Podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) S finančnimi sredstvi iz instrumenta SURE se je prispevalo k ohranjanju delovnih mest med krizo zaradi COVID-19, vendar celotni učinek instrumenta ni znan

Povzetek

I Pandemija COVID-19 je povzročila velik šok v evropskem gospodarstvu z znatnimi motnjami na trgu dela, zaradi česar je bilo ogroženih na milijone delovnih mest. Zaradi teh razmer je EU vzpostavila začasni instrument, imenovan SURE (evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah), da bi državam članicam pomagala pri spopadanju z vplivom pandemije na njihove trge dela. Instrument je bil zasnovan posebej za podporo državam članicam pri izvajanju novih ali razširitvi obstoječih shem za ohranjanje delovnih mest. Svet se je odločil, da bo razširil področje uporabe sheme, ki ga je prvotno predlagala Komisija, tako da bi se instrument SURE lahko uporabljal tudi za podporo ukrepom, povezanim z zdravjem.

II V nasprotju s tradicionalno podporo socialne politike, ki se financira iz proračuna EU, se iz instrumenta SURE državam članicam zagotavljajo dolgoročna posojila pod ugodnimi finančnimi pogoji. Instrument upravlja Komisija, ki si lahko na kapitalskih trgih izposodi do 100 milijard EUR. Do avgusta 2022 je Svet 19 državam članicam odobril 93,3 milijarde EUR finančne pomoči, od katerih je bilo izplačanih skoraj 92 milijard EUR (98 %). Obdobje razpoložljivosti se konča 31. decembra 2022, čeprav se lahko Svet na podlagi predloga Komisije odloči, da bo to obdobje podaljšal.

III Sodišče je revizijo instrumenta SURE opravilo zaradi njegovega velikega pomena pri blaženju posledic pandemije COVID-19. Tudi finančna podpora iz instrumenta SURE, ki znaša do 100 milijard EUR, je znatna. Sodišče je ocenilo, ali se je z instrumentom učinkovito in uspešno zmanjševalo tveganje brezposelnosti v EU.

IV Sodišče je v splošnem prišlo do zaključka, da se je Komisija na izziv, kako pomagati državam članicam pri ohranjanju delovnih mest, hitro in učinkovito odzvala. Državam članicam je pomoč EU zagotovila hitreje kot pri standardnih postopkih financiranja. Okvir instrumenta SURE je bil prilagojen izrednim razmeram, zato je bilo finančno tveganje za proračun EU majhno. Združeni podatki sicer kažejo, da je podpora iz instrumenta SURE dosegla več milijonov ljudi, ker pa ni izčrpnih podatkov držav članic, Komisija ne more dobro oceniti rezultatov, doseženih z instrumentom SURE.

V Komisija je predlagala novo, inovativno uredbo, ki jo je Svet odobril hitro, in sicer le dva meseca po tem, ko je bil COVID-19 razglašen za pandemijo. Zaradi podpore iz instrumenta SURE so države članice lahko vzpostavile nove ali razširile obstoječe sheme za ohranjanje delovnih mest, vendar so se zaradi zelo različnih razmer na posameznih nacionalnih trgih dela pristopi po EU močno razlikovali.

VI Financiranje iz instrumenta SURE temelji na posojilih in ne na nepovratnih sredstvih. Povpraševanje držav članic po teh posojilih je bilo skladno s proračunom v višini 100 milijard EUR, ki ga je predlagala Komisija. Ena od edinstvenih značilnosti instrumenta SURE je to, da so jamstva zanj zagotovile vse države članice, in sicer v višini 25 % vseh posojil, izplačanih iz instrumenta SURE, ki jih je vse treba vrniti do leta 2050. Ta jamstva služijo kot rezerva za zaščito proračuna EU, saj se lahko v primeru neplačila uporabijo pred lastnimi sredstvi Komisije.

VII SURE je instrument za odzivanje na krize, pri katerem je hitro izplačevanje sredstev ključno. Večina držav članic je prvo izplačilo prejela manj kot mesec dni po vložitvi zahtevka. Ker je tveganje zlorab pri shemah za ohranjanje delovnih mest veliko, se v skladu z uredbo o instrumentu SURE zahteva, da morajo posojilne pogodbe z državami članicami vključevati določbe o kontrolah in revizijah, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje goljufij in nepravilnosti. Komisija je ad hoc anketo o nacionalnih revizijskih in kontrolnih sistemih opravila v začetku leta 2022, ko je bila večina sredstev že izplačana državam članicam. Vse države članice, razen ene, so poročale o primerih nepravilnosti in domnevnih goljufij. Ker pa Komisija do septembra 2022 ni bila seznanjena z nobeno večjo nepravilnostjo ali goljufijo v zvezi s svojimi pristojnostmi v skladu z zakonodajo, s tem v zvezi ni opravila nobenih posebnih preiskav.

VIII Združeni podatki kažejo, da je podpora iz instrumenta SURE dosegla več milijonov zaposlenih in samozaposlenih v najhujšem obdobju krize in da je skupaj z drugimi podpornimi ukrepi politike prispevala k zmanjšanju tveganja brezposelnosti. Vendar zaradi zasnove instrumenta ni mogoče ločeno opredeliti njegovega učinka, kar zadeva izložke in rezultate, v nacionalnih shemah. Posledično Komisija ne more oceniti rezultatov instrumenta SURE v vsaki državi članici. Ker na primer ni bilo izčrpnih podatkov držav članic, ni mogoče v celoti oceniti števila oseb in podjetij, ki so prejeli podporo iz instrumenta SURE, tj. potencialnega prispevka instrumenta k zmanjševanju tveganja brezposelnosti. Podatkov o ukrepih, povezanih z zdravjem, ki so jih države članice sporočile Komisiji, je še manj. V skladu z uredbo o instrumentu SURE ocena instrumenta ni obvezna.

IX Sodišče priporoča, naj Komisija izvede celovito oceno instrumenta SURE, da bi pridobila spoznanja za morebitne prihodnje krizne instrumente.

Uvod

Ozadje

01 Med pandemijo COVID-19 so države članice EU sprejele številne javnozdravstvene ukrepe za omejitev širjenja koronavirusa. Zaradi teh ukrepov v povezavi z gospodarsko negotovostjo, ki jo je povzročila pandemija, in motnjami v dobavni verigi, ki so jih povzročila zaprtja meja in tovarn, je V EU prišlo do znatnega upada tako proizvodnje kot potrošnje. V zgodnjih fazah pandemije so ti ukrepi zajemali omejitve gibanja, zaradi katerih je prišlo do začasnega zaprtja različnih sektorjev v gospodarstvu EU, kot sta turizem ter gostinske in nastanitvene storitve¹.

02 Zaradi gospodarskega krčenja, ki se je pojavilo kot posledica in so ga še posebej močno občutile južne države članice EU, je bilo ogroženih več milijonov delovnih mest. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) je leta 2020 ocenil, da je bilo na trgu dela EU‑27 približno 45 milijonov delovnih mest, tj. 23 % delovne sile, izpostavljenih zelo velikemu tveganju motenj zaradi COVID-19, nadaljnjih 22 % delovne sile v EU – večinoma srednje- do nizkokvalificirani delavci v storitvenem sektorju – pa je bilo izpostavljene precejšnjemu tveganju².

03 Zaradi teh razmer je EU začasno vzpostavila instrument SURE (evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah), da bi državam članicam pomagala pri spopadanju z vplivom pandemije na njihove trge dela. Namen instrumenta je podpirati države članice pri izvajanju novih ali podaljšanih ukrepov za ohranitev delovnih mest. S temi shemami se zagotavlja javna dohodkovna podpora za neopravljene ure za podjetja, ki se srečujejo z gospodarskimi težavami. Instrumenti za ohranitev delovnih mest so: sheme subvencioniranja za skrajšani delovni čas, začasno čakanje na delo in plače.

O instrumentu SURE

04 Glavni cilj instrumenta SURE je zagotoviti finančno pomoč državam članicam, ki se srečujejo z resnimi gospodarskimi motnjami ali jim te grozijo. Instrument SURE naj bi na podlagi financiranja shem za ohranitev delovnih mest pripomogel k zmanjšanju obsega brezposelnosti in izgube dohodka (glej sliko 1). Njegov namen je podpirati obstoječa delovna mesta in ne financiranje shem za brezposelnost.

05 Prvotni zakonodajni predlog Komisije za instrument SURE je vseboval le cilj v zvezi z zaposlenostjo³. Svet se je ob sprejetju uredbe o instrumentu SURE maja 2020 odločil, da bo njeno področje uporabe razširil na podporo ukrepom, povezanim z zdravjem (glej sliko 2).

06 Z instrumentom SURE se državam članicam zagotavljajo posojila, instrument pa se financira z najemanjem posojil. Upravlja ga Komisija, ki izvaja operacije najemanja posojil ter upravljanje in izplačevanje posojil. Vzpostavitev in izvajanje instrumenta je kot vodilni generalni direktorat usklajeval Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve (GD ECFIN), in sicer v tesnem sodelovanju z Generalnim direktoratom za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) in Generalnim direktoratom za proračun (GD BUDG) (glej tabelo 1).

07 SURE je začasen instrument. Njegova veljavnost poteče 31. decembra 2022, razen če Svet na predlog Komisije sklene, da jo bo podaljšal.

Skupna odobrena finančna sredstva

08 V skladu z uredbo si lahko Komisija za financiranje podpore iz instrumenta SURE na kapitalskih trgih izposodi do 100 milijard EUR⁴. Država članica, ki želi izkoristiti podporo iz instrumenta SURE, pošlje zahtevek Komisiji. Komisija zahtevek oceni in če izpolnjuje pogoje za upravičenost iz uredbe, Svetu predlaga, naj odobri finančno pomoč iz instrumenta SURE. Odločitev je izvedbeni sklep Sveta za vzajemno posojilo (posojilo, dodeljeno pod enakimi pogoji, ki jih je imela Komisija na kapitalskih trgih), ki pomeni finančno pomoč zadevni državi članici.

09 Komisija je za financiranje instrumenta izdala obveznice na kapitalskih trgih. Te so imele različne datume dospelosti, in sicer od pet do 30 let. Za obveznice SURE so se vlagatelji zelo zanimali.

10 To je bilo tudi prvič, ko je Komisija obveznice v okviru instrumenta SURE izdala kot socialne obveznice (glej okvir 1).

Obseg revizije in revizijski pristop

11 Sodišče je ocenilo, ali je bil instrument SURE uspešen in učinkovit odziv za ublažitev tveganj brezposelnosti v EU zaradi pandemije COVID-19 in ali ga je Komisija učinkovito izvajala. Preučilo je zlasti, ali:

• je bil instrument vzpostavljen pravočasno,
• so bile vzpostavljene ustrezne ureditve za omejitev finančnega tveganja za proračun EU zaradi instrumenta SURE,
• sta zakonodajni okviri za instrument SURE in njegovo izvajanje prilagojena kriznim razmeram, hkrati pa zmanjšujeta tveganje goljufij in nepravilnosti,
• je Komisija pripravila trden okvir za spremljanje izvajanja nacionalnih shem za ohranjanje delovnih mest, ki se financirajo iz instrumenta SURE, in za ocenjevanje njihovega učinka,
• se je z instrumentom SURE uspešno pomagalo državam članicam pri zaščiti delovnih mest.

12 Obdobje, zajeto v revizijo, je trajalo od aprila 2020, ko je Komisija predlagala uredbo o instrumentu SURE, do konca revizijskega dela na terenu septembra 2022. Revizija je bila osredotočena na Komisijo. Ocene izvajanja instrumenta SURE na ravni posameznih držav članic in tega, kako je Komisija upravljala operacije najemanja posojil, niso bile zajete v obseg revizije.

13 Sodišče je podatke in informacije pridobilo od glavnih generalnih direktoratov Komisije, pristojnih za instrument SURE, in Eurostata. Posvetovalo se je z Eurofoundom (agencijo EU za izboljšanje delovnih pogojev) in Centrom za evropske politične študije (CEPS), ki je možganski trust EU.

14 Sodišče je v okviru svojega revizijskega dela:

• pregledalo obstoječo zakonodajo EU, smernice Komisije in izmenjavo informacij z državami članicami ter druge ustrezne dokumente,
• opravilo razgovore s predstavniki Komisije, CEPS in Eurofounda,
• pri vzorcu zahtevkov za finančno pomoč analiziralo procese vlaganja zahtevkov in poročanja v instrumentu SURE,
• preučilo odgovore držav članic na anketo Komisije, ki jo je ta opravila v začetku leta 2022, da bi ocenila tveganje nepravilnosti in goljufij.

15 Sodišče je instrument SURE revidiralo zaradi njegovega domnevnega pomena pri blaženju učinka pandemije COVID-19 in preprečevanju, da bi brezposelnost narasla tako močno, kot se je sprva strahoma pričakovalo. Tudi finančna podpora iz instrumenta SURE, ki znaša do 100 milijard EUR, je znatna.

Opažanja

Instrument SURE je pomenil odziv v pravem trenutku za ublažitev tveganja brezposelnosti med pandemijo COVID-19

16 Sodišče je preučilo, ali je instrument pomenil odziv v pravem trenutku za ublažitev tveganja brezposelnosti med pandemijo COVID-19, pri čemer je analiziralo zlasti časovnico zadevnih procesov od datuma razglasitve pandemije naprej. Preučilo je tudi, ali je Komisija ustrezno ocenila pričakovano raven povpraševanja po posojilih iz instrumenta SURE, da bi tako določila dodeljena finančna sredstva, in kako je ocenila hipotetične finančne prihranke za države članice, ki naj bi se dosegli z instrumentom SURE.

EU je instrument SURE uvedla hitro

17 Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo razglasila 11. marca 2020. 2. aprila, manj kot mesec dni pozneje, je Komisija Svetu predložila predlog uredbe o instrumentu SURE. V tistem trenutku se je Komisija že začela pogajati z državami članicami o njihovi zavezi, da bi za del posojil zagotovile skupna jamstva.

18 19. maja 2020, dva meseca po tem, ko je bil COVID-19 razglašen za pandemijo, je Svet sprejel uredbo, in sicer z nekaterimi spremembami, kot je razširitev področja uporabe finančne pomoči iz instrumenta SURE tudi na ukrepe, povezane z zdravjem (glej odstavek 05).

19 Instrument SURE je edinstven, zato ga je težko primerjati z drugimi. Vendar je pri spremembah uredbe o skupnih določbah⁵ v odziv na prejšnje krize od predložitve predloga Komisije do sprejetja v Svetu v povprečju preteklo šest mesecev, uredba SURE pa je bila sprejeta v dveh mesecih. To je bilo ključno za to, da so bila prva posojila državam članicam lahko izplačana že v zgodnji fazi krize zaradi COVID-19.

20 Po sprejetju uredbe maja 2020 je Komisija zbrala sredstva na kapitalskih trgih in oktobra istega leta izplačala prva posojila državam članicam (glej sliko 3).

Povpraševanje držav članic za financiranje iz instrumenta SURE je ustrezalo oceni Komisije

21 Z instrumentom SURE se zagotavlja finančna pomoč državam članicam, ki se srečujejo z motnjami na trgu dela zaradi pandemije COVID-19. Komisija je, da bi ocenila pričakovano raven povpraševanja po posojilih iz instrumenta SURE, konec marca 2020 pripravila tri scenarije, pri čemer je upoštevala morebitno trajanje omejitev gibanja, njihov obseg in število držav, ki bi zaprosile za posojila. Tako ocenjene potrebe po financiranju shem za ohranitev delovnih mest so znašale od 50 do 100 milijard EUR. Komisija se je glede na takrat prevladujočo negotovost o tem, kakšen bo skupni učinek pandemije COVID-19, odločila, da bo uporabila scenarij z največjimi potrebami po financiranju (100 milijard EUR).

22 Ocena Komisije je zadostovala za zadovoljitev povpraševanja po finančni podpori iz instrumenta SURE iz celotne EU, čeprav je Svet v področje uporabe uredbe vključil še ukrepe, povezane z zdravjem. Osem držav članic (Danska, Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Finska in Švedska) se je odločilo, da instrumenta SURE ne bo uporabilo. Vse te države članice so že imele vzpostavljene sheme za ohranitev delovnih mest, ki so se financirale iz nacionalnih sredstev.

23 Svet je do avgusta 2022 odobril skupno 93,3 milijarde EUR finančne pomoči 19 državam članicam. Od tega je bilo do avgusta 2022 izplačanih skoraj 92 milijard EUR (98 %) (glej sliko 4).

24 Skoraj polovica podpore je bila izplačana dvema državama članicama, Italiji in Španiji. Samo dve državi članici, Poljska in Romunija, v katerih je bila poraba za ukrepe, ki so bili upravičeni do podpore iz instrumenta SURE, nižja od napovedane, nista zaprosili za izplačilo vseh razpoložljivih posojil.

Komisija ocenjuje, da so države članice zaradi instrumenta SURE potencialno privarčevale okoli 8 milijard EUR

25 Eden od razlogov za visoko raven povpraševanja držav članic po podpori iz instrumenta SURE je možnost dostopa do financiranja z razmeroma nizkimi stroški. Komisija je ocenila, da so zaradi bonitetne ocene AAA, ki jo ima EU, države članice s finančno pomočjo iz instrumenta SURE prihranile okoli 8,5 milijarde EUR pri plačilih obresti, in sicer v primerjavi s tistimi, ki bi jih hipotetično morale plačati, če bi si enak znesek izposodile same na kapitalskem trgu⁶.

26 Sodišče je preverilo, ali so ocenjeni prihranki pri obrestih skladni z velikostjo posojil in razliko med bonitetno oceno EU in bonitetnimi ocenami posameznih držav članic. Prihranki so skoncentrirani v petih državah članicah prejemnicah (Italija, Španija, Romunija, Poljska in Grčija) in znašajo od 0,5 do 3,8 milijarde EUR, pomenijo pa skoraj 86 % vseh ocenjenih prihrankov.

Finančno tveganje za proračun EU zaradi instrumenta SURE je bilo majhno

27 Sodišče je na podlagi določb in pravil v uredbi o instrumentu SURE in sporazumih o jamstvu z državami članicami analiziralo, ali so bile vzpostavljene ureditve za zmanjšanje finančnega tveganja za proračun EU.

Države članice so zagotovile jamstva v višini 25 % vseh posojil iz instrumenta SURE

28 Financiranje iz instrumenta SURE sicer temelji na posojilih in ne na nepovratnih sredstvih, vendar še vedno obstaja tveganje za proračun EU, če ena ali več držav članic ne bi odplačalo svojih posojil. Zato je bil ključni element instrumenta SURE dogovor vseh držav članic o tem, da bodo zagotovile nepreklicna jamstva na zahtevo, ki bodo sorazmerna z njihovim relativnim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku EU in bodo pomenila 25 % vseh finančnih sredstev instrumenta SURE. Za preostanek se je jamčilo s proračunom EU.

29 Jamstva držav članic so bila zasnovana tako, da so delovala kot blažilnik za zaščito proračuna EU. Če države članice nekega odplačila ne izvršijo pravočasno, lahko Komisija za odgovorne šteje vse druge države članice. V primeru neplačila se v skladu z zakonodajo pričakuje, da bo Komisija preučila obseg črpanja sredstev iz proračuna EU za odplačilo neplačanih dolgov⁷. Vendar ima tudi možnost, da najprej uporabi jamstva držav članic. Komisija je Sodišču povedala, da bi verjetno prioritetno ukrepala tako. V primeru, da se izčrpa celotna jamstvena rezerva držav članic v višini 25 milijard EUR, se preostali dolg poplača iz proračuna EU. Te ureditve za vlagatelje pomenijo jamstvo, da je zaradi bonitetne ocene EU, ki znaša AAA, tveganje, da EU ne bo odplačala svojih dolgov, majhno (glej odstavek 25).

Zaradi dodatnih bonitetnih pravil je finančno tveganje za proračun EU še manjše

30 Uredba o instrumentu SURE vključuje tudi dva glavna mehanizma (t. i. bonitetni pravili) za zmanjšanje največje letne izpostavljenosti za vsako državo članico⁸:

• skupni letni odplačljivi znesek je omejen na 10 milijard EUR, kar je 10 % vseh sredstev, ki so na voljo v instrumentu SURE. Komisija je za dosego tega cilja izdala obveznice z različnimi datumi dospelosti,
• katerim koli trem državam članicam se lahko dodeli največ 60 % vseh razpoložljivih sredstev.

Po mnenju Sodišča je zaradi teh bonitetnih pravil finančno tveganje za proračun EU v primeru, da države članice ne bi odplačale posojil, še manjše.

31 Iz instrumenta SURE se državam članicam zagotavljajo finančna sredstva s posojili. Odplačila zapadejo med letoma 2025 in 2050, povprečno obdobje dospelosti pa je 14,5 leta⁹. Na sliki 5 je prikazana razčlenitev različnih datumov zapadlosti po državah in ponazorjena uporaba bonitetnih pravil. Na primer: med letoma 2025 in 2050 so tri leta, ko je treba odplačati najvišji možni znesek posojil v višini 10 milijard EUR. V nasprotju z nekaterimi prejšnjimi krizami so tokrat številne države članice podporo potrebovale hkrati. Države članice so poslale svoje zahtevke za sredstva v celoti in z želeno dospelostjo posojila. Komisija je v skladu s tem načrtovala posojila iz instrumenta SURE z različnimi zapadlostmi.

Komisija je vzpostavila fleksibilen okvir za instrument SURE, v katerem niso bile upoštevane standardne ureditve financiranja

32 Sodišče je ocenilo, ali je okvir upravljanja za instrument SURE prilagojen izrednim razmeram. Analiziralo je tudi procese, ki jih je Komisija vzpostavila za predložitev zahtevkov in dodelitev finančne pomoči iz instrumenta SURE, in sicer vse do izplačila državam članicam, svojo analizo pa je potrdilo na podlagi vzorca primerov. Nazadnje je ocenilo, ali je Komisija sprejela prve ukrepe za oceno tveganja goljufij in nepravilnosti pri izvajanju shem za ohranitev delovnih mest, ki se financirajo iz instrumenta SURE, na ravni držav članic.

Okvir instrumenta SURE je prilagojen izrednim razmeram

33 SURE je instrument za odzivanje na krize, ki je zasnovan za zagotavljanje začasne in vračljive finančne pomoči državam članicam. Zato je okvir instrumenta SURE, ki zajema uredbo in odločitve Komisije glede njenega izvajanja, namenoma enostavnejši od običajnih postopkov Komisije za zagotavljanje financiranja.

34 Na primer, v skladu z uredbo o instrumentu SURE Komisiji pri ocenjevanju zahtevkov držav članic za finančno pomoč ni bilo treba opraviti analize obsega in zasnove obstoječih ali načrtovanih nacionalnih shem za ohranitev delovnih mest. Ker so se te sheme med državami članicami zelo razlikovale (glede na velikost, sektor in promet podprtih podjetij, skupine upravičenih delavcev, raven in trajanje sheme ter vključitev prepovedi odpuščanja), bi bilo izplačevanje posojil zaradi take analize znatno počasnejše.

Pogoji iz uredbe o instrumentu SURE so bili splošni, Komisija pa jih je ocenjevala v tesnem sodelovanju z državami članicami

35 Enajst od 19 držav članic, ki so prejele sredstva iz instrumenta SURE, je finančno pomoč dodelilo pripravi novih shem za ohranjanje delovnih mest, osem pa razširitvi ali spremembi obstoječih (glej sliko 6).

36 V uredbi o instrumentu SURE¹⁰ sta bila določena dva glavna pogoja za uporabo instrumenta:

• nenadno in močno povečanje javnofinančnih odhodkov, ki so neposredno povezani s shemami za ohranjanje delovnih mest (pogoj za uporabo),
• podporo SURE je treba uporabiti za sheme za ohranjanje delovnih mest (tj. sheme skrajšanega delovnega časa ali podobne ukrepe) ali za ukrepe, povezane z zdravjem (pogoj za upravičenost).

37 Sodišče je pregledalo vzorec 31 primerov (vključno z ukrepi, povezanimi z zdravjem) in ugotovilo, da je Komisija ustrezno ocenila, ali sta bila ta pogoja za uporabo instrumenta SURE izpolnjena.

38 Pogoji za upravičenost, določeni v uredbi, so bili obširni, zato so imele države članice veliko manevrskega prostora pri odločanju o tem, kam bodo usmerile finančna sredstva EU. Zato je imela Komisija pri ocenjevanju zahtevkov za podporo manj težav. Pregledi, ki jih je opravila Komisija, so bili zato omejeni na to, da je potrdila, da se bo z ukrepi, za katere so bila zahtevana sredstva, ljudem pomagalo ohraniti delovna mesta med pandemijo COVID-19. V zakonodaji ni bilo določeno, da bi morala Komisija oceniti stroškovno učinkovitost ukrepov, temveč je navedeno, da instrument SURE „dopolnjuje nacionalne ukrepe, […], in sicer tako, da tem državam članicam zagotavlja finančno pomoč […]“¹¹. Komisija je menila, da je ta zahteva izpolnjena na podlagi pogojev, povezanih z instrumentom, in da ni potrebe po ocenjevanju komplementarnosti podpore SURE z drugimi nacionalnimi ukrepi v državah članicah.

39 Zaradi omogočanja hitrega izplačevanja sredstev je imela Komisija med postopkom ocenjevanja predlaganih shem tudi tesne dvostranske stike z državami članicami, da bi na primer:

• pojasnila pogoje za uporabo instrumenta (zlasti na dvostranskih tehničnih sestankih, preden so države članice predložile uradni zahtevek za pomoč). Včasih je morala Komisija državam članicam na primer pojasniti, da nekateri nacionalni ukrepi niso bili upravičeni do podpore iz instrumenta SURE (glej okvir 2),
• po potrebi pridobila dodatna pojasnila v zvezi z informacijami, ki so jih predložile države članice.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi dokumentov Komisije

40 Kadar je Komisija ugotovila, da je poraba sredstev iz instrumenta SURE manjša, kot je bilo načrtovano, je dejavno razpravljala z nacionalnimi organi, da bi jim pomagala uporabiti razpoložljiva finančna sredstva, na primer s sprejetjem dodatnih ukrepov, ki so upravičeni do financiranja, ali razširitvijo obstoječih.

Ker je Svet razširil področje uporabe instrumenta SURE na financiranje ukrepov, povezanih z zdravjem, je bil ta manj prvenstveno osredotočen na zaposlovanje

41 V uredbi o instrumentu SURE je navedeno, da je njegov glavni cilj zaposlovanje. Zaradi vključitve financiranja ukrepov, povezanih z zdravjem (primeri so na sliki 2) je bil instrument manj prvenstveno osredotočen za ohranjanje zaposlenosti. Ukrepi, povezani z zdravjem, so sicer upravičeni do pomoči, vendar morajo ostati dodatek¹².

42 Glede na neuradne smernice Komisije, o katerih je avgusta 2020 razpravljala in se o njih dogovorila delovna skupina Sveta, delež skupne porabe instrumenta SURE za ukrepe, povezane z zdravjem, v neki državi članici naj ne bi presegal 15 %. Na splošno je bila ta zgornja meja upoštevana, saj je poraba držav članic za ukrepe, povezane z zdravjem, znašala približno 5 % celotnega proračuna instrumenta SURE.

43 Kljub temu pa je Komisija ob podpori Sveta to dodatnost na koncu tolmačila tako, da naj delež porabe instrumenta SURE za ukrepe, povezane z zdravjem, v neki državi članici ne bi presegal 50 %. Od sedmih držav članic, ki so sredstva iz instrumenta SURE dodelile ukrepom, povezanim z zdravjem, je bil delež te porabe v štirih manjši od 15 %. Portugalska je za ukrepe, povezane z zdravjem, porabila 23 % svojih posojil iz instrumenta SURE, Madžarska in Romunija pa skoraj 50 %. Preostalih 12 držav članic te možnosti ni uporabilo.

Komisija je državam članicam sredstva hitro izplačala

44 Komisija je zahtevke držav članic ocenila hitro. Zato je 13 od 19 držav članic, ki so vložile zahtevke za financiranje iz instrumenta SURE, prvo izplačilo prejelo manj kot mesec dni po vložitvi zahtevka za sredstva, pet držav članic pa v naslednjem mesecu. Preostala država članica je zaprosila za prejem sredstev pozneje, in sicer pet mesecev po vložitvi zahtevka.

Posojilne pogodbe instrumenta SURE so vključevale določbe v zvezi s tveganjem goljufij in nepravilnosti, vendar v pravnem okviru ni bilo zahteve za oceno zanesljivosti kontrolnih sistemov držav članic

45 Ukrepi v odziv na krize, kot so sheme za ohranjanje delovnih mest, ki se financirajo iz instrumenta SURE, so še posebej dovzetni za morebitne nepravilnosti in zlorabe, kot je poudarila evropska platforma za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu¹³, ki jo financira Komisija, enako pa je bilo ugotovljeno tudi v več poročil vrhovnih revizijskih institucij¹⁴.

46 V skladu z uredbo o instrumentu SURE mora posojilna pogodba z vsako državo članico vsebovati določbe o pregledih in revizijah, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje goljufij in nepravilnosti, kot je zahtevano v finančni uredbi¹⁵. Komisija ima sisteme, ki so zasnovani za preprečevanje goljufij in nepravilnosti med EU in državami članicami. Države članice so pristojne za pravilno uporabo sredstev na nacionalni ravni, preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter morebitno izterjavo nepravilno uporabljenih sredstev od prejemnikov. V skladu s pravnim okvirom Komisiji ni treba oceniti zanesljivosti kontrolnih sistemov držav članic, s katerimi se upravlja izvajanje nacionalnih ukrepov, podprtih s sredstvi EU. Komisija se je v skladu s pravnim okvirom za odobritev posojil osredotočila na pristojnosti EU kot posojilodajalca in držav članic kot posojilojemalcev. V okviru svoje naknadne kontrole pregleda tudi to, ali so ukrepi držav članic, ki so podprti iz instrumenta SURE, skladni z ukrepi iz izvedbenih sklepov Sveta. Sodišče ugotavlja, da so pri uporabi posojil kot mehanizma za zagotavljanje financiranja pravne pristojnosti Komisije v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi ožje kot pri zagotavljanju nepovratnih sredstev iz kohezijske politike.

47 Komisija je januarja 2022 v odziv na revizijo Sodišča in da bi pridobila več informacij o tem, kako se posojilne pogodbe izvajajo v praksi, pri državah članicah upravičenkah do instrumenta SURE izvedlaad hoc anketo o revizijskih in kontrolnih sistemih. Dotlej je bilo izplačanih že približno 95 % posojil. Države članice so v svojih odgovorih na anketo poročale, da so za ukrepe, podprte z instrumentom SURE, uporabljale revizijske in kontrolne sisteme, ki so bili vzpostavljeni še pred pandemijo. Vse države članice, razen ene, so poročale, da so odkrile primere nepravilnosti ali goljufij. V vseh takih primerih so zadevne države članice opravile preiskavo. Na podlagi tega so bili izvedeni sodni postopki za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev v 13 državah članicah¹⁶. Kadar ima Komisija resne pomisleke glede uporabe sredstev iz instrumenta SURE v državah članicah, lahko začne preiskavo. Do septembra 2022 Komisija ni opravila nobene preiskave, saj ni vedela za nobeno večjo nepravilnost ali goljufijo v zvezi z svojimi pristojnostmi v skladu z zakonodajo, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Pri uporabi posojil morebitne nepravilnosti v nacionalnih shemah le omejeno vplivajo na finančno tveganje za proračun EU. Še vedno pa obstaja tveganje za ugled EU, če se ukrepi, ki se podpirajo iz proračuna EU, štejejo za dovzetne za goljufije.

Posojila iz instrumenta SURE so pripomogla k financiranju nacionalnih shem za ohranjanje delovnih mest, namenjenih zajezitvi naraščanja brezposelnosti med krizo zaradi COVID-19

48 Sodišče je preučilo, ali je bil izpolnjen splošni cilj instrumenta SURE, tj. financiranje nacionalnih shem, namenjenih podpori delavcem v državah članicah med krizo in zmanjševanje tveganj za brezposelnost. Zaradi zasnove instrumenta ni mogoče ločeno opredeliti njegovega učinka v teh shemah. Sodišče je analiziralo podatke Eurostata in Eurofounda ter informacije Komisije in primerjalno študijo MDS.

49 Eden od glavnih načinov, kako so si nacionalne vlade prizadevale za boj proti morebitnemu povečanju brezposelnosti, je bila uporaba shem za ohranjanje delovnih mest, ki so bile upravičene do podpore iz instrumenta SURE (glej okvir 3). Zaradi teh shem in podobnih ukrepov so lahko delodajalci, ki so se srečevali z začasnim upadom povpraševanja ali proizvodnje (zlasti v obdobjih omejitve gibanja med pandemijo), zaposlenim zmanjšali število ur, namesto da bi jih odpustili. Tako so lahko zaposleni obdržali svojo zaposlitev in hkrati ohranili svojo raven dohodka.

50 Eurofound¹⁸ je leta 2021 objavil študijo, v kateri je primerjal vpliv finančne krize iz leta 2008 in krize zaradi COVID-19 na brezposelnost. V njej je bilo ugotovljeno, da so stopnje brezposelnosti v prvem letu krize zaradi COVID-19 v državah članicah, ki so prejele pomoč iz instrumenta SURE, narasle manj kot med finančno krizo v obdobju 2008–2010. Pandemija je sicer povzročila znaten upad gospodarske dejavnosti, vendar to ni pomenilo sorazmernega znižanja stopenj zaposlenosti, ki so se zmanjšale razmeroma malo. Medtem ko je zaradi upada bruto domače proizvodnje prišlo do znatnega zmanjšanja števila opravljenih delovnih ur, pa se brezposelnost ni sorazmerno povečala¹⁹. Po podatkih Eurofounda se je med drugim četrtletjem leta 2019 in drugim četrtletjem leta 2020 delež delavcev, ki so bili zaposleni, vendar niso delali, več kot podvojil, in sicer na 17 %, zaposlenost v EU pa se je zmanjšala le za 2,4 %.

51 Pristop EU je mogoče primerjati s pristopom Združenih držav Amerike. Po podatkih iz študije MDS iz leta 2022²⁰ je do nenadnega porasta brezposelnosti v ZDA zaradi COVID-19 v veliki meri prišlo zaradi začasno odpuščenih delavcev: v drugem četrtletju leta 2020 so namreč delavci, ki so bili začasno odpuščeni, pomenili več kot 70 % novih brezposelnih. V celem letu 2020 se je zaposlenost v ZDA zmanjšala za 6,2 % (v primerjavi z 1,4 % v EU), stopnja brezposelnosti pa povečala za 4,4 odstotne točke (0,4 odstotne točke v EU).

Učinka instrumenta SURE zaradi pomanjkljivih podatkov o spremljanju in neizvedene naknadne ocene ni mogoče oceniti v celoti

52 Sodišče je ocenilo, ali je Komisija oblikovala zanesljiv okvir za spremljanje izvajanja instrumenta SURE in poročanje o njem. Za ta namen je Sodišče analiziralo procese spremljanja, ki jih je izvajala Komisija, in sicer od zbiranja podatkov držav članic do objave polletnih poročil o uporabi finančne pomoči. Sodišče je ocenilo tudi, ali Komisija načrtuje oceno instrumenta v skladu s svojimi notranjimi pravili.

Zahteve glede spremljanja in poročanja so osredotočene na uporabo finančne pomoči in ne na dosežene rezultate

53 Zahteve glede spremljanja in poročanja za Komisijo in države članice v uredbi o instrumentu SURE so osredotočene predvsem na uporabo finančne pomoči in izložke, ne pa na to, kakšni rezultati so bili doseženi z nacionalnimi shemami za ohranitev delovnih mest, ki so bile podprte iz instrumenta SURE.

54 Finančno spremljanje, ki ga je opravila Komisija, je bilo poleg preverjanja, ali so bili sporočeni ukrepi skladni s tistimi, ki so bili sprejeti z izvedbenim sklepom Sveta, osredotočeno na to, kako so bila posojila uporabljena in skupne odhodke za ukrepe, ki so bili financirani iz instrumenta SURE. Zaradi tega je lahko Komisija proaktivno razpravljala z nacionalnimi organi držav članic, v katerih je bilo črpanje sredstev instrumenta SURE manjše od načrtovanega (glej odstavek 40).

55 Komisija ocenjuje, da je iz instrumenta SURE v 19 državah članicah, ki so ga uporabljale, leta 2020 podporo prejelo približno 31,5 milijonov ljudi in 2,5 milijona podjetij. Države članice z največjim številom podprtih ljudi so bile Italija (10,8 milijona), Španija (5,7 milijona) in Poljska (3,6 milijona). Več kot milijon ljudi je bilo podprtih tudi v petih drugih državah članicah: Grčiji, Češki, Belgiji, Portugalski in Romuniji. Komisija je avgusta 2022 ocenila, da je iz shem za ohranitev delovnih mest, ki so se financirale iz instrumenta SURE, v letu 2021 pomoč prejelo približno devet milijonov ljudi²¹.

56 Vendar so podatki o izložkih, ki so jih sporočile države članice, na primer število zajetih zaposlenih in podjetij, v glavnem temeljili na ocenah, niso bili vedno izčrpni, kot se je poročalo v polletnih poročilih o instrumentu SURE, včasih pa so se zelo razlikovali. Na podlagi teh podatkov so bila pripravljena poročila, ki jih je Komisija predložila Evropskemu parlamentu in Svetu (glej okvir 4).

57 Sčasoma so države članice zagotovile več podatkov. Ker je bilo na voljo več podatkov, pa je prišlo tudi do znatnih razlik med podatki, sporočenimi v različnih polletnih poročilih. Na primer, število oseb, ki so prejele podporo v letu 2021, je v drugem polletnem poročilu znašalo 5 milijonov, v tretjem 3 milijone, v četrtem pa 9 milijonov.

58 Pregledi, ki jih je Komisija opravila v zvezi s podatki o izložkih, ki so jih sporočile države članice, niso bili obsežni in so bili osredotočeni na splošno skladnost s prejšnjimi predloženimi podatki ter na stroške ukrepov, pri čemer so bili uporabljeni različni razpoložljivi viri podatkov o trgu dela (npr. Eurostat). Pri pregledu je Komisija ocenila le, ali se informacije o številu upravičencev do sredstev instrumenta SURE (za zaposlene, samozaposlene ali podjetja in po sektorjih), ki jih je predložila neka država članica, zdijo „verodostojne”.

59 Poleg tega so bile informacije, ki so jih zagotovile države članice, običajno zbirne. Ker ni podrobnih podatkov o izložkih in rezultatih nacionalnih shem za ohranjanje delovnih mest, ni mogoče opredeliti glavnih upravičencev nacionalnih ukrepov, ki so bili financirani iz instrumenta SURE²². Pandemija COVID-19 je na trgu dela sicer povzročila velik šok, vendar različni sektorji, podjetja in skupine delavcev niso bili prizadeti enako. Pri zaposlenih z manj varnimi delovnimi mesti, samozaposlenih posameznikih in ranljivih skupinah delovne sile (kot so ženske, starejši zaposleni, tujci, invalidi in manj izobraženi) je bila verjetnost, da bodo ukrepi za omejevanje socialnih stikov in druge omejitve nanje negativno vplivali in da bodo zaradi tega ogrožene njihove zaposlitvene možnosti, večja²³.

60 Komisija od držav članic ni zahtevala nobenih podatkov o tem, kaj je bilo doseženo z ukrepi, povezanimi z zdravjem, saj so imeli ti zelo različna področja uporabe in cilje (glej odstavke 41–43). Ti ukrepi se lahko financirajo s številnimi različnimi instrumenti financiranja na ravni EU in nacionalni ravni, običajno pa jih decentralizirano izvaja veliko različnih organov in teles, zaradi česar pride do tveganja dvojnega financiranja. V splošnem so ukrepi, povezani z zdravjem, pomenili približno 3,2 milijarde EUR skupnih finančnih sredstev instrumenta SURE, po naravi in obsegu pa so se med seboj močno razlikovali.

S polletnimi poročili Komisije o uporabi finančne pomoči iz instrumenta SURE se lahko zagotavljajo le okvirne ocene rezultatov

61 Komisija je do konca septembra 2022 v skladu z uredbo²⁴ objavila štiri polletna poročila o uporabi finančne pomoči iz instrumenta SURE. Ta poročila so podlaga za obveščanje Evropskega parlamenta, Sveta in drugih deležnikov. Vsebujejo informacije o izvajanju finančne pomoči (na primer o preostalih zneskih, ki jih je treba plačati, in časovnih razporedih odplačevanja) in o tem, koliko so izjemne okoliščine, na katerih temelji uporaba instrumenta SURE, še prisotne.

62 V skladu z uredbo o instrumentu SURE Komisiji ni treba poročati o rezultatih ali uspešnosti instrumenta, a je poročanje o učinku zahtevano v skladu z okvirom za socialne obveznice (glej okvir 1). Zaradi izpolnitve te zahteve polletna poročila vključujejo tudi informacije o rezultatih, ki so bili doseženi s shemami za ohranitev delovnih mest, financiranimi iz instrumenta SURE (glej okvir 5).

Komisija instrumenta SURE ni ocenila

63 V skladu s finančno uredbo, Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje in smernicami za boljše pravno urejanje naj bi Komisija ocenila smotrnost programov EU, kar zadeva njihovo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU²⁶. S temi ocenami je treba kritično in objektivno oceniti, ali nek instrument EU ustreza svojemu namenu in ali so bili z njim doseženi zastavljeni cilji, in sicer z minimalnimi stroški in na podlagi trdnih dokazov o uspehih in pomanjkljivostih²⁷. Komisija se je tudi v okviru akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic zavezala, da bo ocenila izkušnje z instrumentom SURE²⁸. V uredbi o instrumentu SURE pa ni izrecno določeno, da bi Komisija morala oceniti smotrnost instrumenta.

64 Komisija je aprila 2021 navedla, da bo za pobude, ki so bile urgentno predlagane med pandemijo COVID-19 in za katere javno posvetovanje in ocena učinka nista bila opravljena, jasno določila, kako in kdaj bo akt naknadno ovrednoten²⁹, in sicer v delovnem dokumentu služb Komisije, objavljenem najpozneje v treh mesecih po zakonodajnem predlogu. Ker je bila uredba o instrumentu SURE sprejeta maja 2020, zanj to ni bilo storjeno.

Zaključki in priporočilo

65 Pandemija COVID-19 je povzročila velik šok v evropskem gospodarstvu z znatnimi motnjami na trgu dela, zaradi česar je bilo ogroženih na milijone delovnih mest. Sodišče je v splošnem prišlo do zaključka, da se je Komisija hitro odzvala na izziv zagotavljanja pomoči državam članicam pri ohranjanju delovnih mest, in sicer je podporo EU državam članicam zagotovila sedem mesecev po razglasitvi pandemije, kar je hitreje kot s standardnimi postopki financiranja. Okvir upravljanja je bil prilagojen izrednim razmeram, začasna podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) pa je bila zasnovana tako, da je zardi nje finančno tveganje za proračun EU majhno. Združeni podatki sicer kažejo, da je podpora iz instrumenta SURE dosegla več milijonov ljudi, vendar zaradi zasnove instrumenta, tj. zagotavljanje financiranja v obliki posojili za podporo nacionalnim shemam, in ker ni izčrpnih podatkov držav članic, Komisija ne more dobro oceniti rezultatov, doseženih z instrumentom SURE.

66 Instrument SURE je bil vzpostavljen in se je začel uporabljati v izrednih razmerah, ko so se izvajali omejevalni ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa in ko so se države članice srečevale z nenadnim in velikim povečanjem javnofinančnih odhodkov. V teh okoliščinah je Komisija predlagala novo, inovativno uredbo, ki jo je Svet odobril hitro, in sicer le dva meseca po razglasitvi COVID-19 za pandemijo. Večina držav članic (19) se je odločila, da bo instrument uporabila, pri čemer sta skoraj polovico celotne podpore v višini 100 milijard EUR prejeli Italija in Španija. Zaradi podpore iz instrumenta SURE so države članice lahko vzpostavile nove ali razširile obstoječe sheme za ohranjanje delovnih mest. V splošnem so bile nove sheme vzpostavljene v vzhodnih državah članicah EU, vendar so se zaradi zelo različnih razmer na posameznih nacionalnih trgih dela pristopi po EU močno razlikovali. Komisija je ocenila, da so države članice, katerih bonitetna ocena je nižja od bonitetne ocene EU, skupaj prihranile približno 8,5 milijarde EUR obresti, in sicer v primerjavi z zneski, ki bi jih morale plačati, če bi posojila najele same (glej odstavke 17–26).

67 Struktura podpore iz instrumenta SURE je bila novost, zaradi nje pa je bilo tveganje za proračun EU majhno. Financiranje temelji na posojilih in ne nepovratnih sredstvih, vse države članice (vključno s tistimi, ki so se odločile, da instrumenta SURE ne bodo uporabile) pa so zagotovile nepreklicna jamstva na zahtevo, in sicer v višini 25 % vseh posojil, plačanih iz instrumenta, ki jih je treba v celoti vrniti do leta 2050. Ta jamstva služijo kot rezerva za zaščito proračuna EU, saj se lahko v primeru neplačila jamstva držav članic uporabijo pred lastnimi sredstvi Komisije. Poleg tega obstajajo bonitetna pravila, zaradi katerih naj bi se zmanjšala izpostavljenosti v določenem letu in za posamezne države članice. Na splošno je bilo povpraševanje po posojilih iz instrumenta SURE veliko, saj je bilo do avgusta 2022 izplačanih skoraj 92 milijard EUR (glej odstavke 27–31).

68 SURE je instrument za odzivanje na krize, pri katerem je hitro izplačevanje sredstev prioriteta. Postopki Komisije v zvezi z instrumentom SURE so bili enostavnejši kot pri običajnih posredovanjih Komisije. Uredba o instrumentu SURE je na primer kratka, vendar široka, kar zadeva pogoje za uporabo in pogoje za upravičenost, države članice pa imajo zaradi tega veliko manevrskega prostora pri odločanju o tem, kam usmeriti financiranje EU. Zato Komisija ni preverila, ali so bili nacionalni ukrepi, podprti iz instrumenta SURE, stroškovno učinkoviti in ali so dopolnjevali druge sheme. Ker je bilo področje uporabe instrumenta SURE razširjeno na financiranje ukrepov, povezanih z zdravjem, je bil ta prvenstveno manj osredotočen na zaposlovanje. Komisija je ob podpori Sveta tudi sprejela, da so tri od 19 držav članic več kot 15 % svojih posojil iz instrumenta SURE porabile za ukrepe, povezane z zdravjem (glej odstavke 32–43).

69 Komisija je sredstva državam članicam izplačala hitro: večina držav članic je prvo izplačilo prejela manj kot mesec dni po vložitvi zahtevka. Tveganje zlorab je pri shemah za ohranjanje delovnih mest veliko, zato morajo v skladu z uredbo o instrumentu SURE zahteva posojilne pogodbe z državami članicami vključevati določbe o kontrolnih in revizijskih sistemih, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje goljufij in nepravilnosti. Komisija je v začetku leta 2022, ko je bila večina sredstev že izplačana, opravila ad hoc anketo o revizijskih in kontrolnih sistemih v državah članicah. Vse države članice, razen ene, so poročale o primerih nepravilnosti in domnevnih goljufij, na podlagi katerih je v 13 državah članicah prišlo do izterjav nepravilno porabljenih sredstev. Ker Komisija do septembra 2022 ni bila seznanjena z nobeno večjo nepravilnostjo ali goljufijo v zvezi s svojimi pristojnostmi v skladu z zakonodajo, s tem v zvezi ni opravila nobenih posebnih preiskav (glej odstavke 44–47).

70 Združeni podatki kažejo, da je podpora iz instrumenta SURE dosegla več milijonov zaposlenih in samozaposlenih v najhujšem obdobju krize in da je skupaj z drugimi podpornimi ukrepi politike prispevala k zmanjšanju tveganja brezposelnosti. Vendar zaradi zasnove instrumenta ni mogoče ločeno opredeliti njegovega učinka, kar zadeva izložke in rezulate, v nacionalnih shemah. Posledično Komisija ne more oceniti rezultatov instrumenta SURE v vsaki državi članici. Ker na primer ni bilo izčrpnih podatkov držav članic, ni mogoče v celoti oceniti števila oseb in podjetij, ki so prejeli podporo iz instrumenta SURE, tj. potencialnega prispevka instrumenta k zmanjševanju tveganja brezposelnosti. Tudi o spremljanju ukrepov, povezanih z zdravjem, ni veliko podatkov, saj so ti imeli zelo različna področja uporabe in cilje. V skladu z uredbo o instrumentu SURE ocena instrumenta ni obvezna (glej odstavke 48–64).

Priporočilo – Oceniti instrument SURE

Da bi se pridobila spoznanja za morebitne prihodnje instrumente v izrednih razmerah in skladno z zavezo iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, naj Komisija oceni izkušnje z instrumentom SURE. Takšna ocena naj vključuje: koliko so instrument SURE in nacionalni ukrepi, ki so se iz njega podpirali, prinesli dodano vrednost (za vse cilje instrumenta SURE, vključno z ukrepi, povezanimi z zdravjem); ali in kako so se z instrumentom SURE dopolnjevali nacionalni ukrepi; in ali so se z okvirom instrumenta SURE – glede na primere, ki so jih sporočile države članice – uspešno zmanjševala tveganja nepravilnosti in goljufij.

Ciljni rok za izvedbo: do konca tretjega četrtletja leta 2024.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Annemie Turtelboom, v Luxembourgu na zasedanju 9. novembra 2022.

Kratice in okrajšave

CEPS: Center za evropske politične študije

Eurofound: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

GD ECFIN: Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve

GD BUDG: Generalni direktorat za proračun

GD EMPL: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

SURE: evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah

Glosar

Eurofound ali Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je agencija EU, ki zagotavlja informacije, nasvete in strokovno znanje na področju socialne politike EU, in sicer na podlagi primerjalnih informacij, raziskav in analiz.

Shema skrajšanega delovnega časa je javni program, ki v določenih okoliščinah omogoča podjetjem, ki se soočajo z gospodarskimi težavami, da začasno zmanjšajo število delovnih ur, ki jih opravljajo njihovi zaposleni, ti pa za neopravljene ure prejmejo javnofinančno dohodkovno podporo.

Ukrepi, podobni shemam skrajšanega delovnega časa so ukrepi na trgu dela (brez shem skrajšanega delovnega časa), s katerimi se ščitijo zaposlitve, in sicer s subvencioniranjem dohodkovne podpore za zaposlene in samozaposlene.

Ukrepi, povezani z zdravjem so ukrepi za zmanjšanje poklicnih tveganj in zagotavljanje zaščite delavcev in samozaposlenih na delovnem mestu ter po potrebi nekateri drugi ukrepi, povezani z zdravjem.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62745

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=62745

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča so predstavljeni rezultati revizij politik in programov EU ali tem, povezanih z upravljanjem, iz posebnih proračunskih področij. Sodišče izbere in oblikuje te revizijske naloge tako, da imajo največji učinek, pri čemer upošteva tveganja za smotrnost poslovanja ali skladnost, raven prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj dogodkov ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Annemie Turtelboom. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta James Verity, ataše v njenem kabinetu Ivan Genchev, vodilni upravni uslužbenec Pietro Puricella, vodja naloge Jussi Bright ter revizorji Fernando Pascual Gil, Andras Augustin Feher, Zeljko Mimica in Cristina Jianu.

Od leve proti desni: Fernando Pascual Gil, James Verity, Jussi Bright, Iliana Ivanova, Ivan Genchev, Pietro Puricella, Zeljko Mimica.

Končne opombe

¹ Marcus, J. S. in drugi: The impact of COVID-19 on the Internal Market, Evropski parlament, 2021.

² Pouliakas, K.; Branka, J.: EU jobs at highest risk of COVID-19 social distancing: Is the pandemic exacerbating the labour market divide?, št 1, delovni dokument CEDEFOP, 2020.

³ Predlog Komisije za uredbo Sveta o instrumentu SURE, COM(2020) 139.

⁴ Člen 5 Uredbe (EU) 2020/672.

⁵ Uredbi o skupnih določbah za programski obdobji 2007–2013 in 2014–2020: Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 in Uredba (EU) št. 1303/2013.

⁶ Instrument SURE: dve leti pozneje, četrto polletno poročilo, COM(2022) 483.

⁷ Člen 11(5) Uredbe (EU) 2020/672.

⁸ Člen 9 Uredbe (EU) 2020/672.

⁹ Instrument SURE: dve leti pozneje, četrto polletno poročilo, COM(2022) 483.

¹⁰ Člen 3 Uredbe (EU) 2020/672.

¹¹ Člen 2 Uredbe (EU) 2020/672.

¹² Člen 1(2) Uredbe (EU) 2020/672.

¹³ COVID-19: combating fraud in short-term financial support schemes, evropska platforma za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu, maj 2021.

¹⁴ Vrhovne revizijske institucije Hrvaške (2021), Irske (2021), Latvije (2020).

¹⁵ Člen 13(1) Uredbe (EU) 2020/672, kakor je zahtevano v členu 220(5) Uredbe (EU) 2018/1046.

¹⁶ SURE at 18 months: third bi-annual report, COM(2022) 128.

¹⁷ COVID-19: Implications for employment and working life, serija COVID-19, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

¹⁸ Monitoring convergence in the European Union: Looking backwards to move forward - Upward convergence through crises, Eurofound, Challenges and prospects in the EU series, 2021.

¹⁹ Commission report on labour market and wage developments in Europe, december 2021, str. 45.

²⁰ European Labor Markets and the COVID-19 Pandemic: Fallout and the Path Ahead, Mednarodni denarni sklad, marec 2022.

²¹ Instrument SURE: dve leti pozneje, četrto polletno poročilo, COM(2022) 483.

²² COVID-19: Implications for employment and working life, serija COVID-19, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

²³ EU jobs at highest risk of COVID-19 social distancing, CEDEFOP, 2020.

²⁴ Člen 14(1) Uredbe (EU) 2020/672.

²⁵ Instrument SURE: dve leti pozneje, četrto polletno poročilo, COM(2022) 483.

²⁶ Člen 34 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Odstavek I.3 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje, 12.5.2016, str. 1. SWD(2021) 305, Better Regulation Guidelines, 3.11.2021, str. 23.

²⁷ Sporočilo Komisije o boljšem pravnem urejanju: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje, COM(2021) 219, str. 16 in 17. SWD(2021) 305, Better Regulation Guidelines, 3.11.2021, str. 23.

²⁸ Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, 2021, str. 18.

²⁹ Sporočilo Komisije o boljšem pravnem urejanju: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje, COM(2021) 219, str. 13 in 14.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-9181-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/375387	QJ-AB-22-026-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-9172-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/790002	QJ-AB-22-026-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Ikone na sliki 1 in 2: za ti sliki so bili uporabljeni viri s spletne strani Flaticon.com. © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
• z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU
Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.