Ukrepi za povečevanje udeležbe v programu Obzorje 2020 so bili dobro zasnovani, vendar bodo trajnostne spremembe večinoma odvisne od prizadevanj nacionalnih organov

Povzetek

I Komisija je v svoji strategiji Evropa 2020 poudarila vlogo raziskav in inovacij kot ključnega gonila družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnostnosti v EU. EU podpira raziskave in inovacije od leta 1984 z zaporednimi okvirnimi programi. Osmi okvirni program, Obzorje 2020, je zajemal obdobje 2014–2020 (proračun: 76,4 milijarde EUR). Sledi mu program Obzorje Evropa (proračun: 95,5 milijarde EUR) za obdobje 2021–2027.

II Med državami članicami EU so velike razlike, kar zadeva uspešnost na področju raziskav in inovacij. Razkorak se kaže tudi v različnih ravneh udeležbe v okvirnih programih, pri katerih se sredstva dodeljujejo na podlagi odličnosti. Zaradi nizke udeležbe pa imajo potem manj uspešne države manjše možnosti za odpravo pomanjkljivosti v svojih raziskovalnih in inovacijskih sistemih. Za odpravo inovacijskega razkoraka in izboljšanje udeležbe je bilo v programu Obzorje 2020 namenjenih 935 milijonov EUR sredstev za „ukrepe za povečevanje udeležbe“, ki so posebej usmerjeni na države članice z manjšo uspešnostjo na zadevnem področju. Cilj je bil povečati zmogljivost raziskovalnih ustanov v teh državah članicah, na primer tako, da se jim nudi pomoč pri mreženju, vzpostavitvi partnerstev z vodilnimi institucijami in privabljanju visoko usposobljenih delavcev. Ti ukrepi so bili v programu Obzorje Evropa okrepljeni in imajo zdaj proračun v višini 2,95 milijarde EUR.

III Sodišče se je odločilo izvesti to revizijo zato, da bi oblikovalce politik informiralo o težavah, ki vplivajo na zasnovo in izvajanje ukrepov za povečevanje udeležbe, zlasti ker se ti nadaljujejo v programu Obzorje Evropa. To posebno poročilo je najnovejše poročilo v nizu objav Sodišča, v katerih to preučuje podporo iz programa Obzorje 2020.

IV Sodišče je preučilo, ali so ukrepi za povečevanje udeležbe ustrezali svojemu namenu. V ta namen je preučilo splošno zasnovo ukrepov ter ureditve za izvajanje in spremljanje dveh izmed ukrepov: povezovanje (podpora centrom odličnosti) in katedre evropskega raziskovalnega prostora (privabljanje vrhunskih univerzitetnih strokovnjakov v raziskovalne ustanove). Oba sta bila zasnovana za ustvarjanje dolgoročnih učinkov pri upravičencih.

V Sodišče je zaključilo, da so bili ukrepi za povečevanje udeležbe ustrezno zasnovani za obravnavanje številnih dejavnikov, zaradi katerih je bila udeležba držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti v zaporednih okvirnih programih nizka. Vendar so resnične trajnostne spremembe večinoma odvisne od naložb v raziskave in inovacije ter reform na nacionalni ravni.

VI Instrument za podporo politikam je del sklopa instrumentov, ki jih EU uporablja za spodbujanje reform v nacionalnih ekosistemih. V obdobju 2014–2020 instrumenta niso uporabile vse države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, Komisija pa je morala zaradi pomanjkanja sredstev nekatere projekte odložiti. Sodišče je ugotovilo, da so bile za odzivanje na priporočila, ki so izhajala iz dejavnosti instrumenta za podporo politikam, sicer odgovorne države članice, a je pridobljeno znanje o nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemih uporabila tudi Komisija, zlasti za ocene držav v okviru evropskega semestra, na podlagi katerih so bila pripravljena priporočila za posamezne države.

VII Sodišče je ugotovilo, da so ukrepi za povečevanje udeležbe koristili skupini držav z neenakimi stopnjami uspešnosti na področju raziskav in inovacij ter v okvirnem programu. Te razlike se kažejo tudi v sodelovanju držav pri ukrepih za povečevanje udeležbe, čeprav niso vedno povsem povezane z njo.

VIII Sicer je za oceno celotnega učinka ukrepov še prezgodaj, vendar je Sodišče že ugotovilo, da začenjajo projekti povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora kazati obetavne rezultate, zlasti kar zadeva število objav, mreženja in dostopa do več nepovratnih sredstev. Kljub temu so se pri izvajanju projektov pojavljali številnimi izzivi, kot so zagotavljanje dopolnilnega financiranja iz drugih virov in ne le iz programa Obzorje 2020, zaposlovanje mednarodnih raziskovalcev in, kar je najpomembneje, zagotavljanje trajnostnosti z ustvarjanjem prihodkov na podlagi uporabe rezultatov raziskav.

IX Sodišče je odkrilo, da bi se spremljanje projektov povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora, zlasti v zvezi z merjenjem dolgoročnega učinka obeh instrumentov, lahko izboljšalo.

X Sodišče Komisiji priporoča, naj:

• okrepi uporabo instrumenta za podporo politikam,
• si prizadeva za bolj uravnoteženo udeležbo držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti pri ukrepih za povečevanje udeležbe,
• pripomore k pravočasni razpoložljivosti dopolnilnega financiranja,
• okrepit zmogljivost upravičencev projektov, da bodo uporabljali rezultate svojih raziskav,
• okrepi svoje spremljanje ukrepov za povečevanje udeležbe.

Uvod

Pomen raziskav in inovacij v EU

01 Komisija je v svoji strategiji Evropa 2020 kot cilj določila pametno, trajnostno in vključujočo rast ter poudarila vlogo raziskav in inovacij kot ključnega gonila družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnostnosti. Trajni pomen raziskav in inovacij za EU se odraža tudi v šestih prednostnih nalogah Komisije v obdobju 2019–2024, saj imajo raziskave in inovacije pomembno vlogo pri vsaj štirih. To so: evropski zeleni dogovor, gospodarstvo za ljudi, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, in močnejša Evropa v svetu.

02 V strategiji EU Evropa 2020 je določen tudi cilj povečanja porabe za raziskave in razvoj, da bi se privabile zasebne naložbe v višini do dveh tretjin skupnih naložb, s čimer bi se na ravni EU do leta 2020 skupaj doseglo 3 % bruto domačega proizvoda (BDP). Države članice so določile lastne nacionalne ciljne vrednosti v razponu od 0,5 % do 4,0 %.

03 Iz proračuna EU se specifični programi financiranja za spodbujanje raziskav in inovacij podpirajo že od leta 1984. Osmi okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (Obzorje 2020) je zajemal obdobje 2014–2020 in je imel proračun v višini 76,4 milijarde EUR. Deveti okvirni program Obzorje Evropa zajema obdobje 2021–2027 in ima proračun v višini 95,5 milijarde evrov. Raziskave in razvoj se podpirajo tudi z drugimi skladi EU, zlasti z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), ki je eden od skladov za izvajanje kohezijske politike.

04 V končnem vrednotenju šestega okvirnega programa (obdobje 2002–2006) in vmesnem vrednotenju sedmega okvirnega programa (obdobje 2007–2013) je bilo opozorjeno na ponavljajoče se nizke ravni udeležbe nekaterih držav članic v operativnih programih. Zaradi te nizke udeležbe je manjša vključenost njihovih akterjev na področju raziskav in inovacij v skupne raziskovalne projekte in skupnosti na ravni EU in mednarodni ravni.

05 V uredbi o Obzorju 2020 iz leta 2013 je bilo priznano, da „kljub sedanji težnji k približevanju inovacijskih dosežkov posameznih držav in regij, še vedno obstajajo velike razlike med državami članicami“. Ker dodelitev sredstev v okvirnih programih temelji na odličnosti (tj. izbrani so le najboljši predlogi), so manj uspešne države članice imele težave konkurirati z močnejšimi. Komisija je leta 2011 prvič opredelila nekatere razloge za to, kot so nezadostne nacionalne naložbe v raziskave in inovacije in slab dostop do obstoječih mrež. Zato je bil z uredbo uveden poseben sklop „spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ (za obdobje 2014–2020). Namenjen je bil posebej manj uspešnim državam, ki se zdaj imenujejo „države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti“. Njegov cilj je bil odpraviti neenakomerno uspešnost držav članic na področju raziskav in inovacij ter omogočiti doseganje odličnost (tj. aktivirati obstoječe otoke odličnosti in jih povezati z mrežami odličnosti) v manj uspešnih državah, s čimer bi se povečala udeležba v programu Obzorje 2020.

06 Ukrepi za povečevanje udeležbe so bili sestavljeni iz vrste instrumentov za podporo krepitvi zmogljivosti, vzpostavljanje povezav med vodilnimi raziskovalnimi ustanovami in manj uspešnimi državami in regijami ter zagotavljanje strokovne podpore politikam (glej sliko 1).

07 Ukrepom za povečevanje udeležbe je bilo skupaj namenjenih 935 milijonov EUR sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti (1,2 % vseh sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, za program Obzorje 2020). Največji delež je bil namenjen projektom povezovanja (390 milijonov EUR ali 41 %, glej sliko 2). Izvajanje ukrepov se nadaljuje v programu Obzorje Evropa, vendar ukrepi vključujejo nove elemente in jim je dodeljenih bistveno več sredstev, in sicer 2,95 milijarde EUR (3 % proračuna programa Obzorje Evropa) (glej Prilogo I). Komisija je na podlagi vmesnega vrednotenja programa Obzorje 2020 in ocene učinka programa Obzorje Evropa predlagala povečanje proračuna na 2,1 milijarde EUR, ki sta ga sozakonodajalca nato zaradi zakonodajnega postopka dodatno povečala.

08 V programu Obzorje 2020 so bili ukrepi za povečevanje udeležbe namenjeni 13 državam članicam, ki so se EU pridružile od leta 2004 (EU-13), ter Luksemburgu in Portugalski (slika 3). Tem državam je namenjen tudi program Obzorje Evropa, le da je Luksemburg zamenjala Grčija. Skupini so se pridružile tudi najbolj oddaljene regije Francije in Španije. V uredbi o programu Obzorje Evropa je določeno, da bo ta skupina ostala ista ves čas trajanja programa Obzorje Evropa.

Vloge in pristojnosti

09 Generalni direktorat Komisije za raziskave in inovacije (GD RTD) je glavni generalni direktorat, pristojen za politiko EU na področju raziskav, znanosti in inovacij (vključno z oblikovanjem in upravljanjem okvirnih programov). Program Obzorje 2020 se je izvajal z večletnimi delovnimi programi, v katerih so bile določene prednostne naloge Komisije, ki so bile nato preoblikovane v razpise za zbiranje predlogov projektov.

10 Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) upravlja vse ukrepe za povečevanje udeležbe (zlasti izbor, izvajanje in spremljanje projektov), razen RSF, ki ga upravlja GD RTD, izvaja pa organizacija European Cooperation in Science & Technology (COST).

11 Projekti, ki se financirajo v okviru ukrepov za povečevanje udeležbe, lahko koristijo dopolnilno financiranje iz drugih virov, kot je ESRR. ESRR se izvaja na podlagi operativnih programov, ki jih pripravijo nacionalni/regionalni organi in odobri Komisija. Organi upravljanja, pristojni za zadevne programe, ocenijo in izberejo projekte, upravičene do dopolnilnega financiranja, in spremljajo njihovo izvajanje s strani upravičencev.

Obseg revizije in revizijski pristop

12 Cilj te revizije je bil pojasniti zasnovo ukrepov za povečevanje udeležbe in poudariti težave, ki bi lahko ovirale njihovo uspešno izvajanje, zlasti zato, ker so bili ti ukrepi okrepljeni v programu Obzorje Evropa. Ukrepi za povečevanje udeležbe so bili uvedeni s programom Obzorje 2020 in večina projektov za povečevanje udeležbe še vedno poteka, zato revizija ni bila osredotočena na oceno učinka ukrepov, saj se pričakuje, da bo ta v celoti viden šele od sredine dvajsetih let naprej.

13 Sodišče je v svojih preteklih posebnih poročilih o programu Obzorje 2020¹ že opozorilo na različne ravni udeležbe držav članic EU v okvirnih programih. Za izvedbo te revizije se je odločilo zato, da bi obravnavalo ukrepe za povečevanje udeležbe, ki so bili na novo uvedeni v osmem operativnem programu, in dopolnilo sklop svojih revizij v zvezi s programom Obzorje 2020.

14 Sodišče se je osredotočilo na povezovanje in katedre evropskega raziskovalnega prostora, ukrepa za povečevanje udeležbe, ki sta osredotočena na dolgoročne učinke, ter na vlogo instrumenta za podporo politikam. V tem poročilu niso ocenjene sinergije med programom Obzorje 2020 in skladi za izvajanje kohezijske politike, ki naj bi bile po trenutnih načrtih zajete v enem od poznejših poročil Sodišča.

15 Sodišče je postavilo vprašanje, ali so bili ukrepi za povečevanje udeležbe programa Obzorje 2020 primerni za odpravo razkoraka na področju raziskav in inovacij. Da bi odgovorilo na to vprašanje, je preučilo, ali:

• so bili ukrepi za povečevanje udeležbe dobro zasnovani,
• so bili ukrepi za povečevanje udeležbe na dobri poti, da se z njimi dosežejo zastavljeni cilji,
• ima Komisija uspešen sistem za spremljanje učinka ukrepov za povečevanje udeležbe.

16 Pri reviziji so bili preučeni dokazi iz različnih virov. Ti so bili:

• pregled relevantne dokumentacije,
• vprašalniki in razgovori s Komisijo, Izvajalsko agencijo za raziskave (REA) ter organi upravljanja in nacionalnimi kontaktnimi točkami za ukrepe za povečevanje udeležbe na Hrvaškem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji in Sloveniji,
• statistična analiza podatkov programa Obzorje 2020 in podatkov o naložbah držav članic v raziskave in inovacije,
• poglobljena analiza na podlagi presoje pridobljenega vzorca petih projektov v zvezi s katedro evropskega raziskovalnega prostora in šestih projektov v zvezi s povezovanjem, od katerih so bili štirje financirani v okviru prvega razpisa (delovni program za obdobje 2016–2017), dva pa v okviru drugega razpisa (obdobje 2018–2020). Analiza projektov je temeljila na podatkih, zbranih do sredine leta 2021. Za več podrobnosti o metodologiji Sodišča glej Prilogo II,
• podrobna analiza dopolnilnega financiranja za vse projekte povezovanja.

Opažanja

Zasnova ukrepov za povečevanje udeležbe je bila sicer večinoma ustrezna, vendar lahko ti le spodbudijo napredek pri uspešnosti na področju raziskav in inovacij

17 Cilj ukrepov za povečevanje udeležbe je bila odprava razkoraka na področju raziskav in inovacij ter trajne nizke ravni udeležbe v okvirnih programih s spodbujanjem odličnosti v državah, ki so opredeljene kot države z manjšo uspešnostjo na tem področju (glej odstavek ‎05).

18 Komisija je kot enega od razlogov, zakaj nekatere države članice zaostajajo pri inovacijski uspešnosti, opredelila strukturne težave (npr. šibko upravljanje in institucije ter/ali razdrobljenost nacionalnih ekosistemov raziskav in inovacij in/ali neobstoj povezav med izobraževanjem in raziskavami). EU ima sklop instrumentov za spodbujanje reform, med katerimi je tudi instrument za podporo politikam (glej odstavek ‎06).

19 Sodišče je ocenilo, ali:

• so bili ukrepi za povečevanje udeležbe zasnovani tako, da so se z njimi obravnavali vzroki za manjšo uspešnost na področju raziskav in inovacij,
• so bili ukrepi za povečevanje udeležbe skladni z drugimi ukrepi EU, s katerimi se spodbujajo reforme v državah članicah, in
• so bili ukrepi za povečevanje udeležbe usmerjeni na države z manjšo uspešnostjo na tem področju.

Razlogi za manjšo uspešnost na področju raziskav in inovacij so bili z ukrepi večinoma obravnavani, vendar je za povečanje naložb v raziskave in inovacije potrebna zavezanost na nacionalni ravni

20 V več raziskovalnih člankih² so bili analizirani vzroki za manjšo uspešnost držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti na področju raziskav in inovacij ter njihovo omejeno udeležbo v programu Obzorje 2020. Ugotovljeni vzroki vključujejo težave, kot so: neprimerni ekosistemi raziskav in inovacij (razdrobljeno upravljanje ali omejene naložbe), šibkejša povezanost z mednarodnimi mrežami za sodelovanje, primanjkljaji pri človeškem kapitalu, beg možganov, omejeno sodelovanje med javnimi in zasebnimi subjekti, ki delujejo na področju inovacij, ter omejena internacionalizacija institucij za raziskave in inovacije.

21 Sodišče je ocenilo, ali so bili ukrepi za povečevanje udeležbe usmerjeni posebej v te vzroke. Rezultati Sodišča so navedeni v tabeli 1.

22 Vsi vzroki, razen ravni nacionalnih (javnih in zasebnih) naložb v raziskave in inovacije, so bili obravnavani z enim ali več ukrepi povečevanje udeležbe. Kljub temu ukrepi za povečevanje udeležbe niso bili osredotočeni na inovacije in z njimi se je le v manjšem obsegu podpirala mreža nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo informacije in podporo upravičencem v zvezi z okvirnim programom. V Posebnem poročilu 28/2018 je Sodišče prišlo do zaključka, da bi bila ta podpora potrebna. Ugotavlja, da ukrepi v programu Obzorje Evropa zdaj vključujejo to vrsto podpore ter hkrati podporo za obravnavanje bega možganov in spodbujanje odličnosti na univerzah in lokalnih inovacijskih ekosistemih (glej Prilogo I).

23 V okviru 1 je pojasnjeno, kako so se z ukrepoma, na katera se je Sodišče osredotočilo pri analizi izvajanja projektov (povezovanje in katedre evropskega raziskovalnega prostora), obravnavali vzroki za razkorak na področju raziskav in inovacij.

24 Z ukrepi za povečevanje udeležbe iz programa Obzorje 2020 niso bile posebej obravnavane ravni nacionalnih (javnih in zasebnih) naložb v raziskave in inovacije. Iz obsega proračuna ukrepov za povečevanje udeležbe je namreč razvidno (glej odstavek ‎07), da so bili ti ukrepi prvenstveno namenjeni spodbujanju uspešnosti na področju raziskav in inovacij na splošno, specifično pa spodbujanju udeležbe v programu Obzorje 2020.

25 Vendar obstajajo drugi ukrepi EU za spodbujanje ravni naložb, bodisi v programu Obzorje 2020 ali drugih programih EU bodisi v okviru procesa evropskega semestra, tj. letnega cikla usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v EU (glej tudi Posebno poročilo Sodišča 16/2020 o evropskem semestru).

26 Poleg tega so za raven javnih naložb v prvi vrsti odgovorne države članice. Na uspešnost na področju raziskav in inovacij ter sodelovanje v programu Obzorje 2020 močno vplivata raven nacionalnih (javnih in zasebnih) naložb v raziskave in inovacije ter moč nacionalnih ekosistemov raziskav in inovacij. Za več informacij o tej soodvisnosti glej Prilogo III.

27 Leta 2020 je EU za naložbe v raziskave in razvoj namenila 2,3 % svojega BDP. Stopnje naložb v raziskave in inovacije se med državami članicami EU zelo razlikujejo (glej sliko 4), vendar nobena od držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti ni vložila toliko, kot je povprečje EU, le dve (Slovenija in Češka) pa sta v to področje vložili več kot 2,0 %. Poleg tega ob koncu leta 2020 večina držav članic, zlasti države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, še vedno še zdaleč ni dosegla svojih ciljnih vrednosti (glej odstavek ‎02), ki so bile v večini primerov zastavljene pod povprečjem EU (glej sliko 4).

Zmožnost instrumenta za podporo politikam, da spodbudi potrebne spremembe v nacionalnih sistemih raziskav in inovacij, je bila omejena, ker je odvisna tudi od prizadevanj držav članic, vendar prispeva k drugim ukrepom EU za obravnavanje reform

28 Za obdobje 2014–2020 je Komisija v odziv na priznano potrebo po reformah v državah članicah (glej odstavek ‎18) sprejela nove instrumente za spodbujanje procesa reform in podporo državam članicam pri reševanju s tem povezanih težav. Nekateri od teh instrumentov so bili uvedeni na področjih raziskav in kohezijske politike. V programu Obzorje 2020 je bil to instrument za podporo politikam, omenjen zgoraj (glej odstavek ‎06).

29 Sodišče je preučilo, ali je bil instrument za podporo politikam skladen z drugimi podpornimi ukrepi EU in ali se je Komisija ustrezno odzvala na rezultate svojega vrednotenja instrumenta za podporo politikam, opravljenega leta 2019.

30 Različne storitve, ponujene v okviru instrumenta za podporo politikam, in število projektov, ki so bili financirani v državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, so prikazani v okviru 2. Skupni proračun je bil razmeroma majhen (le 5,7 milijona EUR), nekateri projekti pa so se zaradi pomanjkanja uslužbencev v Komisiji začeli izvajati pozno.

31 Udeležba države članic pri dejavnostih instrumenta za podporo politikam je bila prostovoljna. Sodišče je ugotovilo, da v obdobju 2014–2020 štiri države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti (Hrvaška, Češka, Luksemburg in Portugalska) niso sodelovale pri dejavnostih, ki so bile neposredno usmerjene v reforme sistemov raziskav in inovacij (medsebojni pregled in specifična podpora).

32 V skladu z načelom subsidiarnosti se udeležene države same odločijo, ali in kako bodo upoštevale priporočila, dana v okviru teh dejavnosti. Komisija je v vrednotenju instrumenta za podporo politikam, opravljenem leta 2019, ugotovila, da Komisija ni dovolj poudarila nadaljnjega ukrepanja in spremljanja dejanskih sprememb politike. Zato je pomembno zagotoviti, da se spoznanja o potrebnih nacionalnih reformah ne izgubijo, temveč uspešno uporabijo v okviru evropskega semestra. Rezultat dela v okviru evropskega semestra je to, da Svet na podlagi predloga Komisije vsako leto odobri priporočila za posamezne države.

33 Sodišče je analiziralo letne ocene držav, ki so podlaga za priporočila za posamezne države, in ugotovilo, da se je Komisija šele leta 2019 začela izrecno sklicevati na spoznanja, pridobljena pri dejavnostih instrumenta za podporo politikam³. Vsa ta sklicevanja so bila selektivna, tj. vsebovala so najpomembnejše točke, ki se nanašajo na instrument za podporo politikam.

34 Podobno je Komisija šele leta 2019 začela na države članice bolj sistematično naslavljati priporočila za posamezne države v zvezi z raziskavami in inovacijami. Analiza priporočil za posamezne države iz leta 2019 v zvezi z raziskavami in inovacijami, ki jo je opravilo Sodišče, je pokazala, da so bila ta priporočila splošne narave, v njih pa so bile poudarjene naložbe in ne reforme. Med letoma 2015 in 2018 nekatere države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti niso prejele priporočil za posamezne države v zvezi z raziskavami in inovacijami (za več podrobnosti glej Prilogo IV). Sodišče je že v svojem Posebnem poročilu 16/2020 o evropskem semestru ugotovilo, da Komisija ni izdala dovolj priporočil za obravnavanje področja raziskav.

35 Kljub temu so države članice tiste, ki so odgovorne za stanje svojih sistemov raziskav in inovacij, kar vključuje potrebne ukrepe za izvedbo potrebnih reform. Analiza Komisije o izvedbi priporočil za posamezne države iz leta 2019 je pokazala, da je bil eno leto po izdaji priporočil pri več kot polovici držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti viden le majhen napredek ali pa tega sploh ni bilo.

36 Izvajanje reform je tudi pomemben vidik mehanizma za okrevanje in odpornost. V uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost je navedeno, da naj bi se z mehanizmom prispevalo k „učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo“. Komisija mora oceniti izpolnjevanje tega pogoja, preden odobri načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predloži posamezna država članica. V času revizije je bilo prezgodaj za oceno tega, koliko bo izvajanje reform, načrtovanih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, uspešno v praksi, tj. premik od zavez na papirju (na primer sprejetje pravnega akta) k dejanskemu napredku.

37 Vse večji pomen reform v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter majhen napredek pri izvajanju priporočil za posamezne države (glej odstavek ‎32) sta pokazala, kako pomembna je podpora Komisije za relevantno politiko.

38 Iz vrednotenja instrumenta za podporo politikam, ki ga je Komisija izvedla leta 2019, je razvidno, da je velika večina deležnikov, ki so odgovorili na anketo, zelo pozitivno ocenila koristi sheme. Kljub temu je bilo v vrednotenju navedenih več priporočil, ki so se nanašala na:

1. okrepitev vloge instrumenta za podporo politikam kot gonila za reforme (npr. kako bi ga lahko uporabili tudi za spodbujanje bolj sistematičnega in razširjenega dialoga med državami članicami ter med njimi in Komisijo);
2. razširitev specifikacij zasnove instrumenta za podporo politikam (npr. podaljšanje njegovega obdobja veljavnosti in uvedba okvira za spremljanje izvedbe priporočil zaradi podpore izvajanju in spremljanju učinka);
3. izboljšanje mehanizmov instrumenta za podporo politikam (npr. več prizadevanj za razširjanje informacij in komuniciranje, da bi se povečala prepoznavnost in zagotovil večji učinek rezultatov v sodelujočih državah).

39 Vendar Komisija tri leta pozneje teh priporočil še ni v celoti izvedla. Sodišče je obvestila, da namerava na podlagi izkušenj z izbranimi državami članicami nadalje razvijati poglobljen dvostranski dialog o raziskavah in inovacijah z državami članicami, ki so pripravljene sodelovati v tem procesu (točka a), in da trenutno potekajo prizadevanja za izboljšanje razširjanja informacij, komuniciranja in prepoznavnosti (točka c).

40 Komisija izvajanje priporočil za države članice, ki izhajajo iz instrumenta za podporo politikam (točka b), trenutno spremlja predvsem prek procesa evropskega semestra, v prihodnosti pa ga bo spremljala tudi prek spremljanja načrtov za okrevanje in odpornost (glej odstavek 36). Poleg tega je bila kot odgovor na to točko iz vrednotenja, opravljenega leta 2019, v programu Obzorje Evropa uvedena nova funkcija, t. i. odprti instrument za podporo politikam (PSF Open). Ta državam članicam, ki so že koristile dejavnosti instrumenta za podporo politikam, omogoča, da prejmejo podporo za izvedbo priporočil, izdanih na podlagi tega instrumenta. Kljub temu pa instrument za podporo politikam ostaja instrument, ki temelji na povpraševanju. Sodišče ni moglo oceniti, ali je nova funkcija primerna, saj praktični vidiki, povezani z njeno izvedbo, še niso bili opredeljeni.

41 Uslužbenci Skupnega raziskovalnega središča, s katerimi je Sodišče opravilo razgovore, so poudarili, kako pomembni so spremljevalni ukrepi za pomoč državam članicam pri reformiranju njihovih sistemov raziskav in inovacij. Omenili so zagotavljanje stalne podpore, smernic v zvezi z naložbami in svetovanja o najprimernejših orodjih in ukrepih, ki v okviru instrumenta za podporo politikam v programu Obzorje 2020 niso bili zagotovljeni.

Nekatere ciljne države so imele od ukrepov za povečevanje udeležbe precej manj koristi kot druge

42 Za program Obzorje 2020 je bila odločitev o državah, ki naj bi imele možnost koristiti ukrepe za povečevanje udeležbe, sprejeta v okviru sprejetja delovnih programov. To naredi Komisija po postopku komitologije, tj. s sodelovanjem odbora predstavnikov držav članic. Za program Obzorje Evropa sta o državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti odločala sozakonodajalca, ki sta jih navedla v samo uredbo.

43 Čeprav izbor držav upravičenk ni bil v neposredni pristojnosti Komisije, je ta predložila analizo, da bi omogočila odločanje na podlagi dokazov v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja. Analiza je temeljila na več kazalnikih, ki so bili izbrani, da bi odražali vzroke za slabo uspešnost.

44 Na podlagi pregleda kazalnikov za program Obzorje 2020 je Komisija svojo analizo za program Obzorje Evropa utemeljila na drugačnem sklopu kazalnikov (podrobnosti o kazalnikih za obe obdobji sta v Prilogi V). Ta analiza, ki je bila sozakonodajalcema predložena v obliki delovnega dokumenta zaradi izbire držav za program Obzorje Evropa, ni vključevala informacij o posamezni državi, ki bi se nanašale na:

1. udeležbo v prejšnjih okvirnih programih. To je relevanten kazalnik, saj je neposredni cilj ukrepov za povečevanje udeležbe povečati udeležbo (glej člen 7(5) uredbe o programu Obzorje Evropa), ter
2. položaj v nadnacionalnih in multidisciplinarnih raziskovalnih mrežah. To je relevanten kazalnik, ker osrednja vloga v mrežah in s tem močna povezanost odražata raven udeležbe neke države v okvirnem programu. Večina proračuna okvirnega programa se porabi za projekte sodelovanja na področju raziskav in inovacij, da bi se, med drugim, spodbudila vzpostavitev nadnacionalnih in multidisciplinarnih mrež, ki za Komisijo predstavljajo eno od ključnih dodanih vrednosti okvirnih programov.

45 Sodišče je zato analiziralo omenjena kazalnika. Kar zadeva udeležbo v programu Obzorje 2020, so imele vse države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti nižjo raven udeležbe v programu Obzorje 2020 kot države, ki ne potrebujejo izboljšanja raziskovalne odličnosti (glej sliko 5).

46 Vendar na te statistične podatke zelo vpliva velikost države. Če se upošteva velikost države, je slika drugačna in bolj logična. Sodišče je podatke normaliziralo glede na prebivalstvo (finančna sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, na prebivalca) in število raziskovalcev (v ekvivalentih polnega delovnega časa). Poleg tega jih je normaliziralo glede na BDP, da bi se izognilo neupoštevanju kakršnih koli izkrivljanj, povezanih z različnimi plačnimi lestvicami (glej sliko 6).

47 Na sliki 6 so prikazane pomembne razlike med državami s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti. Večina teh držav je uvrščena nizko. Vendar imajo močnejše države med tistimi s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti ravni udeležbe, ki so podobne tistim, ki jih imajo najuspešnejše države, ki ne potrebujejo izboljšanja raziskovalne odličnosti. Kljub temu so vse države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti razen Luksemburga ohranile svoj status v okviru programa Obzorje Evropa (glej odstavek ‎08).

48 Podobne razlike so vidne tudi pri udeležbi držav v raziskovalnih mrežah (glej sliko 7). V poročilu Komisije o spremljanju programa Obzorje 2020 (leto 2018) je navedeno, da se je več držav EU-13 v tem obdobju dosledno uvrščalo na dno lestvice.

49 Razlike se pokažejo tudi znotraj skupine držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, in sicer kar zadeva sredstva za povečevanje udeležbe, za katera so bile prevzete obveznosti (glej sliko 8). Približno polovico sredstev za povečevanje udeležbe iz programa Obzorje 2020 so prejele le tri od 15 držav. Vendar na to spremenljivko večinoma vpliva velikost države. Zato se bolj smiselna slika pokaže po normalizaciji podatkov glede na število prebivalcev (glej sliko 9). Manj povezane države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti (glej odstavek ‎47) imajo od ukrepov za povečevanje udeležbe tudi manj koristi.

50 Sodišče je pri podrobnejši obravnavi dveh analiziranih ukrepov (glej odstavek ‎14) ugotovilo, da:

• več kot 60 % projektov povezovanja, financiranih iz programa Obzorje 2020, izvajajo le štiri države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti. Pri tem vodi Ciper s šestimi (24 %) projekti. Pet držav ni imelo nobenega projekta povezovanja (za več podrobnosti glej Prilogo VI),
• približno 51 % projektov kateder evropskega raziskovalnega prostora je skoncentriranih v zgolj dveh državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti. Tri države niso imele nobenega projekta katedre evropskega raziskovalnega prostora, štiri pa so imele le po enega (za več podrobnosti glej Prilogo VI).

51 Z istimi razlogi, ki so pojasnjevali nizko udeležbo držav v preteklosti (glej odstavke ‎05 in ‎20 ter ‎21), je mogoče pojasniti razkorak znotraj skupine držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti. Izkušnje z okvirnimi programi in zlasti z ukrepi za povečevanje udeležbe naj bi državam pomagale pri izboljšanju njihove zmogljivosti za pripravo konkurenčnih predlogov projektov in vzpostavitvi sodelovanja, vendar se bo ta učinek pokazal šele v prihodnjih letih (glej odstavek ‎12).

Pri izvajanju ukrepov za povečanje udeležbe so se pojavili izzivi, vendar so prvi rezultati že vidni

52 Sodišče je opredelilo vidike, ki so pomembni za nemoteno izvedbo. Ti vidiki so bili:

• pravočasna zagotovitev dopolnilnega financiranja za projekte povezovanja, saj se z njim običajno krijejo stroški infrastrukture in opreme. Poleg tega sta najsodobnejša infrastruktura in oprema ključna dejavnika pri privabljanju mednarodnih raziskovalcev,
• zaposlovanje mednarodnih raziskovalcev za prenos odličnosti na področju raziskav in inovacij v državo,
• doseganje trajnostnosti. Da bi se dosegel trajen učinek, morajo centri odličnosti, ki se podpirajo v okviru projektov povezovanja, postati dolgoročno trajnostni in ta svoj cilj tudi dokazati v poslovnem načrtu, ki se priloži predlogu projekta. S projekti kateder evropskega raziskovalnega prostora je treba spodbuditi strukturne spremembe v institucijah gostiteljicah, če se z njimi želi doseči odličnost na trajnostni podlagi⁴.

53 Sodišče je opravilo razgovore z upravičenci projektov, organi upravljanja in nacionalnimi kontaktnimi točkami ter analiziralo dokazila (sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in poročila o spremljanju), da bi ocenilo, ali so bili ti vidiki pri revidiranih projektih uspešno obravnavani. V času revizije še ni bilo zaključenih projektov povezovanja, so se pa prav takrat končali štirje projekti katader evropskega raziskovalnega prostora. Sodišče je ocenilo tudi, ali se je zaradi ukrepov za povečevanje udeležbe začel manjšati razkorak na področju inovacij.

Dopolnilno financiranje je pogosto prispelo z zamudo

54 Iz sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev je razvidno, da je vrednost dopolnilnega financiranja za 24 tekočih projektov povezovanja znašala 784 milijonov EUR, kar je več kot dvakrat toliko, kot znašajo dodeljena sredstva iz programa Obzorje 2020. Iz operativnih programov ESRR je bilo zagotovljeno 44 % vseh dopolnilnih sredstev. Nacionalni viri (javni in zasebni), stvarni prispevki, nepovratna sredstva in prihodki, ki jih ustvarijo centri odličnosti, predstavljajo preostalih 56 %.

55 Na podlagi pregleda dokumentacije in podrobne analize vseh projektov povezovanja je razvidno, da je pri 55 % upravičencev iz prvega razpisa in pri vsaj 28 % iz drugega razpisa prišlo do zamud pri pridobivanju dopolnilnih sredstev, zlasti iz operativnih programov (ESRR in nacionalno sofinanciranje). Informacij o izplačilih dopolnilnega financiranja iz drugega razpisa ni veliko, saj so vsi projekti takrat, ko je Sodišče zbiralo podatke, potekali manj kot leto in pol.

56 Te dolgotrajne zamude – v enem primeru skoraj dve leti (glej okvir 3) – in zapleteni upravni postopki za pridobitev dopolnilnega financiranja (ESRR in/ali nacionalna sredstva) so bili navedeni med razlogi za zamude pri gradnji ali posodabljanju prostorov, ki so se pojavile pri štirih od šestih projektov. Tudi pri anketiranju upravičencev 24 projektov povezovanja, ki ga je izvedla agencija REA kot podlago za svoje poročilo o učinku politike za leto 2021, so bili zaključki o zamudah podobni. Anketa je pokazala tudi to, da v začetku leta 2021 prostori 60 % upravičencev iz razpisa iz leta 2016 še niso bili v celoti zgrajeni ali prenovljeni.

57 Poleg zgoraj navedenih zamud so imeli štirje od šestih projektov povezovanja v vzorcu Sodišča težave pri upravljanju dopolnilnega financiranja, predvsem zaradi časovnih ali regulativnih težav. Primeri tovrstnih težav, ki jih je Sodišče odkrilo z različnimi analizami:

• razpisi ESRR za zagotovitev dopolnilnega financiranja niso bili časovno usklajeni z ustreznimi razpisi za povezovanje. Ta težava je bila poudarjena že v tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije iz leta 2018,
• projekti programa Obzorje 2020 se lahko izvajajo do leta 2026 in upoštevajo se stroški, nastali do tega do tega datuma. Do financiranja iz ESRR pa so upravičeni le stroški, ki nastanejo do konca leta 2023. Upravičenci se pritožujejo, da bo do tega roka težko porabiti dopolnilno financiranje ESRR. To je zlasti zaskrbljujoče za projekte, financirane v okviru drugega razpisa za povezovanje (sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani v obdobju 2019–2020) (glej okvir 3). Sodišče je ugotovilo, da je pri osmih od desetih projektov, financiranih iz razpisa za leto 2016, že prišlo do zamud in so bile oddane vloge za podaljšanje. Ugotovilo je še, da je na časovnico vplivala tudi pandemija COVID-19. Zato je verjetno, da bo še pri več projektih, financiranih v okviru drugega razpisa, prišlo do iste težave, zaradi česar morda ne bodo izvedeni, zlasti če ne bodo zagotovljena nacionalna sredstva, ki bi nadomestila izgubljena sredstva iz ESRR.

58 Projekti kateder evropskega raziskovalnega prostora so lahko koristili tudi dodatno financiranje iz ESRR. Tako financiranje sta prejela dva od petih projektov v vzorcu Sodišča, vendar prav tako z znatnimi zamudami – v enem primeru štiri leta po dodelitvi nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020.

59 Agencija REA, ki je odgovorna za izbor projektov in njihovo izvajanje, ni mogla izvesti: (i) temeljite predhodne ocene dopolnilnih finančnih sredstev za projekte povezovanja, za katera so bile prevzete obveznosti, ali (ii) naknadnega spremljanja tega, ali so sredstva bila dejansko izplačana. To omejuje zmožnost agencije REA, da po potrebi sprejme popravne ukrepe. Kot je agencija REA poudarila v svojem poročilu o učinkih politike za leto 2021:

• se pri projektih povezovanja o dopolnilnem financiranju ne poroča vedno enotno in usklajeno, zato je težko primerjati prejeta finančna sredstva in finančne zaveze, navedene v predlogih projektov, in
• je za zagotavljanje dopolnilnega financiranja potrebno strožje spremljanje.

60 Sodišče je analiziralo podatke o dopolnilnem financiranju v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev za vse projekte povezovanja in ugotovilo, da niso predstavljeni jasno ali dosledno. V poročilu o učinkih politike agencije REA so bili sprejeti podobni zaključki. Natančneje je Sodišče ugotovilo, da:

• je 28 % vseh predlogov projektov vključevalo tako zagotovljeno dopolnilno financiranje kot nezagotovljeno financiranje (nepovratna sredstva po konkurenčnem postopku, prihodki od raziskovalnih projektov itd.), ne da bi se razlikovalo med njima,
• 56 % vseh predlogov projektov je vključevalo dopolnilno financiranje v obliki stvarnih prispevkov, ni pa bilo ustrezno opisano, kako so bili ti ovrednoteni,
• 36 % projektov je zajemalo dopolnilno financiranje, ki je trajalo dlje od sedemletnega obdobja projekta povezovanja. V predlogih projektov ni bilo vedno dovolj informacij za izračun, kolikšen delež finančnih zavez se nanaša na teh sedem let. Agencija REA prav tako ne more preveriti, ali se dopolnilno financiranje po zaključku projekta dejansko izplača.

61 Sodišče ugotavlja, da sta agencija REA in/ali Komisija sprejeli prve ukrepe v odziv na ugotovitve iz poročila agencije REA o učinku politike za leto 2021. In sicer, standardizirane so bile: (i) informacije o dopolnilnem financiranju, ki jih je treba zagotoviti v predlogu projekta, in (ii) poročanje o napredku pri dopolnilnem financiranju (da se lahko finančne zaveze primerjajo z dejansko prejetimi zneski), stvarni prispevki pa se ne morejo več šteti za dopolnilno financiranje.

62 Sodišče je v zvezi s težavami, ki vplivajo na spremljanje (glej odstavek ‎59), ugotovilo, da je to deloma zaradi tega, ker so dopisi nacionalnih organov in drugih subjektov o zavezi za zagotovitev dopolnilnega financiranja včasih nejasni in neizvršljivi. Na primer:

• znesek, za katerega so bile prevzete obveznosti, ni naveden,
• uporabljene so ubeseditve, kot npr. „preučili bomo možnost prispevanja [...] do [...] EUR na leto“,
• navedena je splošna zavezanost vsem projektom, ki so prijavljeni na razpis iz določene države, kar pomeni tveganje, da ne bo mogoče podpreti vseh končno izbranih projektov.

Zaposlovanje mednarodnih uslužbencev je bilo zamudno

63 Sodišče je na podlagi razgovorov z upravičenci projektov in analize rednih poročil o napredku za projekte v vzorcu (glej odstavek ‎15) ugotovilo, da se je zaposlovanje mednarodnih uslužbencev izkazalo za težavno in zamudno (glej tabelo 2). V poročilu agencije REA o učinku politike, objavljenem junija 2021, so bili sprejeti podobni zaključki.

64 Razlogi, s katerimi je mogoče pojasniti te težave, vključujejo: nujnost preselitve in dozdevna manjša privlačnost službe na področju raziskovanja v nekaterih državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti. Pomembno vlogo ima lahko tudi neprivlačna plača, zlasti kadar so raziskovalni centri javni organi, saj lahko pravne omejitve glede pogojev zaposlitve, ki jih lahko ponudijo svojim uslužbencem, negativno vplivajo na njihove zmožnosti zaposlitve najboljših mednarodnih raziskovalcev. Agencija REA je potrdila, da so centri odličnosti na področju povezovanja pogosto raje zaposlovali nacionalne kandidate.

Zagotavljanje trajnostnosti ostaja izziv

65 Trajnostnost pomeni, da morajo projekti poiskati nadaljnje financiranje z nepovratnimi sredstvi po konkurenčnem postopku, pa tudi ustvarjati prihodek z uporabo rezultatov svojih raziskav. Dva predpogoja za to sta dobra prepoznavnost njihovega raziskovalnega dela in povezave s podjetji zaradi plasiranja inovacij na trg. Zagotavljanje trajnostnosti ostaja prvenstveno naloga upravičencev projektov in nacionalnih javnih organov. Kljub temu pa lahko Komisija zagotovi orodja za omogočanje lažjega doseganja trajnostnosti.

66 Analiza, ki jo je opravilo Sodišče v zvezi z rednimi poročili o napredku projektov iz vzorca Sodišča, ki so v najnaprednejših fazah (glej odstavek ‎16), in prihodki, ki so jih ti ustvarili, je pokazala, da pri večini projektov dolgoročna trajnostnost ni zagotovljena. Glavne težave v zvezi s tem so navedene v tabeli 3.

67 Sodišče je analiziralo sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev v vzorcu projektov povezovanja in ugotovilo, da jih je 75 % vsebovalo kazalnike smotrnosti v zvezi s komercializacijo, vendar v času revizije nobeden od njih ni bil niti blizu uresničitve svoje ciljne vrednosti. Poleg tega 50 % projektov doslej ni ustvarilo nobenih prihodkov.

68 Rezultati analize Sodišča glede težav, ki vplivajo na trajnostnost projektov povezovanja, so skladni s tistimi, do katerih je prišla agencija REA:

• v anketi, na kateri temelji njeno poročilo za leto 2021, je 80 % anketirancev iz prvega razpisa za povezovanje navedlo, da so zmogli pridobiti financiranje z nepovratnimi sredstvi, 50 % pa jih je navedlo, da ustvarjajo druge vrste prihodkov. Vendar ni jasno, ali bodo razpoložljivi viri prihodkov zadostovali za zagotavljanje finančne trajnostnosti centrov odličnosti. Poleg tega je 40 % anketirancev navedlo, da razen pridobitve financiranja raziskav po konkurenčnem postopku še niso bili zmožni ustvariti drugih prihodkov,
• glede na drugo analizo, ki jo je oktobra 2020 izvedla agencija REA, so bile le pri treh od desetih tekočih projektov povezovanja iz razpisa leta 2016 vzpostavljene povezave s podjetji.

69 Kar zadeva projekte povezovanja, je Svet za izboljšanje komercializacije v svojem sklepu o izvajanju programa Obzorje 2020 predvidel možnost „povezovanj z inovativnimi grozdi ter priznavanje odličnosti v državah članicah in regijah z manj razvitim področjem RDI, tudi z medsebojnimi pregledi in podeljevanjem oznak odličnosti za tiste institucije, ki izpolnjujejo mednarodne standarde“. Vendar Komisija še ni vzpostavila praks medsebojnega strokovnega pregledovanja, oznake odličnosti pa je začela uporabljati le v omejenem obsegu.

70 Sodišče ugotavlja, da je Komisija v sklopu ukrepov za povečevanje udeležbe programa Obzorje Evropa uvedla nov ukrep za podporo središčem odličnosti. Njegov namen je med drugim ustvariti boljše povezave med znanostjo in podjetji. Vendar ni nobenega zagotovila, da bodo imeli trenutni projekti povezovanja koristi od te pobude: na primer, ta središča odličnosti so tematsko usmerjena, zato je mogoče, da projekti povezovanja, ki se osredotočajo na teme, ki jih središča ne zajemajo, ne bodo deležni koristi. Poleg tega se s pobudo ne obravnava pomanjkanja ozaveščenosti in strokovnega znanja upravičencev o tem, kako najbolje izkoristiti rezultate njihovih raziskav.

71 V programih Obzorje 2020 in Obzorje Evropa so vsem državam članicam na voljo dodatne pobude za ustvarjanje povezav med raziskovalno skupnostjo in podjetji, kot so skupnosti znanja in inovacij. Vendar Komisija ni dejavno spodbujala vzpostavljanja povezav med projekti in temi skupnostmi.

72 Za razširjanje rezultatov raziskav in spodbujanje njihove uporabe ima Komisija posebno podatkovno zbirko z imenom Služba Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju (CORDIS). Ta zagotavlja informacije o vseh dejavnostih na področju raziskav in razvoja, ki jih podpira EU, vključno z rezultati projektov in publikacijami, ki jih morajo upravičenci projektov vnesti v zbirko CORDIS. Vendar je Sodišče ugotovilo, da so informacije v zbirki CORDIS zastarele in le delno zanesljive (zlasti v zvezi s projekti kateder evropskega raziskovalnega prostora).

Obstajajo prvi dokazi o konkretnih rezultatih

73 Sodišče je ob upoštevanju tega, da je eden od ciljev ukrepov za povečevanje udeležbe (glej odstavek ‎05) okrepiti udeležbo držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti v programu Obzorje 2020, in da bo učinek ukrepov predvidoma viden šele srednje- in dolgoročno (glej odstavek ‎12), preučilo prve trende v zvezi z udeležbo. Poleg tega je ocenilo, ali so bili pri projektih že vidni prvi konkretni rezultati.

74 Delež financiranja, ki so ga zagotovile države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, se je v obdobju med sedmim okvirnim programom in programom Obzorje 2020 povečal (za 1,7 odstotne točke in visok porast za 31 % v relativnem smislu) (glej tabelo 4). Vse države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, razen Hrvaške in Madžarske, so povečale raven svoje udeležbe, in sicer tako v odstotnih točkah kot v relativnem smislu (glej Prilogo VI).

75 Po odštetju sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, za povečevanje udeležbe je bilo povečanje sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, za države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, manj izrazito, in sicer je znašalo 1,1 odstotne točke oziroma 20 % v relativnem smislu. Države z večjo udeležbo v ukrepih za povečevanje udeležbe (glej sliko 9) so bile tudi med tistimi državami, ki so zabeležile največje povečanje udeležbe med sedmim okvirnim programom in programom Obzorje 2020, in sicer glede financiranja (glej tabelo 10 v Prilogi IV) in mreženja (glej sliko 7).

76 Sodišče je pri projektih v vzorcu ugotovilo, da so bili z njimi že doseženi številni pozitivni neopredmeteni in opredmeteni izidi. Pri projektih povezovanja so ti vključevali:

• glede na mnenje upravičencev in organov upravljanja so projekti pritegnili veliko političnega interesa nacionalnih in regionalnih organov, tako za posamezne projekte kot za raziskave in inovacije v državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti v splošnem,
• projekti so bili vir zaposlitev za raziskovalce in inovatorje (v treh od štirih novih centrov, ki jih je Sodišče analiziralo v okviru prvega razpisa, je bilo v vsakem ustvarjenih do 70 delovnih mest na področju raziskav),
• nekateri izložki so že vidni, predvsem znanstvene objave (štirje projekti iz prvega razpisa, za projekte iz drugega razpisa pa je še prezgodaj),
• za projekte je bilo zbranega več dopolnilnega financiranja, kot je bilo potrebno (glej odstavek ‎11).

77 Nekaj prvih pozitivnih izidov projektov kateder evropskega raziskovalnega prostora:

• po poročanju upravičencev in organov upravljanja so projekti prinesli mednarodno priznanje nosilcev kateder in institucij gostiteljic,
• 80 % projektov v vzorcu je imelo koristi od boljšega mreženja,
• 60 % projektov v vzorcu je privedlo do strukturnih sprememb v instituciji gostiteljici.

78 V okviru 4 sta opisana dva primera projektov, ki sta obetavna in že kažeta konkretne rezultate.

Komisija ni vzpostavila ustreznih ureditev za spremljanje učinka ukrepov za povečevanje udeležbe

79 Na podlagi finančne uredbe EU mora Komisija za svoje programe določiti cilje in spremljati njihovo doseganje s pomočjo kazalnikov smotrnosti. Sodišče je ocenilo, ali so bile ureditve za spremljanje ukrepov za povečevanje udeležbe ustrezne.

80 Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2015 že opozorilo na slabosti pri zasnovi programa Obzorje 2020, zlasti kar zadeva kazalnike smotrnosti, ter na cilje, ki so preveč splošni in postavljeni na previsoki ravni.

81 Med kazalniki, opredeljenimi za program Obzorje 2020, je le eden specifičen za sklop „ukrepov za povečevanje udeležbe“ (vendar je omejen na katedre evropskega raziskovalnega prostora in dejavnosti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja): „Povečanje [v odstotkih] (v primerjavi z referenčnim obdobjem [3 leta] pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev) števila objav v vplivnih revijah na zadevnem raziskovalnem področju financirane raziskovalne organizacije“.

82 Od leta 2016 je bilo v več dokumentih, ki so bili pripravljeni za Komisijo ali jih je pripravila agencija REA, poudarjeno, kako pomembna je uvedba zbiranja podatkov za specifične in merljive ključne kazalnike smotrnosti⁵, zlasti za projekte povezovanja. Agencija REA je na primer predlagala ključne kazalnike smotrnosti za merjenje strukturnih sprememb v organizaciji ali kazalnike za informacije iz predlogov projektov, kot so število patentov, licenčnih pogodb, najetih raziskovalcev in novih financiranih raziskovalnih projektov.

83 Kot odziv na te predloge je delovni program Komisije za povečevanje udeležbe za obdobje 2018–2020 vseboval naslednje podrobnosti, pomembne za spremljanje:

• pri povezovanju naj bi se potencialni učinek novih/nadgrajenih centrov odličnosti okrepil z merljivimi ključnimi kazalniki smotrnosti, srednje- do dolgoročne izboljšave v ekosistemu raziskav in inovacij pa bi bilo treba prav tako prikazati s kazalniki (npr. intenzivnost raziskav),
• pri katedrah evropskega raziskovalnega prostora so bili v delovnem programu navedeni primeri kazalnikov za merjenje povečanja raziskovalne odličnosti (npr. objave v strokovno pregledanih revijah, sporazumi o sodelovanju s podjetji, intelektualna lastnina, novi inovativni proizvodi in storitve).

84 Vendar Komisija ni določila nobenih podrobnih ključnih kazalnikov smotrnosti za ukrepe povezovanja, kazalniki ukrepa kateder evropskega raziskovalnega prostora pa niso imeli izhodiščnih in ciljnih vrednosti. Namesto tega je bilo treba kazalnike opredeliti in podrobno določiti v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev za posamezen projekt. Ker ni skupnih kazalnikov, je težko sprejeti zaključke o učinku.

85 Upravičenci projektov morajo redno poročati o napredku. Poleg tega agencija REA opravlja redne raziskave, da bi ocenila dejanski napredek, zlasti za projekte povezovanja. Pri teh raziskavah so bile uspešno opredeljene glavne težave, ki vplivajo na projekte (glej odstavek ‎56).

86 Projekti za povečevanje udeležbe naj bi po pričakovanjih imeli srednje- do dolgoročni učinek v državah gostiteljicah. Zato sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vključujejo tudi načrt za razširjanje in uporabo, ki naj bi ga upravičenci izvedli po koncu obdobja financiranja EU. Vendar Komisija po koncu obdobja financiranja ni predvidela nadaljnjega ukrepanja v zvezi s projekti ali njihovega spremljanja.

Zaključki in priporočila

87 Splošni zaključek Sodišča je, da so ukrepi za povečevanje udeležbe, ki so bili uvedeni v programu Obzorje 2020, ustrezali svojemu namenu, saj so se z njimi obravnavali številni vzroki za nizko udeležbo nekaterih držav članic v okvirnih programih. Vendar državam s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti zaradi razlik v njihovih ekosistemih raziskav in inovacij ti ukrepi niso enako koristili. Celoten učinek ukrepov bo po pričakovanjih v celoti dosežen šele v prihodnjih letih. Navedeni ukrepi skupaj z drugimi ukrepi EU, s katerimi se podpirajo reforme, lahko spodbudijo napredek na področju raziskav in inovacij v državah prejemnicah, vendar so resnične trajnostne spremembe odvisne od tega, ali nacionalne vlade v celoti opravijo svojo vlogo, in sicer tako, da raziskave in inovacije postavijo kot prioriteto, tako kar zadeva naložbe kot tudi reforme.

88 Z ukrepi za povečevanje udeležbe programa Obzorje 2020 so bile obravnavane številne težave, za katere je bilo ugotovljeno, da vplivajo na uspešnost raziskav in inovacij. Kljub temu pa delujejo predvsem kot katalizator napredka, saj imajo odločilno vlogo pri uspešnosti države nacionalne ravni naložb v raziskave in inovacije ter reforme, tj. strateške nacionalne odločitve (glej odstavke ‎20 do ‎27).

89 Instrument za podporo politikam je del košarice instrumentov, ki jih je EU vzpostavila za spodbuditev reform v državah članicah, od katerih je zadnji mehanizem za okrevanje in odpornost. Komisija je spoznanja, pridobljena z instrumentom za podporo politikam, zlasti od leta 2019 naprej, selektivno uporabila pri svojem delu za evropski semester. Vendar z instrumentom za podporo politikam ni bilo mogoče uvesti potrebnih sprememb v nacionalnih sistemih, ker: (i) je bilo za instrument na voljo le malo sredstev, (ii) za podporo iz instrumenta niso zaprosile vse države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti in (iii) so se države članice lahko same odločile, v kolikšni meri bodo izvedle reforme, opredeljene v okviru tega instrumenta (glej odstavke ‎28 do ‎37).

90 Komisija še ni v celoti izvedla priporočil iz svojega vrednotenja instrumenta za podporo politikam, opravljenega leta 2019, in je izjavila, da namerava: (i) nadalje razvijati dialog o nacionalnih strategijah, in sicer tako med njo in državami članicami, ki so pripravljene sodelovati v tem procesu, kot tudi med državami članicami ter (ii) več prizadevanj nameniti razširjanju rezultatov in komuniciranju. Države članice lahko v skladu z novo funkcijo instrumenta za podporo politikam, ki temelji na povpraševanju, tj. odprti instrument za podporo politikam (obdobje 2021–2027), zaprosijo za podporo pri izvajanju reform svojih sistemov raziskav in inovacij, vendar mora Komisija še naprej opredeliti vse praktične vidike (glej odstavke ‎38 do ‎41).

Priporočilo 1 – Okrepitev uporabe instrumenta za podporo politikam

Da bi Komisija uspešno uporabila instrumente, ki jih ima na voljo za spodbujanje sprememb v nacionalnih sistemih raziskav in inovacij, potrebnih za napredek v državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, naj:

1. v konkretne ukrepe spremeni svoje namere v zvezi z (i) boljšim razširjanjem in sporočanjem rezultatov v zvezi z instrumentom za podporo politikam ter (ii) izboljšanjem dialoga (npr. odločitev o namenu, orodjih, časovnem okviru in pravilnosti dialoga), zadevne izide pa uporabi tudi pri svojem delu v okviru evropskega semestra in spremljanju doseganja mejnikov, določenih v načrtih za okrevanje in odpornost;
2. odprti instrument za podporo politikam oblikuje tako, da bo lahko stalno podpirala nacionalne organe pri izvajanju reform, bodisi tistih, ki so rezultat priporočil, ki izhajajo iz dejavnosti instrumenta za podporo politikam, bodisi tistih, ki se zahtevajo v okviru evropskega semestra, ali katerim so se zavezali v načrtih za okrevanje in odpornost.

Ciljni rok za izvedbo: za (a) konec leta 2022, za (b) sredina leta 2023.

91 Sodišče je ugotovilo, da se je večina držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti uvrstila nizko, kar zadeva udeležbo v programu Obzorje 2020 (prejeti znesek na prebivalca) in povezanost s partnerji po EU. Kljub temu je imelo nekaj držav podobno raven udeležbe in povezanosti kot najuspešnejše države, ki ne potrebujejo izboljšanja raziskovalne odličnosti (glej odstavke ‎45 do ‎51).

92 Odločitev o tem, katere države bodo lahko koristile ukrepe za povečevanje udeležbe v programu Obzorje Evropa, sta sprejela sozakonodajalca. Odločitve sredi zadevnega obdobja ni mogoče revidirati. Komisija je predložila podporne analize nekaterih kazalnikov, ki so bili izbrani kot merilo vzrokov za slabo uspešnost. V analizi nista bili obravnavani: (i) stopnja udeležbe države v prejšnjih okvirnih programih in (ii) stopnja povezanosti države s partnerji v EU (glej odstavke ‎42 do ‎44).

Priporočilo 2 – Doseganje bolj uravnotežene udeležbe držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti pri ukrepih povečevanja udeležbe

Da bi se izognili situacijam, v katerih večino projektov za povečevanje udeležbe pridobi le nekaj držav, bi morala Komisija pozorno spremljati ravni udeležbe pri ukrepih za povečevanje udeležbe v programu Obzorje Evropa in v primeru trajnih znatnih neravnovesij uvesti ukrepe za doseganje širšega vzorca udeležbe.

Ciljni rok za izvedbo: med izvajanjem ukrepov za povečevanje udeležbe.

93 Upravičenci projektov povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora so se srečali s številnimi težavami, ki so povzročile zamude in/ali bi lahko negativno vplivale na rezultate projektov (glej odstavka ‎52 in ‎53). Nanašale so se predvsem na:

• zamude pri prejetju sredstev, ki so dopolnjevala nepovratna sredstva iz programa Obzorje 2020 in katerih največji delež, zlasti za projekte povezovanja, prihaja iz ESRR. Projekti povezovanja se lahko sicer izvajajo do leta 2026, vendar morajo stroški, ki se krijejo z nepovratnimi sredstvi iz ESRR, nastati do konca leta 2023, zato lahko imajo nekateri upravičenci težave pri črpanju sredstev (glej odstavke 54‎ do ‎62),
• zaposlovanje mednarodnih raziskovalcev (glej odstavka ‎63 in ‎64). To se je izkazalo za zamudno, vendar je bilo v večini projektov na koncu uspešno,
• zagotavljanje dolgoročne trajnostnosti projektov, na primer z osredotočanjem na prepoznavnost in vzpostavljanjem povezav s podjetji zaradi spodbujanja uporabe rezultatov raziskav (glej odstavke ‎65 do ‎72).

94 Dopolnilno financiranje je ključnega pomena, zlasti za financiranje infrastrukture in opreme v centrih odličnosti, ki se podpirajo s projekti povezovanja. Vendar agencija REA ni mogla ustrezno ovrednotiti in spremljati tega financiranja, predvsem zato, ker ni bilo usklajenih podatkov ali, v nekaterih primerih, ker so bile zaveze ponudnikov financiranja nejasne (glej odstavke ‎59 do 62).

Priporočilo 3 – Omogočanje pravočasne razpoložljivosti dopolnilnih sredstev

Da bi se zmanjšalo tveganje težav v zvezi z dopolnilnim financiranjem iz operativnih programov ESRR pri projektih naj Komisija spodbuja organe upravljanja k uporabi poenostavljenega postopka odobritve nepovratnih sredstev, na primer tako, da v celoti upoštevajo vrednotenje, opravljeno v okviru financiranja iz programa Obzorje Evropa.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2022.

95 Cilj projektov povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora je ustvariti dolgotrajne učinke. Vendar je analizira projektov pokazala, da imajo ti le majhno zmogljivost za uporabo rezultatov raziskav. Čeprav zagotavljanje trajnostnosti ostaja prvenstveno odgovornost upravičencev in nacionalnih javnih organov, v zvezi s tem zagotavlja podporo tudi Komisija. Ta je v obliki pobud (v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa), katerih cilj je ustvarjanje povezav med področjem raziskav in podjetji. Vendar ni zagotovila, da bodo te koristile trenutnim projektom povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora (glej odstavke ‎65 do ‎71).

96 Podatkovna zbirka CORDIS, v kateri so rezultati projektov, podprtih v različnih okvirnih programih, se ne uporablja uspešno za spodbujanje večje prepoznavnosti in lažje uporabe rezultatov raziskav iz projektov povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora, saj se ne posodablja sistematično (glej odstavek ‎72).

Priporočilo 4 – Okrepitev zmogljivosti upravičencev projektov za uporabo rezultatov njihovih raziskav

Da bi se okrepile možnosti za trajnostnost projektov, naj Komisija:

1. zagotovi podporo (kot sta usposabljanje in inštruiranje) projektom za povečevanje udeležbe, zlasti projektom povezovanja, da se omogoči, da se bo v okviru projektov bolje skrbelo za vrednotenje rezultatov raziskav;
2. spodbuja stike med upravičenci projektov in potencialnimi partnerji iz panoge, zlasti prek obstoječih pobud EU, katerih cilj je ustvarjanje povezav med raziskavami in podjetji (kot so skupnosti znanja in inovacij);
3. dodatno podpira prepoznavnost projektov tako, da upravičence spodbuja k rednemu posodabljanju rezultatov projektov, ki naj bodo javno dostopni na temu namenjenih platformah EU.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2023.

97 V času izvedbe revizije je bilo še prezgodaj za oceno, ali je bila z ukrepi za povečevanje udeležbe dosežena pričakovana spodbuda za uspešnost držav s temi ukrepi, saj bodo učinki vidni šele na obdobja izvajanja programa Obzorje Evropa. Zato ni presenetljivo, da je bilo povečanje stopnje udeležbe držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti od sedmega okvirnega programa do konca obdobja programa Obzorje 2020 le minimalno (zlasti po odštetju učinka financiranja za povečevanje udeležbe iz omejenih skladov) (glej odstavke ‎73 do ‎75).

98 Ne glede na to pa je Sodišče že v tej zgodnji fazi in kljub zgoraj opisanim težavam pri izvajanju odkrilo več prvih pozitivnih izložkov projektov povezovanja in kateder evropskega raziskovalnega prostora. Zlasti projekti povezovanja so pritegnili znatne zneske dopolnilnega financiranja, v njihovem okviru so se začeli objavljati znanstveni rezultati, raziskovalcem pa so se začela zagotavljati delovna mesta; večina projektov kateder evropskega raziskovalnega prostora je pripomogla k doseganju strukturnih sprememb v institucijah gostiteljicah (glej odstavke ‎76 do ‎78).

99 Spremljanje uspeha cilja „spodbujanja odličnosti in povečevanja udeležbe“ ter posameznih ukrepov (kot sta povezovanje in katedre evropskega raziskovalnega prostora) je bilo ovirano, ker ni bilo kazalnikov smotrnosti, če pa so ti obstajali (katedre evropskega raziskovalnega prostora), pa zato, ker ni bilo izhodiščnih in ciljnih vrednosti. Poleg tega Komisija ne predvideva spremljanja posameznih projektov po njihovem zaključku, čeprav (i) je eden glavnih ciljev kontinuiteta ukrepov in (ii) številni rezultati in učinki pred zaključkom še niso vidni (glej odstavke ‎79 do ‎86).

Priporočilo 5 – Okrepljeno spremljanje ukrepov za povečevanje udeležbe

Za uspešno spremljanje ukrepov za povečevanje udeležbe in njihovih učinkov naj Komisija:

1. določi specifične cilje in jih pretvori v ustrezne ključne kazalnike smotrnosti na ravni posameznih ukrepov;
2. spremlja projekte povezovanja tudi po njihovem zaključku, da bi lahko ugotovila njihove srednje- do dolgoročne učinke.

Ciljni rok za izvedbo: za (a) konec leta 2024, za (b) dve leti po zaključku projektov.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Mihails Kozlovs, v Luxembourgu 3. maja 2022.

Priloge

Priloga I – Ukrepi za povečevanje udeležbe v programu Obzorje Evropa

Proračun ukrepov za povečevanje udeležbe v programa Obzorje Evropa znaša 2,95 milijarde EUR (3 % proračuna programa Obzorje Evropa). Shema je bila razširjena, tako da zdaj vključuje štiri dodatne ukrepe:

• pobudo za odličnost za univerze, ki je namenjena preoblikovanju visokošolskega sektorja in njegovih ekosistemov, vključno z neuniverzitetnimi raziskovalnimi središči,
• središča odličnosti, ki so namenjena spodbujanju inovacijskih ekosistemov v državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti in zunaj njih, in tako ustvarjanju boljših povezav med akademskim svetom, podjetji in državo v skladu z regionalnimi ali nacionalnimi strategijami pametne specializacije,
• kroženje možganov, ki ga sestavlja sklop različnih nepovratnih sredstev za raziskovalce v državah s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, namenjenih povečanju privlačnosti, in sicer z zagotavljanjem nepovratnih sredstev po konkurenčnem postopku ter širjenjem privlačnih delovnih in zaposlitvenih praks,
• instrument „Hop-on“, ki ga sestavljajo nepovratna sredstva, zagotovljena subjektom iz držav z nizko uspešnostjo na področju raziskav in inovacij, ki se pridružijo že izbranim skupnim ukrepom na področju raziskav in inovacij.

V tabeli 5 so prikazana proračunska sredstva, dodeljena tem različnim ukrepom v programu Obzorje Evropa.

Priloga II – Metodologija

Revizija Sodišča je temeljila na naslednjih dokazih:

1. pregledu javnih dokumentov in internih dokumentov Komisije, kot so pravna besedila, smernice, ocene učinka, sporočila o poročilih o vrednotenju in spremljanju;
2. vprašalnikih in videokonferencah za preverjanje dejstev z organi upravljanja in nacionalnimi kontaktnimi točkami za ukrepe za povečevanje udeležbe v petih državah članicah (Hrvaški, Poljski, Portugalski, Romuniji in Sloveniji), ki so bile izbrane na podlagi njihove uspešnosti na področju raziskav in inovacij, njihove udeležbe v okvirnem programu na splošno in zlasti pri ukrepih za povečevanje udeležbe;
3. statistični analizi podatkov iz različnih virov: CORDA, Business Objects, Innovation Scoreboard, Eurostat in CORDIS;
4. podrobni analizi vzorca projektov povezovanja in projektov kateder evropskega raziskovalnega prostora, izbranih na podlagi presoje, zlasti med projekti v napredni fazi izvedbe (glej tabelo 6). Podrobna analiza je zajemala (i) pregled dokumentov, povezanih s projektom (predlogi, sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, poročila o spremljanju...), (ii) vprašalnike in videokonference za preverjanje dejstev z upravičenci;
5. podrobni analizi dopolnilnega financiranja za vse projekte povezovanja.

Priloga III – Soodvisnost med naložbami v raziskave in inovacije ter uspešnostjo na področju raziskav in inovacij

Sodišče je ugotovilo pozitivno soodvisnost med:

• ravnijo nacionalnih naložb v raziskave in inovacije na prebivalca in uspešnost, izmerjeno s skupnim inovacijskim indeksom evropskega sistema inovacijskih kazalnikov. Večje kot so bile nacionalne naložbe v raziskave in inovacije na prebivalca v obdobju 2014–2020, višja je bila razvrstitev v sistemu kazalnikov za leto 2021 (glej sliko 10),
• ravnijo nacionalnih naložb v raziskave in inovacije na prebivalca (v obdobju 2014–2020) in ravnijo udeležbe v programu Obzorje 2020 (glej sliko 11).

Na sliki 11 je prikazana soodvisnost med nacionalnimi naložbami v raziskave in inovacije na prebivalca (v obdobju 2014–2020) in udeležbo v programu Obzorje 2020. Determinacijski koeficient (R²), ki pojasnjuje delež variacije v eni spremenljivki, ki je predvidljiva na podlagi druge spremenljivke, je 0,45. Vendar se z odstranitvijo Cipra (ki je v podatkih osamelec) vrednost R² poveča na 0,65. Večina držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti se nahaja v spodnjem levem kotu, kar kaže tako nizke nacionalne naložbe v raziskave in inovacije kot nizko financiranje iz programa Obzorje 2020 na prebivalca. Vse države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, razen Češke in Luksemburga, so pod regresijsko krivuljo.

Priloga IV – Priporočila za posamezne države v zvezi z raziskavami in razvojem

Priporočila za posamezne države v zvezi z raziskavami in inovacijami, ki so bila v obdobju 2014–2020 izrečena državam s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, so bila:

• 2014: priporočilo je prejelo 10 od 15 držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti, predvsem za vzpostavitev povezav med raziskavami in inovacijami ter industrijsko politiko,
• 2015–2018: vsako leto so bila izrečena priporočila dvema do petim državam. Pet jih ni prejelo nobenih priporočil (Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Romunija),
• 2019: vse države, razen ene, so prejele priporočilo, naj ekonomsko politiko,ki se nanaša na naložbe, osredotočijo na raziskave in inovacije,
• 2020: priporočilo je prejelo deset od 15 držav, zlasti naj naložbe osredotočijo na raziskave in inovacije.

Priloga V – Kazalniki, uporabljeni v analizi, ki jo je Komisija predložila sozakonodajalcema za izbiro držav s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti

1. Za program Obzorje 2020:
   
   Država članica je morala doseči manj kot 70 % povprečnega sestavljenega kazalnika raziskovalne odličnosti za EU-27, ki ga sestavljajo štiri spremenljivke:
   
   
   • delež pogosto citiranih publikacij, pri katerih je vsaj eden od avtorjev povezan z zadevno državo,
   • število vrhunskih naravoslovnih univerz in javnih raziskovalnih organizacij v državi,
   • patentne prijave,
   • skupna vrednost prejetih nepovratnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta.
2. Za program Obzorje Evropa:
   
   
   • bruto nacionalni dohodek nižji kot 90 % povprečja EU,
   • za vsako državo odstotek znanstvenih objav njenih raziskovalcev, ki se uvrščajo med 10 % najbolj citiranih (tj. navedenih v drugih raziskovalnih člankih),
   • število patentnih prijav na milijon prebivalcev pod povprečjem EU.

Priloga VI – Statistični podatki

V tabeli 7 in tabeli 8 je prikazan pregled ravni udeležbe držav v s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti v dveh analiziranih ukrepih. Pregled kaže, koliko predloženih predlogov projektov je bilo izbranih za financiranje ob koncu konkurenčnega izbirnega postopka. Glavni dejavnik, ki vpliva na stopnjo uspešnosti države, je njena splošna uspešnost na področju raziskav in inovacij. Drugi dejavniki vključujejo na primer izkušnje, pridobljene pri udeležbi v preteklosti, skupna prizadevanja nacionalnih akterjev za izboljšanje uspeha pri udeležbi in obstoječe povezave v mrežah. To je skladno z opažanji iz Posebnega poročila Sodišča št. 2/2020 (odstavek 43) o instrumentu za MSP.

Kratice in okrajšave

BDP: bruto domači proizvod

CORDIS: Služba Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju

COST: evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

GD RTD: Generalni direktorat Komisije za raziskave in inovacije

REA: Evropska izvajalska agencija za raziskave

Glosar

Dodelitev financiranja na podlagi odličnosti: dodelitev na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov ter z neodvisnim, na dosežkih temelječim medsebojnim strokovnim pregledom, pri čemer se izberejo samo najboljši projekti brez upoštevanja geografske porazdelitve.

Evropski semester: letni ciklus za zagotavljanje okvira za koordinacijo ekonomskih politik držav članic EU in spremljanje napredka.

Evropski sklad za regionalni razvoj: sklad EU, s katerim se krepi ekonomska in socialna kohezija v EU s financiranjem naložb, s katerimi se zmanjšujejo neravnovesja med regijami.

Finančni instrument: finančna podpora iz proračuna EU v obliki naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja.

Lokalne inovacije: inovacije, ki jih spodbuja tesno sodelovanje inovacijskih akterjev, kot so podjetja, raziskovalni subjekti in lokalna/regionalna uprava, v tesnem teritorialnem okviru, kjer geografska bližina olajšuje izmenjavo znanja in sodelovanje.

Mehanizem za okrevanje in odpornost: mehanizem finančne podpore EU za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19 in srednjeročno spodbujanje okrevanja s hkratnim spodbujanjem zelene in digitalne preobrazbe.

Nacionalna kontaktna točka: subjekt, ki ga ustanovijo in financirajo vlade držav članic EU ali drugih pridruženih držav za zagotovitev podpore in smernic znotraj države za kandidate in upravičence v okviru programa Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa.

Operativni program: osnovni okvir za izvajanje kohezijskih projektov, ki jih financira EU v določenem obdobju. Odraža prioritete in cilje, določene v partnerskih sporazumih med Komisijo in posameznimi državami članicami.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni javni (ali zasebni) organ, ki ga država članica pooblasti za upravljanje programa, ki ga financira EU.

Postopek komitologije: komitologija se uporablja, kadar ima Komisija v skladu z zakonodajnim besedilom izvedbena pooblastila. To pomeni, da Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic EU. Odbor o ukrepih, ki jih predlaga Komisija, izda uradno mnenje, o katerem se običajno odloči z glasovanjem. Odvisno od postopka so lahko mnenja odbora za Komisijo bolj ali manj zavezujoča.

Priporočila za posamezno državo: letne smernice, ki jih Komisija v okviru evropskega semestra izda posameznim državam članicam o njihovih makroekonomskih, proračunskih in strukturnih politikah.

Skupno raziskovalno središče: služba Komisije za znanost in znanje, ki zagotavlja znanstveno svetovanje in podporo politiki EU.

Sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti: znesek v proračunu, namenjen financiranju specifične odhodkovne postavke, kot je na primer pogodba ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Strategija Evropa 2020: desetletna strategija EU za krepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest, ki se je začela izvajati leta 2010.

Stvarni vložek: nefinančna sredstva, ki jih tretje strani brezplačno dajo na razpolago upravičencu.

Subsidiarnost: načelo, po katerem EU ukrepa le, če bi bilo njeno ukrepanje uspešnejše od ukrepov, sprejetih na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Odgovori Komisije

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61346

Časovni okvir

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=61346

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Sodišča Mihails Kozlovs. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Ivana Maletić, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Sandra Diering in atašejka v njenem kabinetu Tea Japunčić, vodilna upravna uslužbenka Marion Colonerus, vodja naloge Juan Antonio Vazquez Rivera ter revizorja Marco Montorio in Katja Mravlak. Jezikovno podporo je zagotovil Thomas Everett.

 

Od leve proti desni: Marco Montorio, Tea Japunčić, Juan Antonio Vazquez Rivera, Ivana Maletić, Sandra Diering, Katja Mravlak.

Končne opombe

¹ Posebno poročilo št. 2/2020 (odstavek 41) in Posebno poročilo št. 4/2016 (odstavek 86).

² Final report of the MIRRIS project, junij 2016; MLE on National Practices in Widening Participation and Strengthening Synergies: Summary Report, Evropska komisija, 2018; Overcoming innovation gaps in EU-13 Member States, Služba Evropskega parlamenta za raziskave, marec 2018; Mobilising European Structural and Investment Funds and Horizon 2020 in support of innovation in less developed regions, Skupno raziskovalno središče, november 2018.

³ Research and Innovation analysis in the European Semester 2020 Country Reports, Evropska komisija, maj 2020.

⁴ Ta cilj (doseganje odličnosti na trajnostni podlagi) je bil naveden v delovnem programu programa Obzorje 2020 za spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe.

⁵ Končno poročilo, H2020 Advisory Group on Spreading Excellence and Widening Participation, junij 2016; Brainstorming on Future Widening Actions in Horizon Europe: Contribution from REA B5, oktober 2019; Poročilo o učinku politike na povezovanje, agencija REA, junij 2021.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (https://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

PDF	ISBN 978-92-847-8324-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/905128	QJ-AB-22-015-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-8295-6	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/57559	QJ-AB-22-015-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2022

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe je določena v njegovem sklepu o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov ECA Decision No 6-2019.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Praviloma je zato ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo morebitne spremembe. Kdor ponovno uporabi vsebine Sodišča, ne sme potvoriti prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih oseb, je treba pridobiti dodatne pravice.

Kadar je pridobljeno tako dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene morebitne omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Avtor ikon na sliki 1: © Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabljati brez predhodnega soglasja Sodišča.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: https://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (https://data.europa.eu/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.