020 in predhodnih programov, na trgu, s posebnim poudarkom na vzpostavljanju inovacijam prijaznega okolja za poslovanje in industrijo.

56 Poleg tega bi morala Komisija v skladu s svojimi smernicami o sinergijah iz leta 2014 (glej odstavek 35) pri izvajanju programa Obzorje 2020 spodbujati nadaljnjo uporabo rezultatov projektov programa Obzorje 2020 (in rezultatov projektov iz prejšnjih okvirnih raziskovalnih programov) pri projektih, ki se sofinancirajo iz skladov ESI.

57 Osebje Komisije, s katerim je Sodišče opravilo razgovore, je poudarilo, kako pomembno je izkoriščati rezultate programa Obzorje 2020 ne glede na državo, v kateri je bila tehnologija razvita, da bi povečali učinek okvirnega programa in kroženje znanja v EU. Čezmejno izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij je zlasti koristno tudi za države in regije z nizko stopnjo udeležbe v okvirnem programu (glej Posebno poročilo 15/2022), saj bi na ta način lahko imele dostop do najsodobnejših tehnologij in jih uporabljale.

58 Če ni prizadevanja za nadaljnje sinergije, to pomeni zamujeno priložnost, da bi rezultate raziskav in inovacij prenesli v prakso ter jih uporabili za reševanje teritorialnih izzivov, s čimer bi zagotovili učinek financiranja EU.

59 Sodišče je zato analiziralo, ali:

• so organi upravljanja izvajali ukrepe iz operativnih programov, katerih cilj je bil ustvarjati nadaljnje sinergije,
• je Komisija spodbujala ustvarjanje nadaljnjih sinergij s svojimi delovnimi programi iz programa Obzorje 2020 (vključno z razpisi za zbiranje predlogov),
• so upravičenci projektov programa Obzorje 2020 dejansko predvideli nadaljnje sinergije.

60 Čeprav je Komisija poudarjala nadaljnje sinergije, je anketa Sodišča, izvedena med organi upravljanja, pokazala, da je le 44 % anketirancev (7 od 15) predvidelo ukrepe, s katerimi bi te sinergije ustvarili. Še več, na koncu jih je ukrepe izvedlo le 13 % (2 od 15). Od vseh ukrepov, ki obravnavajo sinergije, so se tisti, ki se nanašajo na nadaljnje sinergije, dejansko izvajali v daleč najmanjšem obsegu.

61 Podobno velja za pet operativnih programov iz držav članic iz vzorca Sodišča, saj z nobenim niso bili uvedeni ukrepi za doseganje nadaljnjih sinergij s programom Obzorje 2020. Poleg tega v nobenem ni obravnavana možnost uporabe skladov ESI za ustvarjanje nadaljnjih sinergij z rezultati raziskav in inovacij, doseženimi v drugih državah članicah ali regijah v okviru programa Obzorje 2020.

62 Sodišče je tudi ugotovilo, da so štirje od petih operativnih programov iz vzorca vključevali sklicevanja na javna naročila za inovacije, ki so instrument s potencialom za ustvarjanje nadaljnjih sinergij. Naročnik v tem primeru deluje kot stranka za uvajanje inovativnih rešitev (proizvodov ali storitev), ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg. Vendar so se od štirih operativnih programov le v okviru enega (Poljska) dejansko izvajala javna naročila za ukrepe na področju inovacij, čeprav brez posebnega sklicevanja na uporabo rezultatov projektov iz programa Obzorje 2020.

63 Sodišče je ugotovilo, da je glavni razlog, da si organi upravljanja niso prizadevali za nadaljnje sinergije, pomanjkanje znanja in informacij, saj:

• niso vedno razumeli koncepta nadaljnjih sinergij in s tem povezanih koristi,
• so imeli omejeno znanje o ustvarjanju sinergij in ugotavljanju ustreznih rezultatov programa Obzorje 2020. Poleg tega je bila opredelitev potencialnih projektov za ustvarjanje sinergij ovirana zaradi odsotnosti orodja za povezovanje (kot je interoperabilna podatkovna zbirka) programa Obzorje 2020 in skladov ESI. Zaključki poročila o izkušnjah, pridobljenih s poskusnim razpisom za pobudo Interreg (glej odstavek 24) so podobni,
• pogosto niso bili seznanjeni s podatkovno zbirko programa Obzorje 2020 CORDIS za razširjanje in uporabo rezultatov projektov iz programa Obzorje 2020.

64 Sodišče je na podlagi besedilnega rudarjenja izvedlo analizo delovnih programov iz programa Obzorje 2020, povezanih z ukrepi, ki imajo potencial za ustvarjanje nadaljnjih sinergij. Izbralo je tiste, ki so bili objavljeni ob koncu programa Obzorje 2020 (obdobje 2018–2020). Ugotovilo je, da so vsi vključevali vsaj eno sklicevanje na nadaljnje sinergije s skladi ESI.

65 Vendar so bila ta sklicevanja na splošno vključena le v uvodu, v katerem so navedene zelo splošne informacije za kandidate, ne pa v posameznih razpisih za zbiranje predlogov projektov, ki vključujejo podrobnejše informacije. Analiza 632 razpisov za zbiranje predlogov, ki jo je opravilo Sodišče, je pokazala, da sta le 2 % razpisov dejansko zajemala sklice na nadaljnje sinergije.

66 Sodišče je na podlagi besedilnega rudarjenja izvedlo tudi analizo 13 603 sporazumov o nepovratnih sredstvih iz ukrepov programa Obzorje 2020, za katere je menilo, da imajo potencial za nadaljnje sinergije. Ti obsegajo 38 % vseh sporazumov o nepovratnih sredstvih za program Obzorje 2020 in 63 % vseh finančnih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, v programu Obzorje 2020. Sodišče je to analizo dopolnilo s podrobnim pregledom vzorca 100 projektov. Ugotovilo je, da se je le pri 4,8 % od 13 603 projektov obravnavala možnost ustvarjanja takih sinergij (glej sliko 6). Poleg tega sta le 2,2 % projektnih predlogov vključevala posebna sklicevanja na S3.

67 Poleg tega je Sodišče izvedlo podrobno analizo projektov, ki so se izvajali v okviru posebnega instrumenta programa Obzorje 2020, tj. potrditve koncepta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Ta instrument je še posebno primeren za vzpostavljanje nadaljnjih sinergij, saj je njegov cilj olajšati raziskovanje komercialnega in socialnega inovacijskega potenciala zamisli, ustvarjenih na podlagi nepovratnih sredstev ERC. Sodišče je ugotovilo, da je bila možnost ustvarjanja nadaljnjih sinergij obravnavana le pri 0,5 % projektov v okviru potrditve koncepta ERC.

Pečat odličnosti ima potencial, vendar je bil uporabljen le v omejenem obsegu

68 Pečat odličnosti je znak kakovosti, ki ga prejmejo predlogi projektov, predloženi za okvirne programe EU za raziskave in inovacije (glej odstavek 05). Vzpostavljen je bil s programom Obzorje 2020, prejemniki pečata odličnosti pa naj bi za svoje predloge lažje pridobili finančna sredstva iz drugih virov, ki niso program Obzorje 2020, vključno s skladi ESI. Hkrati je koncept drugim organom financiranja omogočil, da izkoristijo postopek ocenjevanja projektov, ki ga izvaja Komisija.

69 Komisija je leta 2015 uvedla pečat odličnosti za projekte, ki so jih predložila mala in srednja podjetja (MSP) v okviru instrumenta za MSP iz programa Obzorje 2020 (ki ga je pozneje nadomestil Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije (EIC)). Pečat odličnosti je bil naknadno uporabljen še za tri druge instrumente iz programa Obzorje 2020, in sicer za: ukrepe Marie Skłodowske-Curie, tj. program za doktorsko izobraževanje in podoktorsko usposabljanje v okviru programa Obzorje 2020; povezovanje (glej Posebno poročilo 15/2022); in nepovratna sredstva v okviru potrditve koncepta ERC (glej odstavek 67).

70 Sodišče je ocenilo, ali so organi upravljanja pečat odličnosti dobro izkoristili in take projekte financirali. Anketa Sodišča, izvedena med organi upravljanja, je pokazala, da je bilo zagotavljanje alternativnega financiranja za projekte s pečatom odličnosti najpogostejša vrsta sinergije, predvidena v operativnih programih tistih, ki so izpolnili anketo: v 63 % (10 od 16) operativnih programov se je o takih ukrepih razmišljalo, v 50 % (8 od 16) pa se jih je na koncu izvedlo. Komisija sama nima popolnih informacij o številu projektov, ki so prejeli pečat odličnosti in so bili financirani iz skladov ESI.

71 Vendar je Sodišče na podlagi svoje analize operativnih programov iz vzorca ugotovilo, da se je raven izvajanja ukrepov za podporo projektom s pečatom odličnosti razlikovala:

• vsi razen enega operativnega programa (Hrvaška) so vključevali ukrepe za zagotavljanje alternativnega financiranja za projekte s pečatom odličnosti v okviru instrumenta za MSP/Pospeševalca EIC. Kot je prikazano v tabeli 2, je bilo na podlagi treh operativnih programov (Poljska, Portugalska in Slovenija) tako financiranje na koncu zagotovljeno, na podlagi enega (Romunija) pa je bil objavljen razpis, vendar je bilo predloženih le malo predlogov in na koncu ni bil financiran nobeden od njih,
• dva operativna programa (Poljska in Slovenija) sta vključevala in omogočila izvajanje ukrepov za zagotavljanje alternativnega financiranja za projekte v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, ki so prejeli pečat odličnosti,
• nobeden od operativnih programov iz vzorca ni vključeval ukrepov za podporo projektom povezovanja ali potrditve koncepta ERC, ki so prejeli pečat odličnosti. Sodišče ugotavlja, da se je pobuda pečata odličnosti za potrditev koncepta ERC začela leta 2018, vendar se je leta 2019 prenehala izvajati zaradi problemov, povezanih s sistemi informacijske tehnologije. Po navedbah Komisije naj bi se znova vzpostavila leta 2023.

72 Sodišče je ugotovilo dve glavni administrativni oviri za uspešno podporo projektom s pečatom odličnosti v okviru instrumenta za MSP/Pospeševalca EIC v obdobju 2014–2020: (i) različna pravila o državni pomoči in (ii) omejena obveščenost organov upravljanja o projektih, ki so prejeli pečat odličnosti.

73 Zaradi neskladnosti pravil o državni pomoči je bila intenzivnost financiranja iz programa Obzorje 2020 in skladov ESI zelo različna, pri čemer so lahko bile s programom Obzorje 2020 upravičencem zagotovljene znatno višje stopnje nepovratnih sredstev. Komisija se je na to odzvala in julija 2021 (šest let po uvedbi pečata odličnosti) spremenila ustrezno uredbo o državni pomoči (uredbo o splošnih skupinskih izjemah), da bi odpravila to težavo za MSP. V skladu s programom Obzorje Evropa lahko v izjemnih primerih tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo prejmejo pečat odličnosti. Razlika v intenzivnosti financiranja bo v takih primerih ostala.

74 Pred odobritvijo nepovratnih sredstev za projekte s pečatom odličnosti morajo organi upravljanja pri odločanju o upravičenosti projektov še vedno zagotoviti skladnost z naslednjimi merili:

• skladnost s pravili o državni pomoči: upravičena podjetja morajo (i) biti MSP, kot je pojem opredelila Komisija, in (ii) ne smejo biti podjetje v težavah. Predlagatelj projekta predloži lastno izjavo, ki je Komisija v primeru projektov s pečatom odličnosti ne preveri,
• skladnost z uredbo o kohezijski politiki: predlagani projekt mora biti v skladu z nacionalnimi/regionalnimi prioritetami S3, skladen s programom ESRR in spadati na njegovo področje uporabe¹⁹.

75 Med razgovori s Sodiščem so štirje od petih organov upravljanja iz držav članic iz vzorca omenili odsotnost mehanizma samodejnega obveščanja za zagotavljanje strukturiranih in celovitih informacij o nacionalnih/regionalnih projektih, ki so prejeli pečat odličnosti, vključno s kontaktnimi podatki prejemnika pečata odličnosti.

76 Komisija je dejansko zagotovila samo zbirne informacije; podrobne informacije so bile posredovane na zahtevo. Komisija namerava za obdobje 2021–2027 olajšati dostop do informacij o projektih, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti

77 Na primeru Portugalske je mogoče prikazati, kakšne koristi prinaša vzpostavitev sistema za zagotavljanje takega pretoka informacij. Portugalska je financirala najvišji delež projektov s pečatom odličnosti (32 %), kar je dosegla predvsem zaradi učinkovite ureditve za pridobivanje, obdelavo in prenos takih informacij (glej okvir 4) ter posebnih razpisov, namenjenih tem projektom. V drugih državah iz vzorca Sodišče ni ugotovilo podobnih ureditev.

Zaključki in priporočila

78 Splošni zaključek Sodišča je, da se je izvajanje sinergij med programom Obzorje 2020 ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) razlikovalo glede na vrsto sinergij: načrtovani ukrepi za ustvarjanje predhodnih sinergij so se na primer dobro izvajali, ukrepi za ustvarjanje nadaljnjih sinergij pa se skoraj niso izvajali. Razlogov za to je več: zaradi neusklajenosti pravil in predpisov, slabega sodelovanja med deležniki obeh programov na področju raziskav in inovacij ter neinteroperabilnosti njunih podatkovnih zbirk so bile možnosti Komisije in nacionalnih/regionalnih organov za ustvarjanje sinergij majhne. Poleg tega ni bil vzpostavljen sistem za spremljanje sinergij, zato Komisija ni mogla opredeliti in spodbujati primerov dobre prakse.

79 Sodišče je opredelilo več dejavnikov, ki so bili ključni za ustvarjanje sinergij med programom Obzorje 2020 in skladi ESI. Prvi je povezan s pravili in predpisi. Ti v obdobju 2014–2020 niso bili dobro usklajeni, vendar se je Komisija na te pomanjkljivosti odzvala in uvedla spremembe, ki bodo začele veljati v obdobju 2021–2027. Rezultati sprememb, uvedenih za obdobje 2021–2027, bodo v praksi vidni šele v prihodnosti (glej odstavke 15–17).

80 Sodelovanje znotraj Komisije in z državami članicami ter na ravni držav članic, kar je drugi ključni dejavnik, je bilo le delno vzpostavljeno. Sodišče je ugotovilo, da so glavni generalni direktorati Komisije med pripravo regulativnega okvira za obdobje 2021–2027 dobro sodelovali. Vendar Komisija ni organizirala rednega in strukturiranega dialoga, ki bi povezal GD REGIO, GD RTD ter deležnike, odgovorne za oblikovanje in izvajanje programov na nacionalni ravni. Na ravni držav članic se je uporabljal tudi t. i. silosni pristop, kar pomeni, da organi upravljanja (skladi ESI) in nacionalne kontaktne točke (Obzorje 2020) niso sistematično delovali skupaj, da bi ustvarili sinergije (glej odstavke 18–24).

Priporočilo 1 – Izboljšanje sodelovanja med organi, vključenimi v upravljanje skladov ESI in okvirnih programov

Za izboljšanje usklajevanja in izmenjave informacij naj Komisija:

1. vzpostavi reden strukturiran dialog, ki bo povezal ustrezne organe Komisije in držav članic na ravni politike (raziskovalna politika in kohezijska politika) ter na ravni izvajanja (program Obzorje Evropa in Evropski sklad za regionalni razvoj);
2. sodeluje z državami članicami za spodbujanje takega sodelovanja na nacionalni/regionalni ravni.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2023.

81 Tretji dejavnik se nanaša na razpoložljivost in spremljanje podatkov. Da bi lahko ustvarili sinergije med projekti ali različnimi raziskovalnimi skupnostmi (tistimi, ki se sofinancirajo iz skladov ESI, in tistimi, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020), je bistveno imeti informacije ne le o projektih, temveč tudi o upravičencih (glej odstavka 25 in 26).

82 Vendar za sklade ESI ni bilo enotne podatkovne zbirke, v kateri bi bili zbrani vsi sofinancirani projekti iz celotne EU. Taka enotna podatkovna zbirka je začela delovati marca 2022, ko je bilo revizijsko delo Sodišča zaključeno. Vendar podatkovni zbirki za novi okvirni program in sklade ESI še vedno nista povsem interoperabilni (glej odstavke 27–29).

83 Sodišče je ugotovilo, da Komisija sinergij ni sistematično spremljala. Zato ni mogla sistematično opredeliti primerov dobre prakse in jih spodbujati pri organih držav članic. Sodišče je opredelilo več potencialno uspešnih načinov za podporo tej dejavnosti spremljanja, ki pa jih Komisija trenutno ne uporablja: (i) orodje Komisije za besedilno rudarjenje z možnostjo prepoznavanja predhodnih sinergij; (ii) spremljanje projektov programa Obzorje 2020 za opredelitev nadaljnjih sinergij ali (iii) informacije, na voljo na nacionalni ravni, o projektih s pečatom odličnosti, sofinanciranih iz skladov ESI, ki se ne zbirajo sistematično in se ne sporočajo Komisiji (glej odstavka 30 in 31).

Priporočilo 2 – Izkoriščanje potenciala podatkovnih zbirk za spodbujanje sinergij

Za izboljšanje razpoložljivosti podatkov o projektih ter s tem olajšanje ustvarjanja in spremljanja sinergij naj Komisija:

1. uporabi podatkovne zbirke okvirnega programa in skladov za izvajanje kohezijske politike (naslednikov skladov ESI) za evidentiranje področij politike ali tematskih področij, da se omogoči lažje povezovanje med projekti in upravičenci;
2. uporabi obstoječa orodja (kot je CORTEX ali izkustvena skupnost pečata odličnosti) za spremljanje obstoječih sinergij ter opredelitev in spodbujanje primerov dobre prakse.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2024.

84 Četrti dejavnik so usposobljenost in vodstvene sposobnosti nacionalnih deležnikov. Komisija je zagotovila številne podporne ukrepe za države članice, da bi se povečala zmogljivost nacionalnih deležnikov. Najmočnejša podpora je bila zagotovljena s projektom „stopnice do odličnosti“, ki ga je vodila Komisija, financiral pa Evropski parlament. To je bil tudi podporni ukrep, ki so ga deležniki v petih državah članicah iz vzorca najbolj cenili. Ta ukrep se v obdobju 2021–2027 ne bo nadaljeval (glej odstavke 33–36).

85 Čeprav so organi upravljanja jasno izrazili potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti, so v promocijskih dogodkih in dogodkih usposabljanja, ki jih je organizirala Komisija, sodelovali le v omejenem obsegu. Poleg tega sami niso dejavno spodbujali koncepta sinergij (glej odstavke 37–39).

86 Da bi se sinergije vzpostavljale sistematično, jih je treba vključiti v strateško načrtovanje že v zgodnji fazi. Prednostne naloge, določene v strategijah pametne specializacije, so bile pogosto precej splošne, s tem pa je bil omejen njihov potencial za usmerjanje naložb. Poleg tega v nekaterih primerih ni bilo povezave s prednostnimi nalogami programa Obzorje 2020 ali evropskimi partnerstvi. Sodišče je ugotovilo, da so bili ukrepi za ustvarjanje sinergij, ki so bili načrtovani v strategijah pametne specializacije, izraženi v ustreznih operativnih programih, vendar so bili zadevni ukrepi izvedeni le delno (glej odstavke 43–49).

87 Izvajanje sinergij je bilo različno, in sicer je bilo odvisno od vrste sinergij. Predhodne sinergije so se na splošno izvajale, veliko manj pa je to veljalo za nadaljnje sinergije. Glavni razlogi, da so organi upravljanja nadaljnje sinergije izvajali le v omejenem obsegu, so bili pomanjkanje znanja o samem konceptu, o tem, kako izvajati take ukrepe, ali o tem, kako poiskati rezultate projektov programa Obzorje 2020 (glej odstavke 55–61 in 63).

88 Poleg tega so se javna naročila za inovacije, ki so instrument s potencialom za ustvarjanje nadaljnjih sinergij, izvajala le v okviru enega od petih operativnih programov iz vzorca Sodišča, v štirih pa je bilo to izvajanje načrtovano (glej odstavek 62).

89 Čeprav so delovni programi Komisije za program Obzorje 2020 vključevali splošno sklicevanje na nadaljnje sinergije, so posebni razpisi za zbiranje predlogov projektov za program Obzorje 2020 taka sklicevanja vključevali redko. Podobno je bila možnost ustvarjanja nadaljnjih sinergij s skladi ESI predvidena le v malo projektih programa Obzorje 2020 (glej odstavke 64–67).

Priporočilo 3 – Povečanje uporabe nadaljnjih sinergij

Za povečanje uporabe nadaljnjih sinergij naj Komisija:

1. podpira organe upravljanja pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za ustvarjanje nadaljnjih sinergij s projekti programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa;
2. spodbuja javna naročila za inovacije na podlagi rezultatov raziskovalnih projektov, financiranih iz okvirnega programa, med nacionalnimi in regionalnimi organi (organi upravljanja in drugimi);
3. med upravičenci programa Obzorje Evropa promovira možnosti Evropskega sklada za regionalni razvoj v zvezi z uvajanjem in komercializacijo rezultatov njihovih projektov, in sicer v skladu s strategijami pametne specializacije, kadar je to ustrezno.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2024.

90 Sodišče je ugotovilo, da se v petih operativnih programih v njegovem vzorcu, sheme, s katerimi se podpirajo projekti, ki so prejeli pečat odličnosti, niso pogosto izvajale. To je bilo deloma zato, ker operativni programi niso vedno vključevali shem, s katerimi bi se podpirali projekti s pečatom odličnosti, in ker pravila o državni pomoči niso bila usklajena. Poleg tega organi upravljanja niso imeli sistematično na voljo strukturiranih in celovitih informacij o projektih, ki so prejeli pečat odličnosti. Komisija sama nima popolnih informacij o številu projektov, ki so prejeli pečat odličnosti in bili financirani iz skladov ESI (glej odstavke 68–77).

Priporočilo 4 – Izboljšanje pretoka informacij o projektih, ki so prejeli pečat odličnosti

Komisija naj vsem organom upravljanja redno zagotavlja podatke o predlogih projektov, ki so prejeli pečat odličnosti v njihovi državi članici ali regiji.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2023.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Mihails Kozlovs, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 11. oktobra 2022.

Priloge

Priloga I – Razlike med programom Obzorje 2020 in skladi za izvajanje kohezijske politike

Priloga II – Statistični podatki

Priloga III – Metodologija

Sodišče je pri reviziji uporabilo naslednjo metodologijo:

1. dokumentacijski pregled javno dostopnih dokumentov in notranjih dokumentov Komisije, kot so pravna besedila, smernice in ocene;
2. statistično analizo podatkov iz različnih virov: sistema CORDA, podatkovnega portala programa Obzorje 2020 in Eurostata ter podatkov o projektih, sofinanciranih iz skladov ESI;
3. analizo na podlagi besedilnega rudarjenja, ki so jo sestavljali:
   
   
   1. določitev parametrov (besed in izrazov), ki so se uporabili v analizi na podlagi besedilnega rudarjenja, kot je strategija pametne specializacije, skladi ESI ali Interreg;
   2. analiza najnovejših delovnih programov iz programa Obzorje 2020 (obdobje 2018–2020) z uporabo besed in izrazov, navedenih pod (i);
   3. podrobna analiza naključno izbranega vzorca delovnih programov iz programa Obzorje 2020 (11 delovnih programov) za ugotavljanje posebnih sklicevanj na sinergije v zadetkih, pridobljenih pod (ii);
4. analizo sporazumov o nepovratnih sredstvih za program Obzorje 2020 na podlagi besedilnega rudarjenja, ki so jo sestavljali:
   
   
   1. opredelitev projektov programa Obzorje 2020 s potencialom za ustvarjanje nadaljnjih sinergij, tj. projektov, ki spadajo v potrditev koncepta Evropskega raziskovalnega sveta ter v 2. in 3. steber programa Obzorje 2020 (razen skupnih podpornih ukrepov). Rezultat je bil 13 603 sporazumov o nepovratnih sredstvih, kar pomeni 38 % vseh projektov programa Obzorje 2020 in 63 % vseh finančnih sredstev iz programa Obzorje 2020, za katera so bile prevzete obveznosti;
   2. v sodelovanju z osebjem Komisije, določitev parametrov (besed in izrazov), ki so se uporabili v analizi na podlagi besedilnega rudarjenja, kot so kohezijska politika, strategija pametne specializacije, operativni program, skladi ESI, organ upravljanja itd.;
   3. analiza sporazumov o nepovratnih sredstvih za program Obzorje 2020, pridobljenih pod (i), na podlagi besedilnega rudarjenja z orodjem CORTEX (orodje Evropske komisije za besedilno rudarjenje) z uporabo besed in izrazov, navedenih pod (ii), za opredelitev projektov, ki so vključevali sklicevanja na sklade ESI;
   4. podrobna analiza naključno izbranega statistično reprezentativnega vzorca populacije (100 projektov), ugotovljenega kot rezultat koraka (iii), za razlikovanje projektov, ki si prizadevajo za nadaljnje sinergije, od tistih, ki so vključevali druga sklicevanja na sklade ESI (npr. predhodne izkušnje udeležencev s projekti, podprtimi s skladi ESI);
   5. podrobna analiza projektov v okviru potrditve koncepta ERC (16 projektov), ugotovljenih v koraku (iii), za razlikovanje projektov, ki si prizadevajo za nadaljnje sinergije, od tistih, ki so vključevali druga sklicevanja na sklade ESI (npr. predhodne izkušnje udeležencev s projekti, podprtimi s skladi ESI);
5. spletne ankete za zbiranje mnenj nacionalnih deležnikov, ki so bile poslane:
   
   
   • 27 organom upravljanja (po enemu iz vsake države članice), ki upravljajo operativne programe z največjimi naložbami v raziskave in inovacije v posamezni državi članici, pri čemer je bila stopnja odziva 64 %. Operativni programi so obsegali približno 63 % skupnih odhodkov EU za raziskave in inovacije, za katere so bile prevzete obveznosti v okviru ESRR (obdobje 2014–2020),
   • 78 nacionalnim kontaktnim točkam, tj. reprezentativnemu vzorcu naključno izbranih nacionalnih kontaktnih točk, pri čemer je bila stopnja odziva 67 %;
6. vprašalnike in razgovore s Komisijo;
7. vprašalnike in razgovore s strokovnjaki na tem področju;
8. vprašalnike in videokonference za preverjanje dejstev z organi upravljanja in nacionalnimi kontaktnimi točkami ter analizo vzorca S3 in s tem povezanih operativnih programov iz petih držav članic (Hrvaške, Portugalske, Poljske, Romunije in Slovenije). Sodišče je te države izbralo na podlagi njihove uspešnosti na področju raziskav in inovacij, razpoložljivosti skladov ESI za raziskave in inovacije ter udeležbe v programu Obzorje 2020.

Izbrani operativni programi obsegajo 34 % naložb ESRR v raziskave in inovacije (obdobje 2014–2020). Ustrezne kode ukrepov, kot jih je določil GD REGIO, so:

• 002 – Raziskave in inovacijski procesi v velikih podjetjih,
• 056 – Naložbe v MSP v neposredni povezavi z raziskavami in inovacijskimi dejavnostmi,
• 057 – Naložbe v velike družbe v povezavi z raziskavami in inovacijskimi dejavnostmi,
• 058 – Infrastruktura za raziskave in inovacije (javna),
• 059 – Infrastruktura za raziskave in inovacije (zasebna),
• 060 – Raziskave in inovacijske dejavnosti v javnih raziskovalnih središčih,
• 061 – Raziskave in inovacijske dejavnosti v zasebnih raziskovalnih središčih,
• 062 – Prenos tehnologije ter sodelovanje med univerzami in MSP,
• 063 – Podpora grozdom in poslovne mreže,
• 064 – Raziskave in inovacijski procesi v MSP,
• 065 – Raziskave in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje.

Priloga IV – Sinergije v uredbah EU: obdobje 2014–2020 v primerjavi z obdobjem 2021–2027

Kratice

CORDIS: Služba Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju

CORTEX: temeljno besedilno rudarjenje

EIC: Evropski svet za inovacije

ERC: Evropski raziskovalni svet

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

GD REGIO: Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko

GD RTD: Generalni direktorat Komisije za raziskave in inovacije

JRC: Skupno raziskovalno središče

MSP: mala in srednja podjetja

S3: strategije pametne specializacije

Glosar

Dodelitev financiranja na podlagi odličnosti: dodelitev na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov ter z neodvisnim, na dosežkih temelječim medsebojnim strokovnim pregledom, pri čemer se izberejo samo najboljši projekti brez upoštevanja geografske porazdelitve.

Evropska partnerstva: pobuda, prek katere Evropska komisija sodeluje z zasebnimi in/ali institucionalnimi partnerji iz držav članic, da bi zagotovila usklajeno podporo dejavnosti na področju raziskav in inovacij.

Evropski raziskovalni svet: organ EU, ustanovljen za podporo inovativnim raziskavam, ki jih vodi znanstvena skupnost na vseh področjih.

Evropski sklad za regionalni razvoj: sklad EU, s katerim se krepi ekonomska in socialna kohezija v EU s financiranjem naložb, s katerimi se zmanjšujejo neravnovesja med regijami.

Evropski strukturni in investicijski skladi: pet glavnih skladov EU, ki so skupaj namenjeni podpori gospodarskega razvoja v EU: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Evropski svet za inovacije: vodilni inovacijski program EU za opredelitev, razvoj in povečanje prelomnih tehnologij in inovacij.

Interreg: okvir za medregionalno, čezmejno in transnacionalno sodelovanje na področju izmenjave politik in izvajanja skupnih ukrepov.

Nacionalna kontaktna točka: subjekt, ki ga ustanovijo in financirajo vlade držav članic EU ali drugih pridruženih držav za zagotovitev podpore in smernic znotraj države za kandidate in upravičence v okviru programa Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa.

Neposredno upravljanje: upravljanje sklada ali programa EU, ki ga v nasprotju z deljenim upravljanjem ali posrednim upravljanjem izvaja samo Komisija.

Operativni program: okvir za izvajanje kohezijskih projektov, ki jih financira EU v določenem obdobju. Odraža prioritete in cilje, določene v partnerskih sporazumih med Komisijo in posameznimi državami članicami.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni javni (ali zasebni) organ, ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Povezovanje: ukrep za povečevanje udeležbe, s katerim se vodilne znanstvene ustanove povezujejo z državami članicami in regijami, ki so manj uspešne na področju raziskav in inovacij, z ustvarjanjem ali nadgradnjo centrov odličnosti v regijah gostiteljicah.

Skupno raziskovalno središče: služba Komisije za znanost in znanje, ki zagotavlja znanstveno svetovanje in podporo politiki EU.

Sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti: znesek v proračunu, namenjen financiranju specifične odhodkovne postavke, kot je na primer pogodba ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Strategija Evropa 2020: desetletna strategija EU za krepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest, ki se je začela izvajati leta 2010.

Strategija pametne specializacije: nacionalna ali regionalna strategija, v kateri so določene prioritete za ustvarjanje konkurenčne prednosti z razvojem in povezovanjem prednosti raziskav in inovacij s potrebami podjetij ter doseganjem konvergence pri inovacijski uspešnosti.

Ukrep za povečevanje udeležbe: poseben ukrep za pomoč pri krepitvi zmogljivosti, ustvarjanje povezav med vodilnimi raziskovalnimi institucijami in regijami EU, ki so manj uspešne na področju raziskav in inovacij, ter zagotavljanje strokovne podpore politiki.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62446

Časovni okvir

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62446

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča so predstavljeni rezultati revizij politik in programov EU ali tem, povezanih z upravljanjem, iz posebnih proračunskih področij. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Mihails Kozlovs. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Ivana Maletić, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Sandra Diering in atašejka v njenem kabinetu Tea Vlainić, vodilna upravna uslužbenka Marion Colonerus, vodja naloge Juan Antonio Vazquez Rivera ter revizorja Marco Montorio in Katja Mravlak. Jezikovno podporo je zagotovila Laura Mcmillan.

Od leve proti desni: Katja Mravlak, Ivana Maletić, Tea Vlainić, Juan Antonio Vazquez Rivera, Marco Montorio, Sandra Diering, Marion Colonerus.

Končne opombe

¹ Alinea 33 in člen 21 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

² Točka 4.3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1303/2013.

³ Enabling synergies between the ESIFs, H2020 and other research, innovation and competitiveness-related Union programmes.

⁴ Uredba (EU) št. 1303/2013.

⁵ MLE on National Practices in Widening Participation and Strengthening Synergies, Evropska komisija, 2018; Synergies between FPs for Research and Innovation and European Structural and Investment Funds, Evropska komisija, 2017.

⁶ Točka 4.3 Priloge I.

⁷ Uvodna izjava 33.

⁸ Maximisation of synergies between the European Structural and Investment Funds and other EU Instruments to attain Europe 2020 Goals, služba Evropskega parlamenta za raziskave, 2016.

⁹ Widening Participation and Strengthening Synergies – Challenge paper topic 5, dejavnosti vzajemnega učenja, Evropska komisija, 2018.

¹⁰ Capitalisation through coordination across EU funds, Evropska komisija, 2020.

¹¹ Dataset of projects co-funded by the ERDF during the multi-annual financial framework 2014–2020, Skupno raziskovalno središče, 2019.

¹² Člen 46(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

¹³ MLE on National Practices in Widening Participation and Strengthening Synergies, Evropska komisija, 2018.

¹⁴ Smart Specialisation: what gets lost in translation from concept to practice?, Regional Studies Association, 2020; How „smart“ are smart specialisation strategies?, University Association for Contemporary European Studies, 2020.

¹⁵ Study on prioritisation in Smart Specialisation Strategies in the EU, Evropska komisija, 2021.

¹⁶ Glej prejšnjo opombo.

¹⁷ Who gets Horizon 2020 research grants? Propensity to apply and probability to succeed in a two-step analysis, Enger, S. G., Castellacci, F., Scientometrics 109, 1611–1638, 2016.

¹⁸ Final report of the project – MIRRIS (Mobilizing institutional reforms for better R&I systems/institutions in Europe), junij 2016.

¹⁹ Člen 73 Uredbe 1060/2021.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-8934-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/654419	QJ-AB-22-021-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-8941-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/416721	QJ-AB-22-021-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Sliki 1 in 3 – Ikone: slike so bile oblikovane z uporabo virov Flaticon.com, © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.