Evropski urad za izbor osebja: čas za prilagoditev izbirnega postopka spreminjajočim se zaposlitvenim potrebam

Povzetek

I

Institucije EU vsako leto za dolgoročno poklicno pot zaposlijo približno 1 000 novih stalnih uslužbencev, ki jih izberejo izmed več kot 50 000 prijavljenih kandidatov. Ti novi uslužbenci so izbrani med uspešnimi kandidati javnih natečajev, ki jih izvaja Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: urad EPSO) v sodelovanju z institucijami EU.

II

Urad EPSO je odgovoren za privabljanje in izbor zadostnega števila primernih kandidatov, da se institucijam omogoči zadovoljitev njihovih zaposlitvenih potreb. Urad EPSO izvaja dve glavni vrsti natečajev: velike natečaje za zaposlitve na začetni ravni za kandidate splošnega profila, kot so uslužbenci v javni upravi, pravniki, ekonomisti, prevajalci in tajniki/administrativni strokovni tehnični uslužbenci, ter manjše natečaje za kandidate z bolj specifičnimi profili in izkušnjami. Izbirni postopek ima tri stopnje: načrtovanje natečajev za leto, ki sledi, ocenjevanje kandidatov v posameznem natečaju z nizom testov in objava končnih seznamov uspešnih kandidatov vsakega natečaja.

III

Izbirni postopki urada EPSO, ki temeljijo na natečajih, se v sedanji obliki izvajajo od leta 2012. V sodnem postopku je bila izpodbijana jezikovna ureditev, ki se uporablja v okviru natečajev, in institucije EU so začele dvomiti v uspešnost izbirnega postopka. Glede na to je upravni odbor urada EPSO v drugi polovici leta 2019 ustanovil medinstitucionalno skupino za razmislek o izbirnem postopku. Poročilo Evropskega računskega sodišča (Sodišča) vsebuje dodatno analizo, zaključke in priporočila, ki so pomembni za morebitno korenito posodobitev izbirnega postopka.

IV

Cilj revizije Sodišča je bil oceniti, ali izbirni postopek urada EPSO omogoča institucijam EU, da zadovoljijo svoje zaposlitvene potrebe po vseh vrstah uslužbencev. Glede izbirnega postopka je preučilo zlasti, ali:

1. je bil ustrezno načrtovan, da bi se upoštevale zaposlitvene potrebe institucij EU;
2. ga je spremljalo uspešno komuniciranje, ki je privabilo dovolj kandidatov;
3. so bili v njem izbrani uspešni kandidati, primerni za delovna mesta, ki so jih ponujale institucije;
4. je bil izveden ob pravem času;
5. je bil izveden s kar najmanjšimi stroški.

V

Revizija je bila osredotočena na dejavnosti urada EPSO v obdobju 2012–2018. Sodišče je pregledalo informacije o upravljanju urada EPSO, opravilo razgovore z njegovimi uslužbenci in kadrovskimi službami v nekaterih institucijah EU, revidiralo vzorec javnih natečajev, da bi analiziralo njihove stroške in trajanje, ter izvedlo anketo med vodstvenimi uslužbenci nekaterih institucij EU.

VI

Sodišče je zaključilo, da so institucije na podlagi velikih natečajev, ki jih izvaja urad EPSO, na splošno lahko zadovoljile svoje zaposlitvene potrebe po kandidatih splošnih profilov v obravnavanem obdobju. Vendar se je izkazalo, da postopki niso bili tako učinkoviti in uspešni pri zadovoljitvi manjše, a naraščajoče potrebe institucij po zaposlovanju strokovnjakov.

VII

Sodišče je ugotovilo, da je izbirni postopek na splošno uspešen pri obsežnih natečajih, in sicer iz naslednjih razlogov: načrtovanje je prilagojeno takim natečajem; urad EPSO uspe privabiti veliko kandidatov in promovira blagovno znamko „Poklicne poti EU”, zlasti v Bruslju; kljub več slabostim v izbirnem postopku je skupna kakovost uspešnih kandidatov visoka; stroški za natečaje so v tistih letih, v katerih je uspešnih kandidatov največ, nizki; izvajanje rednih natečajev za kandidate splošnih profilov je pripomoglo k zagotavljanju ustrezne ponudbe potencialnih uslužbencev.

VIII

Sodišče je ugotovilo tudi, da izbirni postopek ni prilagojen neobsežnim, usmerjenim natečajem, ki najbolj ustrezajo sedanjim zaposlitvenim potrebam institucij EU: načrtovanje teh natečajev je nezanesljivo in poteka prezgodaj, da bi bilo natančno; komuniciranje urada EPSO ni dosledno usmerjeno v privabljanje primernih kandidatov na natečaje za strokovnjake; obstaja tveganje, da bodo kandidati z močnim strokovnim profilom izločeni na začetnih stopnjah izbirnega postopka; stroški natečajev so višji kot alternativni izbirni postopki institucij, ko se išče zgolj manjše število strokovnjakov, in natečaji za strokovnjake so manj ustrezni za zapolnjevanje nujnih zaposlitvenih potreb kot lastni zaposlitveni postopki institucij.

IX

Sodišče na podlagi svojih opažanj daje priporočila za:

• okrepitev ključnih vidikov izbirnega postopka, zlasti merjenja zadovoljstva institucij, obravnavo trajnih težav z jezikovno ureditvijo in usklajevanje med uradom EPSO in institucijami,
• uvedbo novega izbirnega okvira za natečaje za strokovnjake,
• izboljšanje zmogljivosti urada EPSO, da se prilagodi hitro spreminjajočemu se okolju zaposlovanja, tako da uvede mehanizem za redno pregledovanje svojega izbirnega postopka.

Uvod

01

Institucije EU vsako leto izmed 50 000 prijavljenih kandidatov zaposlijo približno 1 000 novih stalnih uslužbencev (uradnikov) za dolgoročno poklicno pot. Ti novi uslužbenci se izberejo med uspešnimi kandidati javnih natečajev. Kakovost rezultatov izbirnih postopkov odloča o kakovosti uradnikov, ki se zaposlijo in pogosto svojo celotno poklicno pot preživijo v institucijah EU.

02

Od leta 2003 te natečaje organizira Evropski urad za izbor osebja (urad EPSO) v sodelovanju z institucijami. Naloga Evropskega urada za izbor osebja je, da za institucije EU pripravi visokokakovostne, učinkovite in uspešne izbirne postopke, ki omogočajo izbor pravega človeka za pravo delovno mesto ob pravem času¹. Urad EPSO je odgovoren za to, da z ustreznim komuniciranjem privabi in izbere zadostno število primernih kandidatov, da se institucijam omogoči zadovoljitev njihovih dolgoročnih zaposlitvenih potreb. Te nove uslužbence je mogoče porazdeliti v tri kategorije: uslužbence splošnih profilov (javni upravni uslužbenci, pravniki, ekonomisti itd. in tajniki/administrativni strokovni tehnični uslužbenci), lingviste (prevajalci) in strokovnjake (strokovnjaki za IT, znanstveniki itd.)

03

Na natečaje za splošne profile, ki so namenjeni zaposlovanju uslužbencev splošnega profila in lingvistov, se prijavi več deset tisoč kandidatov, za mesto prevajalca za nekatere jezike pa se lahko prijavi do 2 000 kandidatov. Na rezervnih seznamih za te natečaje je lahko do 200 uspešnih kandidatov in ti seznami so medinstitucionalne narave. V tem poročilu se bodo navajali kot veliki natečaji. Natečaji za strokovnjake (približno 42 % uspešnih kandidatov v obdobju 2012–2018) so bolj ciljno usmerjeni, manj pogosto medinstitucionalni in število prijavljenih kandidatov za posamezno področje je bolj omejeno.

04

Urad EPSO je medinstitucionalni urad, ki zagotavlja storitve izbora osebja za vse institucije EU. Hkrati je upravno povezan z Evropsko komisijo. Upravni odbor urada EPSO je njegov najvišji organ odločanja. Člani odbora so direktor urada EPSO in po en predstavnik na ravni višjega vodstva iz vsake institucije. Upravni odbor urada EPSO odloča o načelih politike izbora (ki se uporabljajo v izbirnem postopku) s kvalificirano večino, upravlja rezervne sezname uspešnih kandidatov („rezervni seznami”, glej Prilogo III in Glosar) in soglasno odobri delovni program urada, vključno s časovnim načrtovanjem in časovnico natečajev. Delo in sklepe upravnega odbora pripravi delovna skupina urada EPSO na nižji ravni, v kateri imajo svojega predstavnika tudi vse institucije.

05

Splošni proračun urada EPSO je leta 2019 znašal 23,6 milijona EUR. Z leti je ostal proračun urada EPSO nespremenjen. Približno polovica njegovega proračuna (12,8 milijona EUR leta 2019) se porabi za zaposlene (približno 125 oseb, povečini stalnih uradnikov). Naloge urada EPSO so predstavljene na sliki 1.

06

Izbirni postopek urada EPSO se v sedanji obliki izvaja od leta 2012². Zaradi svoje jezikovne ureditve je bil izpodbijan v sodnih postopkih (zadeve C-566/10, T-124/13, T-275/13, T-353/14 in C-621/16) in zaradi nezadovoljstva institucij EU z njim je upravni odbor urada EPSO v drugi polovici leta 2019 ustanovil medinstitucionalno skupino za razmislek o izbirnem postopku.

07

Izbirni postopek poteka na treh stopnjah: načrtovanje, ocenjevanje kandidatov in objava rezervnih seznamov. Začne se z oceno zaposlitvenih potreb institucij za naslednja tri leta. Urad EPSO te ocene zbere in predlaga natančen časovni načrt s predlagano časovnico za objavo natečajev za prihodnje leto. Upravni odbor ga odobri.

08

Zaposlitvene potrebe po uslužbencih splošnega profila in lingvistih (glej Prilogo I in Prilogo II) so izražene kot skupno število potrebnih novih uslužbencev. Institucije so bile tudi pozvane, naj zagotovijo dodatne podrobnosti, kot so jeziki, ki se bodo zahtevali, ali, če nameravajo zaposlovati strokovnjake, strokovna področja, ki se bodo zahtevala (npr. varnost, znanstvene raziskave), skupaj z oceno potrebnega števila zaposlenih.

09

Ko se natečaj odobri, urad EPSO in zadevne institucije pripravijo razpis natečaja. V razpisu je določen pravni okvir natečaja: predvideno število uspešnih kandidatov, minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za upravičenost, vključno z zahtevano ravnjo poklicnih izkušenj, če je to primerno, testi, ki bodo uporabljeni pri natečaju, in najnižje potrebno število točk za vsak test.

10

Institucije tudi imenujejo člane natečajnih komisij, ki so odgovorni za potrjevanje vsebine testov in ocenjevanje kandidatov na celotnem natečaju (kot je določeno v kadrovskih predpisih EU).

11

Testi se med natečaji razlikujejo, toda stopnje v okviru vsakega natečaja so običajno podobne (glej Prilogo III).

• Predizbor: natečaji za uslužbence splošnega profila in drugi natečaji, če se nanje prijavi več kot 1 000 kandidatov, se začnejo s stopnjo predizbora, sestavljeno iz računalniško podprtih psihometričnih testov (z vprašanji izbirnega tipa o besednem, številčnem in abstraktnem sklepanju). Za strokovnjake se lahko predizbor včasih nadomesti z presejanjem življenjepisov.
• Pripustitev: natečajna komisija pregleda prijavno dokumentacijo kandidatov, najvišje ocenjenih na stopnji predizbora.
• Preverjanje dodatnih sposobnosti: pri nekaterih natečajih lahko stopnji pripustitve sledi pregled življenjepisov kandidatov, v okviru katerega se kandidatom dodelijo točke glede na njihove kvalifikacije in izkušnje.
• Vmesni test: ta stopnja ni obvezna za vse natečaje in njena uporaba je odvisna od institucije, ki jo natečaj zadeva. Lahko je samostojen ali je del naslednje stopnje.
• Ocenjevalni center: kandidati, ki so bili na prejšnjih stopnjah najbolje ocenjeni, nato napredujejo v ocenjevalni center, v katerem jih natečajna komisija oceni na podlagi vnaprej določenih znanj in spretnosti ter kompetenc. Pri kandidatih, ki niso opravljali predizbirnih psihometričnih testov (natečaji za strokovnjake ali tisti, na katerih je malo prijavljenih), se ti testi opravijo v ocenjevalnem centru.

12

Imena kandidatov, ki so bili najbolje ocenjeni v ocenjevalnem centru, se objavijo na rezervnem seznamu. Službe za zaposlovanje v institucijah lahko nato dostopajo do njihovih življenjepisov in stopijo v stik s tistimi uspešnimi kandidati, za katere menijo, da so najprimernejši za izpolnjevanje njihovih zaposlitvenih potreb. Urad EPSO spremlja to, kako institucije uporabljajo rezervne sezname. Če je na seznamu več let veliko kandidatov, ki niso nikoli dobili zaposlitve, urad EPSO predlaga upravnemu odboru, naj veljavnost seznama preneha.

13

Na sliki 2 so prikazani vsi deležniki v izbirnem postopku in postopku zaposlovanja.

Obseg revizije in revizijski pristop

14

Sodišče je urad EPSO prvič revidiralo leta 2009, da bi ocenilo, kako dobro je v letih po ustanovitvi izpolnjeval svoje poslanstvo. Deset let kasneje se je odločilo, da izvede novo revizijo urada EPSO. V tem poročilu Sodišče obravnava odziv urada EPSO na opažanja, predstavljena leta 2009, in njegovo prilagoditev na hitro spreminjajoče se okolje, v katerem se razvijajo EU in njene institucije (npr. zmanjšanje števila zaposlenih, digitalizacija).

15

Cilj revizije Sodišča je bil oceniti, ali izbirni postopek urada EPSO omogoča institucijam EU, da zadovoljijo svoje zaposlitvene potrebe po vseh vrstah uslužbencev. Glede izbirnega postopka urada EPSO je preučilo zlasti, ali:

1. je bil načrtovan tako, da so se upoštevale zaposlitvene potrebe institucij EU;
2. ga je spremljalo uspešno komuniciranje, ki je privabilo dovolj kandidatov;
3. so bili v njem izbrani uspešni kandidati, primerni za delovna mesta, ki so jih ponujale institucije;
4. je bil izveden ob pravem času;
5. je bil izveden s kar najmanjšimi stroški.³

16

V okviru revizije Sodišče ni ocenilo:

• kakovosti vsebine testov, ki jih pripravlja urad EPSO,
• notranjih politik in postopkov zaposlovanja institucij,
• programov usposabljanja institucij za nove uslužbence.

17

Revizija je bila osredotočena na dejavnosti urada EPSO v obdobju 2012–2018. Poročilo Sodišča vsebuje analizo, zaključke in priporočila, ki so pomembni za strateški načrt urada EPSO za obdobje 2020–2024. Ugotovitve Sodišča temeljijo na naslednjih dokazih:

• pregledu dokumentacije, in sicer ključnih dokumentov, povezanih z dejavnostmi urada EPSO,
• revizijskih razgovorih z uslužbenci urada EPSO in drugih institucij EU,
• pregledu vzorca javnih natečajev, organiziranih med letoma 2012 in 2018,
• anketi med srednjimi vodstvenimi uslužbenci v institucijah EU.

18

Vzorec natečajev je bil izbran tako, da pokriva razpon dejavnosti urada EPSO in zajema vse vrste natečajev, ki jih je urad organiziral v obdobju 2012–2018. Namen anketiranja vodstvenih uslužbencev je bil pridobiti povratne informacije o uslužbencih, ki so bili zaposleni na podlagi javnih natečajev urada EPSO in z drugimi načini izbora, da bi se primerjala uspešnost različnih izbirnih postopkov. Anketa je bila poslana 471 vodstvenim uslužbencem, splošna stopnja odzivov pa je znašala 58 %. Več podrobnosti o revizijski metodologiji je predstavljenih v Prilogi IV.

Opažanja

19

Da bi Sodišče preučilo, ali so bili v izbirnem postopku urada EPSO izbrani pravi ljudje za prava delovna mesta ob pravem času in s kar najmanjšimi stroški, je:

• pregledalo vse stopnje izbirnega postopka, od načrtovanja natečajev do objave rezervnih sezamov,
• primerjalo uspešnost in učinkovitost izbirnih postopkov tako za velike natečaje kot za natečaje za strokovnjake.

Veliki natečaji, ki jih izvaja urad EPSO, na splošno zagotavljajo prave ljudi za prava delovna mesta pod dobrimi finančnimi pogoji

20

Urad EPSO je bil ustanovljen predvsem zato, da bi organiziral obsežne natečaje za uslužbence splošnega profila (tako za upravne uslužbence funkcionalne skupine AD kot za strokovno tehnične uslužbence – funkcionalnih skupin AST in AST/SC, glej Prilogo I) ter lingviste, s katerimi bi institucijam EU zagotovil dovolj novih uslužbencev za zadovoljitev ponavljajočih se zaposlitvenih potreb. Po mnenju Sodišča bi moral urad EPSO za učinkovito izvajanje te naloge:

1. uporabljati ocene institucij glede njihovih potreb po novih uslužbencih s želenimi profili za načrtovanje svojih časovnih razporedov za natečaje;
2. izvajati komunikacijsko strategijo, za katero je verjetno, da bo privabila kandidate, ki ustrezajo iskanim profilom;
3. uporabljati ustrezne testne metode;
4. zagotavljati, da se natečaji izvajajo tako, da so stroški čim manjši;
5. zagotavljati, da se rezervni seznami objavijo pravočasno, da se zadovoljijo zaposlitvene potrebe institucij.

Načrtovanje natečajev je zelo primerno za obsežne natečaje

21

Cilj postopka načrtovanja urada EPSO je zbrati zaposlitvene potrebe institucij in na podlagi teh predlagati časovni razpored natečajev, ki naj se organizirajo v prihodnjem letu, da bi se zagotovila zadovoljitev navedenih potreb.

22

Postopek načrtovanja urada EPSO je bil v sedanji obliki uveden v njegovem razvojnem načrtu, ki je bil sprejet leta 2008⁴. V njem so bili uvedeni letni cikli natečajev za tri profile uslužbencev: upravne uslužbence splošnega profila (zasnovani predvsem za zaposlovanje uslužbencev nižjih razredov in ciljno usmerjeni v mlade univerzitetne diplomante z malo poklicnih izkušenj ali brez njih), strokovno tehnične uslužbence (funkcionalnih skupin AST in AST/SC) ter lingviste.

23

Ti letni cikli ustrezajo ponavljajočim se medinstitucionalnim zaposlitvenim potrebam. Predvideno je, da se vsak cikel začne v določenem obdobju leta: na primer prijava za upravne uslužbence splošnega profila se začne septembra, za strokovno tehnične uslužbence pa decembra. Natečaji za strokovnjake (za profile uslužbencev, kot so pravniki lingvisti) in ad hoc natečaji (za specifične profile, na primer za vodstvena mesta) se organizirajo v prostih terminih med tremi glavnimi cikli. Na sliki 3 je ponazorjen letni cikel načrtovanja.

24

Da bi urad EPSO organiziral cikle natečajev, pozove sodelujoče institucije, naj ocenijo, koliko uslužbencev splošnega profila (upravnih uslužbencev in strokovno tehničnih uslužbencev) ter lingvistov bodo potrebovale v prihodnjem letu. Institucije pozove tudi, naj navedejo, katere vrste strokovnjakov nameravajo zaposliti.

25

Delovna skupina urada EPSO analizira potrebe, ki jih navedejo institucije, in na tej podlagi odloči, kateri natečaji se bodo v prihodnjem letu izvedli. Vseh natečajev, ki jih zahtevajo institucije (letnih ciklov, natečajev za strokovnjake in ad hoc natečajev) urad EPSO ne organizira vsako leto. Delovna skupina daje prednost letnim ciklom, potem ko so ti že načrtovani, pa drugim medinstitucionalnim natečajem, odvisno od števila zahtevanih uspešnih kandidatov in od števila uspešnih kandidatov, ki so še na voljo na rezervnih seznamih za podobne profile.

26

Zahteve po uslužbencih splošnega profila so v obdobju 2012–2018 pomenile 37 % vseh zahtev po uspešnih kandidatih, zahteve po lingvistih pa dodatnih 20 % Čeprav so se zahteve po uslužbencih splošnega profila in lingvistih s časom zmanjšale, kot je predstavljeno na sliki 4, še vedno pomenijo velik del zahtev institucij po uspešnih kandidatih, kar se odraža v njihovi pomembnosti v postopku načrtovanja. Kljub temu ne predstavljajo več večine novih iskanih uslužbencev. Zlasti se je v zadnjih letih zmanjšalo povpraševanje po prevajalcih, in sicer zaradi odločitve, da se zaradi večjega obsega zunanjega izvajanja in tehnološkega napredka (strojno prevajanje) zaposli manj stalnih uslužbencev na delovnih mestih za prevajalce.

27

Institucije uradu EPSO sporočijo svoje ocene potreb po uspešnih kandidatih, ki pa jih takrat, ko se natečaji organizirajo, navadno popravijo, običajno zmanjšajo. V povprečju je Sodišče ugotovilo, da so ocene institucij sorazmerno natančne za iskane profile v letnih ciklih: ocene zahtevanega števila uslužbencev splošnega profila so bile za 11 % previsoke, lingvistov pa za 18 %. Predvidene potrebe po strokovnjakih so bile manj natančne: ocene zahtevanega števila teh uslužbencev so bile za 33 % previsoke.

28

Po mnenju Sodišča postopek načrtovanja dobro ustreza organizaciji letnih ciklov natečajev za upravne uslužbence splošnega profila, strokovno-tehnične uslužbence in lingviste.

• Zasnovan je predvsem za zbiranje potreb po teh profilih.
• Za te natečaje je stopnja točnosti ocen zaposlitvenih potreb ustrezna. Ker se potrebe pojavljajo vedno znova, ni treba, da so ocene zelo natančne.
• Na podlagi teh potreb urad EPSO lahko pripravi časovni razpored, ki zagotavlja redno razpoložljivost uspešnih kandidatov.

Urad EPSO privablja veliko kandidatov in promovira blagovno znamko „Poklicne poti EU”, predvsem v Bruslju

29

Vsak natečaj vsebuje profil iskanih kandidatov, ki temelji na minimalnih zahtevah v zvezi s stopnjo izobrazbe in poklicnimi izkušnjami, ki so navedene v iz kadrovskih predpisih, ter potrebah institucije, ki ta profil zahteva (glej Prilogo I in Prilogo II). Nekateri natečaji se organizirajo posebej za eno institucijo, drugi pa so osredotočeni na določeno lokacijo. Delo v zvezi s komuniciranjem, da bi se opredelili in privabili pravi kandidati, je odgovornost urada EPSO. Vendar mora ta pri načrtovanju dejavnosti komuniciranja upoštevati tudi zunanje dejavnike, kot je splošna privlačnost institucij EU v nekaterih državah.

30

Blagovna znamka Poklicne poti EU je bila ustvarjena leta 2010, deloma zato, da bi se izboljšala privlačnost EU kot delodajalca za diplomante v državah članicah (glej Posebno poročilo Sodišča št. 15/2019). Ta znamka se opira na mrežo ambasadorjev iz institucij (uslužbenci, ki sodelujejo pri dogodkih, povezanih s Poklicnimi potmi EU, imenovani uslužbenci ambasadorji) in z univerz (študenti, ki so zadolženi za razširjanje sporočil o Poklicnih poteh EU na svoji univerzi, imenovani študenti ambasadorji).

31

Blagovno znamko Poklicne poti EU podpirajo tudi službe univerz za poklicno usmerjanje in kontaktne točke v državah članicah. Prav tako urad EPSO organizira ciljno usmerjene dogodke za države v žarišču, tj. tiste, katerih državljani so manj zastopani na natečajih ali med uslužbenci EU. Nekateri dogodki vključujejo pomoč javnim organom iz teh držav pri pripravi strategij za promocijo institucij EU kot delodajalcev in oglaševanju natečajev. Vpliv teh dejavnosti na geografsko uravnoteženost prijavljenih v natečajih še ni viden.

32

Vsebina, ki se izdela za Poklicne poti EU, je osredotočena na EU kot delodajalca in ne na posamezne natečaje. Zajema na primer informacije o potencialnih kandidatih z invalidnostjo ali posebnimi potrebami, s katerimi se zagotovi, da so ti kandidati seznanjeni z možnostmi, ki jih ponujajo institucije, in prilagoditvami, ki so jim na voljo pri udeležbi na natečajih.

33

Z blagovno znamko Poklicne poti EU je urad EPSO število dogodkov v zvezi s poklicno potjo in poklicnimi sejmi vsako leto povečal, in sicer z 52 leta 2012 na 109 leta 2018. Večina proračuna urada EPSO za komuniciranje je bila tudi prenesena v Poklicne poti EU ter v dogodke, povezane z uslužbenci ambasadorji in študenti ambasadorji, kot je prikazano na sliki 5. Večina (v povprečju 69 %) teh dogodkov poteka v Bruslju, kjer so zaposlitvene možnosti, ki jih ponuja EU, že precej poznane zaradi prisotnosti institucij in različnih interesnih skupin (lokalnih in nacionalnih predstavništev, zasebnih podjetij za svetovanje in lobiranje itd.). 37 % tistih, ki so odgovorili na anketo o ocenjevalnem centru urada EPSO, je potrdilo, da so že neposredno povezani z institucijami, ker bodisi v njih delajo ali pa delajo v javnem sektorju in je njihovo delo povezano z EU⁵.

34

Dogodke zunaj Bruslja povečini organizirajo države članice, včasih z nekaj podpore urada EPSO. Podobno urad EPSO pripravi seznam univerz, ki jih pokriva program študenti ambasadorji, toda na podlagi predlogov držav članic, pri čemer so močno zastopane fakultete za družbene vede ter pravne in ekonomske fakultete. Ne glede na državljanstvo prijavljenih sta Belgija in Luksemburg še vedno državi, v katerih začne postopek natečaja večina anketirancev, ki so sodelovali v anketi o ocenjevalnem centru urada EPSO, pri čemer jih dve tretjini tam opravlja predizbirne teste.

35

Videti je, da se z blagovno znamko Poklicne poti EU ni uspelo pritegniti zadostnega števila diplomantov ali mladih strokovnjakov na poklicno pot EU. Kandidati, ki se prijavijo na natečaj za AD5 (najnižji naziv za diplomirane upravne uslužbence), pogosto že imajo poklicne izkušnje in delež kandidatov, mlajših od 35 let, se zmanjšuje. Še posebej izrazito je to za nekatere države v žarišču: iz ene od njih je bila v letu 2018 polovica prijavljenih na natečaje za AD5 starejših od 35 let. To je bilo razvidno tudi iz ankete Sodišča za vodstvene uslužbence o njihovih nedavnih izkušnjah v zvezi z zaposlovanjem, v kateri se je pokazalo, da je bilo 22 % nedavno zaposlenih upravnih uslužbencev mlajših od 35 let. 62 % je bilo starejših od 40 let, kar pomeni, da so imeli, ko so začeli delati v institucijah, verjetno že najmanj deset let poklicnih izkušenj, kar je več, kot se običajno zahteva v natečajih.

36

Zaposlovanje izkušenih oseb na nižja delovna mesta lahko škoduje starostni sestavi delovne sile in upravljanju poklicne poti. Nekatere institucije so začele izvajati lastne programe za mlade strokovnjake, da bi obravnavale pomanjkanje mladih diplomantov na rezervnih seznamih.

37

Delo urada EPSO v zvezi s komuniciranjem je tako večinoma osredotočeno na ukrepe, za katere je verjetno, da bodo privabili kandidate k letnim ciklom natečajev, zlasti k ciklu za upravne uslužbence splošnega profila. To delo je zasnovano glede na organizacijo natečajev v letnih ciklih (glej odstavek 23) in ciljno usmerjeno v iste ljudi – zlasti pri ciklu za upravne uslužbence splošnega profila – tj. v univerzitetne diplomante z omejenimi poklicnimi izkušnjami ali brez njih.

38

Po mnenju Sodišča je tak pristop dosleden, vendar ima omejen geografski in socialno-ekonomski doseg. Dogodki se organizirajo tam, kjer so ljudje verjetno že seznanjeni s priložnostmi za zaposlitev v institucijah EU, in profili diplomantov, v katere so usmerjeni, so omejeni (povečini na diplomante družbenih ved in ekonomije). Poleg tega na poklicno pot EU ne uspejo pritegniti zadostnega števila diplomantov ali mladih strokovnjakov.

Kljub slabostim v izbirnem postopku je splošna kakovost uspešnih kandidatov visoka

39

Izbirni postopek urada EPSO (za podrobnosti glej Prilogo III) je zelo konkurenčen. Pri nekaterih natečajih v vzorcu Sodišča se kot prva stopnja uporabljajo računalniško podprti predizbirni testi. Pri natečajih, pri katerih se taki testi uporabljajo, približno 16,5 % prijavljenih odstopi že pred začetkom natečaja in se teh predizbirnih testov ne udeleži. Ti računalniško podprti psihometrični testi se uporabljajo zato, ker mnogi strokovnjaki za zaposlovanje menijo, da najnatančneje napovedujejo prihodnjo uspešnost zaposlenega. Vendar se pri natečajih urada EPSO ne uporabljajo samo za oceno primernosti prijavljenih kandidatov za delovno mesto, temveč dejansko tudi za izločanje prijavljenih kandidatov z namenom, da bi bil postopek natečaja bolj obvladljiv.

40

Povprečna stopnja uspešnosti (število uspešnih kandidatov kot odstotni delež števila vseh kandidatov) pri tistih, ki opravljajo vsaj prvi test, je 2 %. V vzorcu Sodišča se je ta delež gibal med 27 % pri natečajih za pravnike-lingviste (26 kandidatov za sedem uspešnih kandidatov) in 0,5 % pri natečajih za prevajalce (184 kandidatov za enega uspešnega kandidata). Na sliki 6 je prikazano, za koliko se na vsaki stopnji postopka natečaja za uslužbence splošnega profila, v katerem se uporabljajo računalniško podprti testi, število kandidatov zmanjša.

41

S tem postopkom se uspešno odkrivajo uspešni kandidati, katerih znanja in spretnosti ter kompetence vodstveni uslužbenci upoštevajo. V anketi med vodstvenimi uslužbenci, ki jo je izvedlo Sodišče, je 88 % anketirancev navedlo, da so bili zadovoljni ali zelo zadovoljni s kakovostjo uspešnih kandidatov iz natečajev urada EPSO, ki so jih zaposlili.

42

Glede na navedbe vodstvenih delavcev kakovost kandidatov, zaposlenih prek natečajev urada EPSO, ni bila opazno višja od kakovosti tistih, ki so bili zaposleni po drugih poteh (pogodbeni ali začasni uslužbenci). Sodišču so povedali, da uspešni kandidati natečajev urada EPSO niso kazali opazno večjih ravni osnovnih znanj in spretnosti ter sposobnosti, potrebnih za poklicno pot v institucijah (glej sliko 7), razen – v omejenem obsegu – vodstvenih sposobnosti.

43

Urad EPSO nima vzpostavljenega formalnega mehanizma za merjenje zadovoljstva institucij z njegovimi storitvami. Razprave o primernosti uspešnih kandidatov potekajo neformalno na sejah delovnih skupin ali upravnega odbora. Za reševanje akutnih problemov, kot je sodna razveljavitev natečaja ali nezadovoljstvo z nekaterimi vidiki izbora, se lahko ustanovijo medinstitucionalne skupine za razmislek. Vendar urad EPSO ni uvedel nobenega postopka, s katerim bi se ugotovljeni problemi obravnavali, preden postanejo tako resni, da bi bila ustanovitev take skupine za razmislek utemeljena.

44

Od leta 2010 na uspešnost natečajev vpliva njihova jezikovna ureditev. Zaradi izidov sodnih postopkov so bili večji del leta 2016 razveljavljeni natečaji in prekinjene dejavnosti urada EPSO. Pred letom 2016 so se natečaji za uslužbence splošnega profila izvajali v treh jezikih: angleščini, francoščini in nemščini. Po tem, ko so države članice to kmalu po letu 2010 pravno izpodbijale, je Evropsko sodišče razsodilo, da je ta praksa diskriminatorna in neupravičena.

45

Urad EPSO je septembra 2016 po delu medinstitucionalne skupine za razmislek prešel na dvostopenjski postopek za določitev jezikov, ki se uporabijo pri natečajih za uslužbence splošnega profila. Prijavljeni so najprej pozvani, da navedejo vse jezike EU, ki jih obvladajo, in raven znanja teh jezikov. Ko vsi kandidati to storijo, se za natečaj uporabi pet najpogosteje navedenih jezikov. Vendar je možno nekatere dele prijavnice, na primer zavihek preverjanja dodatnih sposobnosti, izpolniti samo v angleščini, francoščini in nemščini. Tudi pritožbe je mogoče vlagati samo v določenem številu jezikov, med katerimi ni nujno materni jezik vsakega kandidata. Sedanja ureditev ni bila zavrnjena v sodnem postopku, toda zaradi teh omejitev bi lahko prišlo do novih pravnih sporov. Zaradi tega so dejavnosti urada EPSO še vedno negotove. Upravni odbor urada EPSO se tega zaveda, toda do konca leta 2019 se še ni dogovoril glede nove jezikovne ureditve, ki bi zagotavljala pravno varnost pri organiziranju natečajev.

46

Izbirni postopek je tudi močno odvisen od uslužbencev, ki jih institucije EU imenujejo v natečajne komisije. Njihova vloga je preverjati pogoje za pripustitev kandidatov in ocenjevati kandidate v izbirnem postopku. Urad EPSO je odgovoren za usposabljanje teh uslužbencev in omogoča upravno podporo med natečaji, vendar je naloga institucij, da ocenijo motiviranost in zavzetost članov komisij za nalogo in zagotovijo, da dobijo dovolj časa za opravljanje svojih dolžnosti.

47

Povratne informacije, ki jih je Sodišče med revizijo pridobilo od urada EPSO, predsednikov natečajnih komisij in institucij EU, kažejo, da je za vse udeležene velik izziv poiskati kompetentne uslužbence za natečajno komisijo in zagotoviti, da potek natečaja ne ovira delovnega programa institucij. Večina teh organizacijskih zadev je posledica nezadostnega sodelovanja med uradom EPSO in institucijami.

48

V okviru 1 so prikazane posledice porazdelitve odgovornosti v zvezi z delovanjem natečajne komisije med uradom EPSO in institucijami.

49

Po mnenju Sodišča je izbirni postopek urada EPSO na splošno uspešen pri iskanju kakovostnih uspešnih kandidatov. Postopek je zelo selektiven in posebej primeren za natečaje za splošne profile z velikim številom kandidatov, vendar ima slabosti. Urad EPSO ne meri zadovoljstva institucij z njegovimi storitvami, ustrezna dolgoročna rešitev za negotovost glede jezikovne ureditve se ni našla in natečaji so odvisni od tega, ali so na voljo kakovostni člani natečajnih komisij, kar zaradi porazdelitve odgovornosti med uradom EPSO in institucijami ni vedno mogoče.

V letih, ko je bilo uspešnih kandidatov največ, so bili stroški natečajev nizki

50

Urad EPSO ima fiksne stroške (odhodke za zaposlene in stavbe) v višini približno 15 milijonov EUR na leto ne glede na to, koliko natečajev organizira. Zaradi tega so stroški natečajev urada EPSO odvisni od obsega dejavnosti: več kot je uspešnih kandidatov na rezervnem seznamu v nekem letu, nižji je delež fiksnih stroškov v stroških na kandidata.

51

Ker urad EPSO ne poroča o stroških natečajev, je Sodišče izvedlo svoj pregled. Analiziralo je skupne stroške na kandidata za 15 natečajev (ali skupin natečajev z isto natečajno komisijo), ki so bili izvedeni med letoma 2012 in 2018. Sodišče je upoštevalo vse povezane stroške ne glede na to, ali jih je kril urad EPSO (plače uslužbencev urada, plačila izvajalcem itd.) ali institucije EU (plače njihovih uslužbencev, ki sodelujejo v izbirnem postopku). Stroške je razdelilo v tri kategorije: splošne stroške (kot so stavbe in komunalne storitve), posredne stroške (povezane z dejavnostjo natečajev urada EPSO, vendar ne s specifičnim natečajem, kot so plače uslužbencev urada EPSO) ter neposredne stroške (povezane s specifičnim natečajem, kot so seje in ocenjevalni centri).

52

Rezultati so predstavljeni v tabeli 1 v nadaljevanju. V povprečju so po vseh profilih stroški na uspešnega kandidata približno 24 000 EUR. Če se razčlenijo po funkcionalnih skupinah, znašajo stroški za uspešnega kandidata natečaja za AD 25 000 EUR, natečaja za AST 21 900 EUR in natečaja za AST-SC 15 300 EUR (v vzorcu Sodišča je bil samo en tak natečaj).

Tabela 1 – Stroški na uspešnega kandidata natečaja urada EPSO

Referenca	Profil	Testirani kandidati	Uspešni kandidati	Stroški na testiranega kandidata	Stroški na uspešnega kandidata
EPSO/AST-SC/06/17	Tajniki/referenti AST/SC1 in SC2	4 121	359	1 334 EUR	15 318 EUR
EPSO/AD/287/14	Prevajalci AD5	237	34	2 597 EUR	18 105 EUR
EPSO/AD/289/14	Pravniki-lingvisti AD7	364	14	782 EUR	20 324 EUR
EPSO/AST/130/14 Področje 4: vodenje projektov	Strokovno-tehnični uslužbenci v stavbnem sektorju AST3	1 054	18	351 EUR	20 567 EUR
EPSO/AD/318/15 (možnosti 1 in 2)	Prevajalci AD5	762	25	694 EUR	21 158 EUR
EPSO/AD/249/13 Področje 1: makroekonomija	Upravni uslužbenci AD7	1 068	41	835 EUR	21 748 EUR
EPSO/AD/347/17	Strokovnjaki za medije in digitalno komuniciranje AD6	1 860	63	750 EUR	22 138 EUR
EPSO/AST/144/17 (6 jezikov)	Jezikovni strokovno-tehnični uslužbenci	2 010	35	403 EUR	23 162 EUR
EPSO/AD/233/12	Prevajalci AD5	1 751	70	940 EUR	23 525 EUR
EPSO/AD/331/16 (vsa področja)	Strokovnjaki za IKT AD7	1 629	191	2 808 EUR	23 947 EUR
EPSO/AD/301/15	Upravni uslužbenci AD5	20 985	159	188 EUR	24 802 EUR
EPSO/AD/354/17-LV	Pravniki-lingvisti AD7	26	7	6 900 EUR	25 630 EUR
EPSO/AD/236 do 239/12	Konferenčni tolmači AD5 in AD7	275	30	3 064 EUR	28 089 EUR
EPSO/AD/332/16 EPSO/AD/334/16 EPSO/AD/336/16	Pravniki-lingvisti AD7	1 170	26	663 EUR	29 814 EUR
EPSO/AD/256 do 259/13	Konferenčni tolmači AD5 in AD7	501	13	1 036 EUR	39 936 EUR

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega urada za izbor osebja

53

Urad EPSO je bil ustanovljen v času, ko so morale institucije zaradi širitev v obdobju 2004–2007 vsako leto zaposliti veliko uslužbencev, kar se odraža v strukturi njegovih stroškov. Natečaji z najnižjimi stroški na uspešnega kandidata v vzorcu Sodišča so tisti, v katerih je končno število uspešnih kandidatov dokaj veliko (EPSO/AST-SC/06/17), ali tisti, ki so se izvajali v letih velike dejavnosti, na primer leta 2014 (ko je bilo izbranih 1 200 uspešnih kandidatov) in leta 2015 (1 636 uspešnih kandidatov).

54

Drug pomemben dejavnik pri stroških natečajev je razmerje med testiranimi kandidati in uspešnimi kandidati. Predizbirni testi stanejo od 48 EUR do 92 EUR na testiranega kandidata, odvisno od natečaja; kadar se uporabijo, se lahko zaradi njih znatno povečajo končni stroški na uspešnega kandidata. V okviru 2 so navedeni primeri učinka njihove uporabe.

55

Po mnenju Sodišča je struktura stroškov zasnovana tako, da se kar najbolj zmanjšajo stroški obsežnih natečajev. V njej se odraža začetna zasnova urada EPSO, ko se je od njega pričakovalo, da bo izvajal natečaje z velikim številom prijavljenih in vsako leto izbral veliko uspešnih kandidatov.

Redni natečaji za uslužbence splošnega profila so pripomogli k zagotovitvi ustrezne ponudbe potencialnih uslužbencev

56

Poleg letnega cikla so bili v razvojnem načrtu urada EPSO uvedeni cilji, da bodo natečaji trajali devet do deset mesecev. Trajanje natečajev se je opazno izboljšalo, ko je začel veljati razvojni načrt urada EPSO: pred letom 2010 je natečaj povprečno trajal 18 mesecev, kar se je v obdobju 2012–2018 znižalo na 13 mesecev. Na sliki 8 je prikazana sedanja časovnica postopka izbire in zaposlovanja, z najhitrejšim (14 mesecev) in najpočasnejšim (več kot štiri leta) potekom od načrtovanja do zaposlitve.

57

Skupno trajanje natečaja za uslužbence splošnega profila AD5 (začetni razred), ki je 13 mesecev, je malo daljše od postopkov drugih mednarodnih organizacij za izbiro novih uslužbencev v njihovih programih za mlade strokovnjake (od 10 do 12 mesecev). O trajanju natečajev se poroča v letnih poročilih urada EPSO o dejavnostih, toda v njih niso predstavljene rešitve za problem, da natečaji vedno trajajo dlje, kot je predvideno v ciljih razvojnega načrta urada EPSO.

58

Letni cikli natečajev so zasnovani tako, da zagotavljajo stalno ponudbo novih uslužbencev, saj se ti profili zaposlujejo skozi vse leto. Vendar pri zasnovi letnih ciklov v razvojnem načrtu urada EPSO ni bila upoštevana pravočasnost (objava seznamov ob pravem času) – razen tega, da se je načrtovalo, da se rezervni seznami ne bodo objavljali julija/avgusta, ko je dejavnost majhna. Pričakovani datum objave rezervnih seznamov (maja/junija za upravne uslužbence, septembra za strokovno-tehnične uslužbence in decembra za lingviste) ni v skladu z ustreznimi vzorci zaposlovanja v institucijah. Natečaji za strokovnjake in ad hoc natečaji se organizirajo, ko se sprostijo termini (glej odstavek 23), in rezervni seznami se objavijo takoj, ko je mogoče, ne pa, da bi bil za objavo določen točen datum.

59

Po mnenju Sodišča je izvajanje rednih velikih natečajev na splošno pripomoglo k zagotovitvi ustrezne ponudbe potencialnih uslužbencev splošnega profila. Pri tem sistemu pa ni upoštevano časovno načrtovanje zaposlitvenih potreb institucij. Natečaji urada EPSO še vedno trajajo dlje, kot je določeno v ciljih iz njegovega razvojnega načrta.

Izbirni postopek urada EPSO za strokovne profile uslužbencev ne ustreza sedanjim zaposlitvenim potrebam institucij EU

60

Od oblikovanja in začetka izvajanja razvojnega načrta urada EPSO se je okvir zaposlovanja v institucijah spremenil. Prišlo je do zmanjševanja števila uslužbencev in do nekaterih strateških odločitev o nadomestitvi uradnikov z začasnimi uslužbenci na nekaterih delovnih mestih. Od leta 2012 je bilo na večini rezervnih seznamov natečajev, ki jih je organiziral urad EPSO, manj kot 20 uspešnih kandidatov (glej tabelo 2).

Tabela 2 – Natečaji urada EPSO po dolžini rezervnega seznama, obdobje 2012–2018

Število uspešnih kandidatov na rezervnem seznamu	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	Povprečje v obdobju 2012–2018
1 do 10	52 %	36 %	15 %	61 %	33 %	59 %	10 %	44 %
11 do 20	14 %	18 %	23 %	18 %	41 %	11 %	30 %	21 %
21 do 40	14 %	23 %	27 %	8 %	14 %	14 %	20 %	16 %
41 do 60	0 %	8 %	12 %	2 %	7 %	0 %	20 %	5 %
61 do 80	10 %	8 %	4 %	2 %	5 %	7 %	10 %	6 %
81 do 100	0 %	3 %	0 %	0 %	0 %	2 %	0 %	1 %
101 do 150	7 %	5 %	12 %	4 %	0 %	5 %	0 %	5 %
151 do 200	0 %	0 %	4 %	2 %	0 %	0 %	10 %	1 %
več kot 200	3 %	0 %	4 %	2 %	0 %	2 %	0 %	2 %

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega urada za izbor osebja

61

Urad EPSO ni bil zasnovan za hitro spreminjajoče se okolje, v katerem zdaj delujejo EU in njene institucije (na katerega vplivajo zmanjšanje števila zaposlenih, zahteve po novih znanjih in spretnostih za izvajanje digitalizacije itd.). Od leta 2008 se je povečalo povpraševanje po zadovoljitvi zaposlitvenih potreb, ki so nujne ali ki so nastale zaradi krize in za zapolnitev katerih so potrebni bolj ciljno usmerjeni profili. Da bi urad EPSO lahko opravljal svoje poslanstvo v tem novem okolju in hkrati delo v zvezi z obsežnimi natečaji, bi Sodišče od njega pričakovalo, da:

1. ustrezno zbira ocene institucij glede njihovih potreb po strokovnih, ciljno usmerjenih profilih, da bi pripravil zanesljivo časovnico za neobsežne natečaje;
2. ciljno usmerja svoje komuniciranje, da bi doseglo strokovnjake, ki jih je težko najti;
3. uporablja testne metode, primerne za strokovnjake;
4. zagotovi, da ostanejo stroški teh natečajev nizki;
5. zagotavlja, da se rezervni seznami objavijo pravočasno, da se zadovoljijo zaposlitvene potrebe institucij.

Načrtovanje natečajev za strokovnjake ni zanesljivo in poteka prezgodaj, da bi lahko bilo natančno

62

Od leta 2012 so se potrebe institucij po strokovnjakih povečale (glej sliko 4 in odstavek 26). To povečanje je razvidno tudi iz ankete med vodstvenimi uslužbenci: 57 % sodelujočih vodstvenih uslužbencev je soglašalo z izjavo „Rezervni seznami za strokovnjake se prehitro izčrpajo” (samo 35 % jih je soglašalo z enako izjavo za uslužbence splošnega profila). 76 % vodstvenih uslužbencev, ki so odgovorili na vprašanje o tem, ali imajo raje nove uslužbence s seznamov za strokovnjake ali seznamov za uslužbence splošnega profila, je izbralo sezname za strokovnjake.

63

Informacije o zaposlitvenih potrebah po strokovnih profilih temeljijo na tem, da vsaka institucija v postopku načrtovanja sporoči uradu EPSO, katere profile išče. Natečaji za strokovnjake se, kolikor je mogoče, umestijo v termine, ki so še prosti po organizaciji letnih ciklov.

64

Natečaji za strokovnjake so neobsežni natečaji, navadno s kratkimi rezervnimi seznami (z manj kot 30 uspešnimi kandidati). Zato niso vedno prednostno razvrščeni (glej odstavek 25) in so včasih preloženi ali preklicani. Zaradi tega so institucije primorane poiskati druge, prožnejše načine za zadovoljitev svojih zaposlitvenih potreb, kot je organiziranje lastnih izbirnih postopkov za začasne uslužbence.

65

Sodišče je primerjalo zahteve po strokovnjakih, kot so bile navedene v začetnih ocenah načrtovanja, ki jih pripravijo institucije, z dejanskim številom uspešnih kandidatov, ki se iščejo v razpisih natečajev, in pri tem ugotovilo, da so potrebe po uspešnih kandidatih strokovnjakih na stopnji načrtovanja previsoko ocenjene (glej odstavek 27) v primerjavi s številom uspešnih kandidatov, ki se iščejo ob pripravi razpisov natečajev.

66

K tej previsoki oceni prispeva tudi trajanje načrtovanja, saj se prioritete institucij med trenutkom, ko urad EPSO zahteva oceno zaposlitvenih potreb (maj), časom, ko upravni odbor odobri časovnico (november), in trenutkom, ko se natečaj začne (v letu, ki sledi), spremenijo. Zaradi tega se časovnica natečajev stalno posodablja in prilagaja, kar velja tudi za število zahtevanih uspešnih kandidatov.

67

Po mnenju Sodišča postopek načrtovanja ni prilagojen trenutnim potrebam institucij, saj se v njem daje prevelika prednost obsežnim natečajem za uslužbence splošnega profila v času, ko institucije zahtevajo manjše natečaje. Poleg tega časovnica za postopek načrtovanja, ki se začne do eno leto pred natečajem, ne omogoča natančne ocene potreb po strokovnjakih, zaradi česar pride do precenitev in stalnega prilagajanja. Posledično sta zanesljivost in praktičnost natečajev za strokovnjake omejena.

Urad EPSO svojih dejavnosti komuniciranja dosledno ne usmerja tako, da bi na natečaje za strokovnjake privabljale dobre kandidate

68

Urad EPSO lahko institucijam zagotovi primerne uspešne potencialne uslužbence samo, če mu k prijavi na natečaje uspe privabiti ustrezne kandidate. Sodišče je ugotovilo, da prijavljeni kandidati niso vedno ustrezali iskanim profilom. Nekateri kandidati si v resnici ne želijo zaposlitve v instituciji, ki išče nove uslužbence, ampak v drugi instituciji EU. To je zlasti problematično pri nekaterih strokovnih profilih (npr. IT) v krajih zunaj Bruslja. Edino orodje, ki je sedaj na voljo kandidatom, da ocenijo svojo primernost za natečaj, je neobvezen kratek test z vprašanji izbirnega tipa, ki ga lahko izpolnijo pred prijavo. Ta test je zasnovan tako, da potencialnim kandidatom pomaga oceniti, ali so primerni za zaposlitev v institucijah EU, ne pa za specifičen natečaj.

69

Dodaten problem nastane, ko se na natečaj prijavi premalo kandidatov. V razvojnem načrtu urada EPSO je določeno ciljno razmerje med prijavljenimi in uspešnimi kandidati (38 prijavljenih za enega uspešnega kandidata pri upravnih uslužbencih, 27 za enega pri strokovno-tehničnih uslužbencih in 40 za enega pri lingvistih). Sodišče je uporabilo to razmerje za oceno uspešnosti dejavnosti komuniciranja pri privabljanju kandidatov. V natečajih iz vzorca Sodišča ta cilj ni bil vedno dosežen, ne glede na to, koliko je bilo za te natečaje porabljenih odhodkov za komuniciranje. Drugi natečaji z malo ali nič odhodki za komuniciranje so močno presegli cilje zanje (glej tabelo 3). Med odhodki za komuniciranje in številom prijavljenih ni jasne povezave.

Tabela 3 – Odhodki za komuniciranje in dosega ciljnega števila prijavljenih

Natečaj	Profil	Dosega cilja razvojnega načrta urada EPSO	Odhodki na kandidata	Odhodki na uspešnega kandidata
AD/354/17	Strokovnjak lingvist (pravnik-lingvist LV)	9 %	270 EUR	1 003 EUR
AD/287/14	Lingvist (prevajalec SV)	23 %	7 EUR	67 EUR
AD/331/16	Upravni uslužbenec – strokovnjak za IKT	23 %	4 EUR	37 EUR
AD/249/13	Upravni uslužbenec – strokovnjak za makroekonomijo	69 %	13 EUR	330 EUR
AD/233/12	Lingvist (prevajalec HR)	78 %	3 EUR	98 EUR
AD/318/15	Lingvist (prevajalec PL)	95 %	14 EUR	521 EUR
AD/256-259/13	Strokovnjak lingvist (konferenčni tolmač)	96 %	1 EUR	39 EUR
AD/347/17	Upravni uslužbenec – strokovnjak za komuniciranje	98 %	4 EUR	154 EUR
AD/289/14	Strokovnjak lingvist (pravnik-lingvist FR)	99 %	3 EUR	112 EUR
AD/332-334-336	Strokovnjak lingvist (pravniki-lingvisti ES, MT in IT)	161 %	4 EUR	271 EUR
AST/144/17	Jezikovni strokovno-tehnični uslužbenec (AST)	200 %	2 EUR	145 EUR
AST/130/14	Specializirani strokovno-tehnični uslužbenec (vodja projektov)	220 %	0 EUR*	0 EUR

* Ni odhodkov za komuniciranje, ki se nanašajo posebej na natečaj.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega urada za izbor osebja

70

Po mnenju Sodišča urad EPSO ni ustrezno oglaševal natečajev, namenjenih strokovnjakom, kljub naraščajočim potrebam po takih natečajih. Kadar prijavljeni ne ustrezajo iskanim profilom ali zavrnejo ponudbe za zaposlitev institucij, ki iščejo nove uslužbence, je to hkrati neučinkovito in drago. Ta problem je še večji, kadar so rezervni seznami kratki.

Obstaja tveganje, da bodo kandidati z močnim strokovnim profilom zgodaj izločeni iz izbirnega postopka

71

V razvojnem načrtu urada EPSO je določena standardna oblika natečajev (glej Prilogo III). Ta ureditev pomeni, da se specialistično znanje, povezano z delovnim mestom, testira v vmesnem testu (kar se pogosto zgodi za profile lingvistov) ali celo šele na stopnji ocenjevalnega centra, v razgovoru, povezanem z delovnim mestom. Če merila za izbor (študijsko področje ali delovne izkušnje) niso ustrezno opredeljena, obstaja možnost, da so primerni kandidati izločeni na stopnji predizbora.

72

Pri zelo ciljno usmerjenih profilih je za institucije bolj privlačno, da organizirajo lastne izbirne postopke, saj jim to omogoča popolno prilagodljivost glede uporabe vrste testov, ki se jim zdijo potrebni. 19 od 22 takih postopkov, ki jih je Sodišče preučilo, so institucije začele s presejanjem življenjepisov, da bi lahko samo primerni kandidati napredovali na stopnjo testiranja. To je dober način za takojšnjo izločitev neprimernih kandidatov.

73

V razvojni načrt urada EPSO je bil ocenjevalni center uveden zato, da se pri natečajih ne bi več toliko poudarjalo znanje, ampak bolj spretnosti. Namen ocenjevalnega centra je oceniti kandidate glede na niz kompetenc ter znanj in spretnosti, za katere institucije menijo, da so pomembne pri njihovih uslužbencih.

74

Vendar je anketa Sodišča, kot je prikazano na sliki 9, pokazala, da vodstveni uslužbenci, ko so bili vprašani, ali uslužbenci na splošno imajo ta znanja in spretnosti, niso videli velike razlike med znanjem in spretnostmi ter sposobnostmi uspešnih kandidatov natečajev urada EPSO in tistimi začasnih uslužbencev, zaposlenih po izbirnih postopkih institucij (glej tudi odstavek 42 o oceni, ki so jo za svoje najnovejše uslužbence opravili vodstveni uslužbenci). Institucije se v teh postopkih navadno bolj osredotočijo na tehnične teste (npr. pisanje besedila in prevod) ter preskočijo del o znanju in spretnostih, ki ustreza ocenjevalnemu centru urada EPSO.

75

Vodstveni uslužbenci menijo, da novi uslužbenci, zaposleni prek natečajev urada EPSO, nimajo znatno večjih znanj in spretnosti kot uslužbenci, zaposleni po drugih poteh, razen kar zadeva znanje jezikov in sposobnost dela v večkulturnem okolju. Na splošno menijo, da so relevantne poklicne izkušnje uslužbencev, zaposlenih prek drugih izbirnih postopkov, nekoliko boljše, kar kaže na to, da so ti postopki bolj prilagojeni zaposlovanju specialističnih, ožje usmerjenih profilov.

76

Po mnenju Sodišča oblika natečajev in testne metode, določene v razvojnem načrtu urada EPSO, niso primerne za natečaje za strokovnjake in druge neobsežne natečaje.

• Če se izkušnje kandidatov preverjajo in njihovo znanje, povezano z delovnim mestom, testira po stopnji predizbora, to poveča tveganje za prezgodnjo izločitev dobrih kandidatov in za to, da na stopnji ocenjevalnega centra preostane premalo kompetentnih kandidatov.
• Ocenjevalni center ne prinaša nobenih opaznih prednosti in novi uslužbenci, zaposleni po izbirnih postopkih institucij, imajo po mnenju vodstvenih uslužbencev več relevantnih poklicnih izkušenj, kar je za strokovne profile potrebno.

Kadar so natečaji urada EPSO ciljno usmerjeni le v nekaj strokovnjakov, so dražji kot izbirni postopki institucij

77

Neposredni stroški (glej odstavek 51) znašajo 20 % do 65 % skupnih stroškov natečajev v vzorcu Sodišča. Če se analizirajo neposredni stroški vsake stopnje natečaja, je najdražja stopnja običajno ocenjevalni center, kot je prikazano na sliki 10. Daljša kot je ta stopnja ali večja kot je natečajna komisija, dražji je natečaj.

78

V vzorcu Sodišča so bili povprečni stroški stopnje ocenjevalnega centra 4 038 EUR na uspešnega kandidata, toda razlike so bile velike. Stopnja ocenjevalnega centra za natečaj AST-SC/06/17 je potekala dokaj hitro in uspešnih kandidatov je bilo precej, zato je bil strošek na uspešnega kandidata samo 843 EUR. Pri drugih natečajih na ravni strokovno-tehničnih uslužbencev je bil ta strošek 2 661 EUR. Za upravne uslužbence se je gibal med 2 587 EUR na uspešnega kandidata natečaja za uslužbence splošnega profila AD5 (AD/301/15) do več kot 10 000 EUR na uspešnega kandidata natečaja za konferenčne tolmače (povprečje dveh natečajev).

79

Uporaba ocenjevalnega centra je za strokovne profile draga iz različnih razlogov: za natečajne komisije za te profile so potrebni bolj izkušeni člani višjih razredov, lahko traja dlje, zlasti če so bila skupaj združena različna specialistična področja, da bi se dosegla kritična masa za natečaj.

80

Pričakovana stopnja uspešnosti v ocenjevalnem centru je približno 30 %. Vendar je za nekatere profile ta stopnja v ocenjevalnem centru dokaj visoka. Pri enem od natečajev v vzorcu Sodišča (AD/354/17) je dosegla celo 88 %. Do tega lahko pride, če je število prijavljenih že na začetku premajhno ali če je velik delež kandidatov izločen v vmesnih testih/testih usposobljenosti pred stopnjo ocenjevalnega centra. V takih primerih ocenjevalni center ni stroškovno učinkovit način testiranja kandidatov.

81

Sodišče je tudi primerjalo neposredne stroške na uspešnega kandidata natečajev urada EPSO z neposrednimi stroški izbirnih postopkov institucij (za podrobnosti glej Prilogo V) in izračunalo povprečje glede na dolžino rezervnih seznamov. Rezultati so predstavljeni v tabeli 4.

Tabela 4 – Neposredni stroški na uspešnega kandidata po dolžini rezervnega seznama, urad EPSO in institucije EU

Število uspešnih kandidatov na rezervnem seznamu	1–20	21–40	41–60	61–80	>100
Urad EPSO	14 165 EUR	9 600 EUR	7 866 EUR	8 177 EUR	6 828 EUR
Institucije	7 444 EUR	4 882 EUR	n. r.	n. r.	n. r.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega urada za izbor osebja, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sodišča

82

Na podlagi podatkov o natečajih v vzorcu Sodišča je urad EPSO cenejša možnost za velike natečaje, pri manjših pa imajo institucije mnogo nižje neposredne stroške, ki so celo do 50 % nižji. To je mogoče pojasniti z manjšim obsegom dokumentacije kandidatov, ki jo je treba obdelati (povprečno je v vzorcih Sodišča urad EPSO za natečaje z manj kot 20 uspešnimi kandidati imel 533 kandidatov, institucije pa 66), kar pripomore k znižanju stroškov. Neobsežni natečaji, ki jih organizirajo institucije, imajo ponavadi tudi manj testnih stopenj.

83

Po mnenju Sodišča se s sedanjo obliko natečajev urada EPSO ne uspešno zagotavljajo kar se da nizki stroški za neobsežne specialistične natečaje, ki jih institucije zdaj zahtevajo. Pri postopkih institucij so stroški za tovrstne natečaje nižji, pogosto zato, ker imajo manj stopenj, so usmerjeni v manjšo populacijo kandidatov in so bolj prilagojeni zahtevam zadevnih institucij. Stroški se povečajo predvsem z uporabo ocenjevalnega centra, pri tem pa ni jasne koristi, zlasti zato, ker je pri majhnih natečajih stopnja uspešnosti zelo visoka.

Postopki urada EPSO so manj primerni za zapolnitev nujnih zaposlitvenih potreb po strokovnjakih kot postopki institucij

84

Za izvedbo vsake stopnje natečaja (glej odstavek 11) je potreben čas, z dodatnim čakalnim obdobjem za kandidate med stopnjami, da se omogoči usklajevanje ocen ali obravnava zahtevkov za pregled ali pritožb.

85

V vzorcu Sodišča je pet natečajev obsegalo vse možne stopnje. Na sliki 11 je prikazano trajanje vsake od teh stopenj. Opozoriti je treba, da je najkrajši natečaj iz tega niza petih, to je AD/301/15, natečaj za uslužbence splošnega profila, pri katerem je bil rezervni seznam najdaljši (159 uspešnih kandidatov). Na rezervnih seznamih vseh drugih natečajev je bilo manj kot 35 uspešnih kandidatov.

86

Kot je prikazano na sliki 8, od takrat, ko institucija izrazi potrebo, pa do takrat, ko se začne s tem povezan natečaj, mine precej časa. Poleg tega ni mogoče začeti natečaja v par mesecih, čeprav je celo v smernicah za načrtovanje omenjena prilagodljivost za „potrebe ad hoc”. Za nalogo zadovoljitve nujnih zaposlitvenih potreb izbirni postopek zato ni primeren.

87

Posledično in tudi zato, da se v postopku načrtovanja prepreči faza medinstitucionalnih pogajanj, se institucije včasih odločijo začeti lastne postopke zaposlovanja in v tem primeru zaposlijo začasne uslužbence, ne uradnike. Sodišče je preučilo 22 takih postopkov (za podrobnosti glej Prilogo VI), da bi ocenilo njihovo trajanje.

88

Institucije uspejo zaključiti postopke s štirimi stopnjami izborov (presejanje življenjepisov, razgovori, pisni test in včasih skupinska razprava) v osmih mesecih od objave razpisa za prijavo interesa (v primerjavi s povprečjem 13 mesecev za natečaj urada EPSO). Zaradi tega so ti postopki bolj prilagodljivi in zato primernejši za nalogo zadovoljitve nujnih zaposlitvenih potreb kot pa natečaji za strokovnjake. Prav tako so institucije bolj prilagodljive pri časovnem načrtovanju svojih lastnih postopkov v primerjavi z organizacijo natečajev za strokovnjake, o katerih se morajo institucije med sabo pogajati in ki so močno odvisni od razpoložljivosti članov natečajnih komisij iz različnih institucij (glej odstavka 25 in 47).

89

Po mnenju Sodišča je zaradi fiksno določenega števila stopenj v natečaju urada EPSO celotni proces dolgotrajen in ne dovolj prilagodljiv ter spodbuja institucije k organizaciji njihovih lastnih postopkov, kadar želijo hitro zapolniti delovno mesto strokovnjaka. V taki obliki postopek ni ustrezen za zadovoljitev nujnih zaposlitvenih potreb.

Zaključki in priporočila

90

V splošnem urad EPSO uspešno opravlja to, za kar je bil zasnovan: poišče veliko uspešnih kandidatov z dovolj širokim obsegom znanj in spretnosti za dolgo in raznoliko poklicno pot v institucijah. Sodišče je ugotovilo, da so gonilo sedanje organizacije izbirnega postopka urada EPSO zamisli, ki so bile predstavljene v njegovem razvojnem načrtu že leta 2008: organiziranje natečajev v letnih ciklih za profile, za katere se pričakuje, da se bodo zaposlitvene potrebe zanje redno pojavljale.

91

V središču postopka načrtovanja so veliki natečaji, ki se organizirajo vsako leto (odstavki 21 do 28). S komuniciranjem, ki se izvaja v okviru blagovne znamke Poklicne poti EU predvsem v Bruslju, se je uspelo privabiti veliko kandidatov (odstavki 29 do 38). S testnimi metodami se je zagotovila dobra kakovost uspešnih kandidatov, ki na splošno izpolnjujejo pričakovanja vodstvenih uslužbencev (odstavki 39 do 42).

92

Vendar pa je v izbirnem postopku več slabosti, ki vplivajo na njegovo uspešnost. Psihometrični testi se ne uporabljajo samo za oceno primernosti prijavljenih kandidatov za določeno delovno mesto, temveč dejansko tudi za njihovo izločanje, da bi bil postopek natečaja bolj obvladljiv (odstavka 39 in 40). Ne obstaja formalni mehanizem za merjenje zadovoljstva institucij s pridobljenimi uspešnimi kandidati (odstavek 43). Omejitev števila jezikov, ki se lahko uporabijo v nekaterih delih izbirnega postopka, povzroča stalno pravno negotovost (odstavka 44 in 45). Zaradi nezadostne usklajenosti med uradom EPSO in institucijami lahko pri natečajih nastanejo zamude (odstavka 46 in 47). Poleg tega urad EPSO ne spremlja stroškov natečajev in ni ukrepal, da bi zagotovil doseganje ciljev glede trajanja natečajev (odstavka 51 in 57).

Priporočilo 1 – Obravnavanje odkritih slabosti v izbirnem postopku

Upravni odbor naj posodobi izbirni postopek, da bodo odpravljene naslednje odkrite slabosti, ki vplivajo na njegovo uspešnost, tako da:

• izmeri zadovoljstvo institucij z izbirnim postopkom,
• pregleda jezikovno ureditev, zlasti za prijavne obrazce in sistem pritožb, da se kandidatom in institucijam zagotovi pravna varnost,
• zagotovi boljše usklajevanje glede razpoložljivosti članov natečajne komisije med uradom EPSO in institucijami,
• uvede ureditve spremljanja, da bi se poročalo o stroških natečajev,
• skrajša trajanje natečajev, da se doseže cilj 10 mesecev, določen v razvojnem načrtu urada EPSO.

Časovni okvir: do konca leta 2021.

93

Sodišče je ugotovilo tudi, da so zaradi organizacijskega sistema urada EPSO stroški natečajev nizki, kadar je število kandidatov na leto veliko (odstavki 50 do 55). Poleg tega je redno izvajanje natečajev za uslužbence splošnega profila pripomoglo k zagotovitvi ustrezne ponudbe potencialnih uslužbencev za institucije (odstavki 56 do 59).

94

Vendar je Sodišče ugotovilo, da sedanji izbirni postopek ne ustreza dobro potrebam institucij v okolju, v katerem je bilo število uslužbencev zmanjšano. Namesto obsežnih natečajev za zaposlovanje uslužbencev splošnega profila institucije vedno pogosteje iščejo bolj specializirane uslužbence, ki lahko hitro začnejo samostojno opravljati delo. Za to je treba organizirati natečaje s kratkimi rezervnimi seznami (manj kot 30 uspešnih kandidatov).

95

Sedanji izbirni postopek ni dobro prilagojen za to vrsto natečajev. Postopek načrtovanja ni zanesljiv in poteka prezgodaj, da bi lahko bil natančen (odstavki 62 do 67). Urad EPSO svojih dejavnosti komuniciranja dosledno ne usmerja tako, da bi se na natečaje za strokovnjake privabljali primerni kandidati (odstavki 68 do 70). Znanje, specifično za delovno mesto, se testira pozno, zato obstaja tveganje, da bodo kandidati z dobrim strokovnim profilom izločeni na začetku izbirnega postopka in bo zato premalo primernih kandidatov prišlo do stopnje ocenjevalnega centra (odstavki 71 do 76).

96

Institucije imajo tudi nižje stroške, če organizirajo lastne izbirne postopke za strokovne profile, in vzpostavijo bolj prilagodljiv izbirni proces za te postopke (glej odstavke 72 in 77 do 83). Natečaji za strokovnjake, ki jih organizira urad EPSO, potekajo prepočasi, da bi se lahko zadovoljile nujne zaposlitvene potrebe institucij (odstavki 84 do 89), v primerjavi s tem, kar lahko dosežejo institucije s svojimi lastnimi, manj zapletenimi postopki.

Priporočilo 2 – Uvedba novega izbirnega okvira za natečaje za strokovnjake

Upravni odbor naj uvede nov okvir za izbiranje strokovnjakov z ločeno ureditvijo načrtovanja.

Ti natečaji za strokovnjake in natečaji s kratkimi rezervnimi seznami naj se izvedejo na podlagi natančnega sporazuma med institucijo, ki zahteva natečaj, in uradom EPSO, v katerem mora biti natančno določeno vsaj naslednje:

• kako naj se izvede testiranje znanja, povezanega z delovnim mestom, in sorazmerna teža tega testiranja v primerjavi z znanji in spretnostmi, ki se testirajo v ocenjevalnem centru,
• viri in uslužbenci, ki jih bodo institucije dale na voljo uradu EPSO (vključno z določbami, v katerih so natančno navedene kvalifikacije in izkušnje članov natečajne komisije),
• načrtovane dejavnosti komuniciranja za promocijo natečaja,
• časovni okvir, ki se ga urad EPSO zaveže spoštovati,
• ocenjeni stroški natečaja, povezane ureditve spremljanja in poročanja, pa tudi predvideni specifični ukrepi za kar največje zmanjšanje stroškov.

Časovni okvir: prvo četrtletje leta 2023.

97

Urad EPSO ni prilagodil svojega izbirnega postopka spreminjajočemu se okolju, v katerem od leta 2012 delujejo institucije. Razvojni načrt urada EPSO je bil odziv na kritike v obdobju 2004–2008, z njim ni bilo uvedeno dovolj prilagodljivosti, ki bi uradu EPSO zagotavljala sredstva za prilagoditev njegovega izbirnega postopka zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, v katerem morajo zdaj delovati EU in njene institucije (npr. zmanjševanje števila zaposlenih, nova znanja in spretnosti, povezani z digitalizacijo) (odstavki 62 do 67, 71 do 76 in 84 do 89).

Priporočilo 3 – Izboljšanje zmogljivosti urada EPSO za prilagoditev hitro spreminjajočemu se okolju zaposlovanja

Upravni odbor naj uvede redne preglede izbirnega postopka, da se zagotovi njegova zmožnost odzivanja na hitro spreminjajoče se okolje zaposlovanja.

Časovni okvir: do konca leta 2021.

To poročilo je sprejel senat V, ki ga vodi Tony Murphy, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu 29. septembra 2020.

Priloge

Priloga I – Kategorije uslužbencev, zaposlenih v evropskih institucijah

Delovna sila institucij je sestavljena iz različnih kategorij uslužbencev. V vsaki od kategorij so različni razredi, ki odražajo vse višje zahteve glede strokovnosti in izobrazbe ter ravni odgovornosti.

Uradnik je katera koli oseba, ki je bila po uspešno opravljenem natečaju imenovana na stalno delovno mesto v eni od institucij. Komisarji niso uradniki.

Uradniki spadajo v eno od treh funkcionalnih skupin:

• upravni uslužbenci (AD) v razredih AD5 do AD15,
• strokovno-tehnični uslužbenci (AST) v razredih AST1 do AST11,
• tajniki in referenti (AST/SC) v razredih AST/SC1 do AST/SC6.

Začasni uslužbenci se zaposlijo:

• s kratkoročnimi pogodbami (za največ šest let) na stalno delovno mesto v eni od institucij ali Evropski službi za zunanje delovanje,
• s kratkoročno pogodbo ali redkeje za nedoločen čas za zapolnitev začasnega delovnega mesta v instituciji ali agenciji,
• za pomoč osebam, imenovanim na funkcijo (npr. komisarju), pri čemer je trajanje pogodbe odvisno od mandata te osebe.

Funkcionalne skupine za začasne uslužbence so enake kot za uradnike.

Pogodbeni uslužbenci se ne zaposlijo na stalna delovna mesta. Glede na naloge, ki jih opravljajo, so razdeljeni v štiri funkcionalne skupine (GFI do GFIV): od GFI za fizične naloge do GFIV za administrativne naloge. Uslužbence v razredu GFI in uslužbence, ki delajo v agenciji, delegaciji, predstavništvu ali uradu, je mogoče zaposliti za nedoločen čas, pogodbe drugih uslužbencev se ne smejo skleniti za več kot šest let.

Lokalni uslužbenci so zaposleni na lokacijah zunaj Evropske unije v skladu z lokalnimi pravili in praksami. Ne zaposlijo se na stalna delovna mesta.

Priloga II – Pogoji za zaposlitev za vsako od kategorij uslužbencev

01

V spodnji tabeli so povzete minimalne kvalifikacije in znanje jezikov, ki so potrebni za uradnike in začasne uslužbence, skupaj z vrstami nalog, ki jih izvaja vsaka funkcionalna skupina.

Uradniki in začasni uslužbenci

Kvalifikacije in poklicne izkušnje

AD

Z diplomo potrjen zaključen univerzitetni študij, ki traja vsaj tri leta (štiri leta za AD7). V natečajih za AD7 se navadno zahteva najmanj šest let izkušenj po pridobitvi diplome. V natečajih za AD5 se ne zahtevajo izkušnje in so primernejši za mlade diplomante.

AST in AST/SC

Z diplomo potrjena posrednješolska izobrazba ali z diplomo potrjena srednješolska izobrazba in najmanj tri leta poklicnih izkušenj. V natečajih za AST/SC1 se ne zahtevajo poklicne izkušnje, vendar se v tistih za AST3 ali SC2 navadno zahtevajo dodatne, neposredno z naravo nalog povezane izkušnje, ki trajajo vsaj tri do štiri leta in so bile pridobljene po pridobitvi kvalifikacije ali poklicnih izkušenj, ki se zahtevajo za dostop do natečaja.

Jezikovne zahteve

Za vse funkcionalne skupine: temeljito znanje enega od uradnih jezikov EU in zadovoljivo znanje še enega uradnega jezika EU.

Okvirne naloge

AD

Upravni uslužbenci: splošni profili, kot so pravniki, revizorji, ekonomisti in prevajalci, ter bolj strokovni profili (pravniki-lingvisti, raziskovalci, strokovnjaki za IT in komuniciranje).

AST

Delovna mesta splošnega profila v upravi, razvoju in izvajanju politik ali bolj tehnična delovna mesta na področju financ, komuniciranja ali raziskav.

AST/SC

Naloge tajnikov in referentov, vodenje pisarne.

 

Priloga III – Stopnje javnega natečaja urada EPSO

Stopnja	Opis
Samoocena	Pred prijavo so potencialni kandidati pozvani, da izpolnijo neobvezen vprašalnik in tako več izvejo o tem, kaj lahko pričakujejo od poklicne poti v institucijah EU in kakšne vrste testov katere težavnosti bodo morali opravljati.
Spletna prijava	Kandidati se prijavijo prek svojih uporabniških računov urada EPSO (elektronski profil za upravljanje podatkov v zvezi s prijavo). Za vsak natečaj je treba izpolniti ločeno prijavnico. Kandidati prek svojih uporabniških računov urada EPSO tudi prejmejo sporočila urada o organizaciji natečaja.
Predizbirni testi	Predizbirni testi so del nekaterih natečajev. Oblika testov je določena v razpisu natečaja, največkrat pa gre za računalniško podprte teste z vprašanji izbirnega tipa. Kandidati teste opravljajo v testnih centrih v državah članicah EU in včasih po vsem svetu.
Stopnja pripustitve/preverjanje dodatnih sposobnosti in izbor na podlagi kvalifikacij	Natečajna komisija preveri, ali kandidati z najvišjo oceno v predizbirnih testih tudi izpolnjujejo pogoje za prijavo, določene v razpisu natečaja, in povabijo najuspešnejše kandidate na naslednjo stopnjo. Število kandidatov, ki so vabljeni, je navedeno v razpisu natečaja. Pri natečajih za strokovnjake izbira običajno temelji na kvalifikacijah. Natečajna komisija oceni prijave in izbere kandidate, katerih kvalifikacije najbolj ustrezajo merilom iz razpisa natečaja. Ta izbor se opravi izključno na podlagi odgovorov na specifična vprašanja v zavihku „Preverjanje dodatnih sposobnosti” v spletni prijavnici orodja IT urada EPSO.
Predhodni/vmesni testi	Nekateri natečaji imajo vmesno stopnjo, v kateri kandidati opravljajo dodatne teste. Ti testi se običajno opravljajo v testnih centrih v državah članicah EU in lahko na primer obsegajo e-simulacijo nalog ali prevajalski test.
Ocenjevalni center	Če so ocene kandidatov na predhodnih stopnjah med najboljšimi in če kandidati izpolnjujejo pogoje za prijavo iz razpisa natečaja, so povabljeni v ocenjevalni center. Ocenjevalni centri so zasnovani tako, da se z opazovanjem vedenja udeležencev vrednotijo vnaprej določene kompetence. Sestavlja jih več različnih simulacijskih vaj v kontekstu, relevantnem za delovno mesto, v katerih se vedenje primerja s profilom kompetenc. Kandidati se lahko testirajo glede na dve vrsti kompetenc: kompetence, specifične za področje, in splošne kompetence. Kompetence, specifične za področje, so uporabno znanje in spretnosti, potrebni za izpolnjevanje neposrednih zahtev specifičnega profila delovnega mesta za točno določen natečaj (npr. pravnik-strokovnjak za konkurenčno pravo, pomožni revizor). Splošne kompetence so sposobnosti, ki jih za uspešno poklicno pot v evropskih institucijah potrebujejo vsi uradniki. Ocenjevalni centri so običajno v Bruslju ali Luxembourgu (razen za študijo primera, ki se izvaja ločeno v državah članicah). Tipične vaje v ocenjevalnem centru so: —    študija primera, —    skupinska vaja, —    ustna predstavitev, —    strukturiran razgovor, —    razgovor, povezan z delovnim mestom, —    e-simulacija nalog. Diplome in dokazila o poklicnih izkušnjah uspešnih kandidatov se preverijo po ocenjevalnem centru. Imena uspešnih kandidatov se objavijo na rezervnem seznamu uspešnih kandidatov.
Rezervni seznam	Rezervni seznam vsebuje imena tistih kandidatov, ki so najuspešneje opravili natečaj. Število razpoložljivih mest na rezervnem seznamu je navedeno v razpisu natečaja. Seznam se pošlje institucijam EU, ki lahko uspešne kandidate s seznama zaposlijo v skladu s svojimi potrebami.

Priloga IV – Revizijska metodologija

01

Sodišče je svoje dokaze za to revizijo zbralo iz naslednjih virov:

• pregleda vzorca natečajev, ki jih je organiziral urad EPSO in katerih stroške in trajanje je Sodišče analiziralo,
• pregleda dokumentacije o upravljanju urada EPSO, kot so: letna poročila o dejavnostih, načrti upravljanja, zapisniki upravnega odbora (2016–2018), zapisniki delovne skupine urada EPSO (2016–2018),
• revizijskih vprašalnikov za urad EPSO, Evropski parlament, Evropsko komisijo in Evropsko sodišče,
• revizijskih razgovorov z uradom EPSO, Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo, Evropskim sodiščem in ponudnikom storitev za urad EPSO za stopnjo ocenjevalnega centra,
• ankete med 471 vodstvenimi uslužbenci Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sodišča,
• analize sporočil urada EPSO na Twitterju v obdobju 2018–2019,
• vprašalnikov za predsednike in namestnike predsednikov natečajev urada EPSO, ki so bili razpisani v obdobju 2015–2016, in razgovorov z njimi.

Tabela 5 – Vzorec preučenih operacij

Referenca	Leto	Profil	Kandidati	Testirani kandidati	Uspešni kandidati
EPSO/AST-SC/06/17	2017	Tajniki/referenti AST/SC1 in SC2	5 573	4 121	359
EPSO/AD/287/14	2014	Prevajalci AD5	306	237	34
EPSO/AD/289/14	2014	Pravniki-lingvisti AD7	552	364	14
EPSO/AST/130/14 Področje 4: vodenje projektov	2014	Strokovno-tehnični uslužbenci v stavbnem sektorju AST3		1 054	18
EPSO/AD/318/15 Možnosti 1 in 2	2015	Prevajalci AD5	948	762	25
EPSO/AD/249/13 Področje 1: makroekonomija	2013	Upravni uslužbenci AD7		1 068	41
EPSO/AD/347/17	2017	Strokovnjaki za medije in digitalno komuniciranje AD6	2 327	1 860	63
EPSO/AST/144/17 (6 jezikov)	2017	Jezikovni strokovno-tehnični uslužbenci	2 803	2 010	35
EPSO/AD/233/12	2012	Prevajalci AD5	2 178	1 751	70
EPSO/AD/331/16 (vsa področja)	2016	Strokovnjaki za IKT AD7		1 629	191
EPSO/AD/301/15	2015	Upravni uslužbenci AD5	31 400	20 985	159
EPSO/AD/354/17-LV	2017	Pravniki-lingvisti AD7		26	7
EPSO/AD/236/12 EPSO/AD/237/12 EPSO/AD/238/12 EPSO/AD/239/12	2012	Konferenčni tolmači AD5 in AD7	333	275	30
EPSO/AD/332/16 EPSO/AD/334/16 EPSO/AD/336/16	2016	Pravniki-lingvisti AD7	1 677	1 170	26
EPSO/AD/256/13 EPSO/AD/257/13 EPSO/AD/258/13 EPSO/AD/259/13	2013	Konferenčni tolmači AD5 in AD7		501	13

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega urada za izbor osebja

02

Da bi Sodišče ocenilo stroške natečajev in izbirnih postopkov urada EPSO, je v sodelovanju z njim določilo metodologijo za njihov izračun. Glavne točke metodologije so bile:

• razdelitev stroškov v tri kategorije: splošni stroški (kot so stavbe in komunalne storitve), posredni stroški (povezani z dejavnostjo urada EPSO v zvezi z natečaji in izborom, vendar ne s specifičnim natečajem) ter neposredni stroški (povezani z določenim natečajem, kot so seje in ocenjevalni centri),
• za delež splošnih stroškov, povezanih z natečaji, in posredne stroške je Sodišče natečaje razdelilo po številu uspešnih kandidatov v tistem letu in jih nato (v sorazmernem delu) prištelo k neposrednim stroškom posameznih natečajev v svojem vzorcu,
• neposredni stroški so bili obravnavani v nominalnem smislu (za račune ponudnikov ali stroške službenih potovanj) ali pa jih je izračunalo Sodišče.

03

Da bi Sodišče primerjalo neposredne stroške urada EPSO s stroški izbirnih postopkov institucij, je:

• vsaki od treh institucij poslalo vprašalnik, da bi se opredelila število in vrsta (notranji natečaji ali zaposlitev začasnih uslužbencev prek razpisov za prijavo interesa) notranjih izbirnih postopkov, izvedenih med letoma 2015 in 2018,
• izmed teh postopkov izbralo najnovejše, ki so zadevali izbiro začasnih uslužbencev, za katere institucija ni zahtevala podpore urada EPSO, pozvalo institucije, naj mu posredujejo neposredne stroške, če so nastali (računi, potni stroški) ali dokazila, ki bi mu omogočila, da jih izračuna (npr. število sej, potrebnih za izvedbo izbora, njihovo trajanje in razred udeležencev),
• na podlagi tega izračunalo stroške izbirnih postopkov institucij.

Priloga V – Neposredni stroški na uspešnega kandidata, po natečajih urada EPSO in izbirnih postopkih institucij

Referenca	Leto	Kandidati	Uspešni kandidati	Neposredni stroški na uspešnega kandidata
Postopek institucije 12	2017	8	1	751 EUR
Postopek institucije 7	2017	7	1	991 EUR
Postopek institucije 22	2018	21	2	1 027 EUR
Postopek institucije 14	2018	37	7	1 166 EUR
Postopek institucije 11	2017	35	10	1 274 EUR
Postopek institucije 13	2018	74	1	1 784 EUR
Postopek institucije 20	2018	23	1	2 355 EUR
EPSO/AST-SC/06/17	2017	5 573	359	2 753 EUR
Postopek institucije 17	2018	8	1	3 774 EUR
Postopek institucije 6	2017	148	12	3 999 EUR
Postopek institucije 16	2018	228	32	4 808 EUR
Postopek institucije 10	2017	59	10	4 831 EUR
Postopek institucije 19	2018	227	23	4 956 EUR
EPSO/AD/331/16 (vsa področja)	2016	1 629	191	5 648 EUR
Postopek institucije 15	2018	117	12	5 698 EUR
EPSO/AD/287/14	2014	306	34	6 467 EUR
EPSO/AD/233/12	2012	2 178	70	6 820 EUR
Postopek institucije 18	2018	223	14	7 837 EUR
EPSO/AD/249/13 – Področje 1: makroekonomija	2013	1 068	41	7 866 EUR
EPSO/AD/318/15 – Možnosti 1 in 2	2015	948	25	8 375 EUR
EPSO/AD/289/14	2014	552	14	8 681 EUR
EPSO/AST/130/14 (AST3) – Področje 4: vodenje projektov	2014	1 054	18	8 949 EUR
Postopek institucije 2	2015	156	6	9 216 EUR
Postopek institucije 1	2015	120	5	9 463 EUR
EPSO/AD/347/17	2017	2 327	63	9 534 EUR
EPSO/AST/144/17 (AST1) (6 jezikov)	2017	2 803	35	10 516 EUR
Postopek institucije 4	2016	37	3	11 174 EUR
EPSO/AD/332/16 EPSO/AD/334/16 EPSO/AD/336/16	2016	1 677	26	11 263 EUR
EPSO/AD/236/12 EPSO/AD/237/12 EPSO/AD/238/12 EPSO/AD/239/12	2012	333	30	11 377 EUR
Postopek institucije 3	2016	13	3	11 990 EUR
EPSO/AD/301/15	2015	31 400	159	12 082 EUR
Postopek institucije 21	2018	79	5	12 359 EUR
EPSO/AD/354/17-LV	2017	26	7	12 979 EUR
Postopek institucije 8	2017	ni relevantno	3	13 630 EUR
Postopek institucije 9	2017	72	3	13 734 EUR
EPSO/AD/256/13 EPSO/AD/257/13 EPSO/AD/258/13 EPSO/AD/259/13	2013	501	13	26 052 EUR
Postopek institucije 5	2016	15	1	31 832 EUR

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega urada za izbor osebja, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sodišča

Priloga VI – Trajanje izbirnih postopkov institucij

Izbirni postopki institucij za začasne uslužbence

	Leto	Število stopenj	Stopnja 1	Stopnja 2	Stopnja 3	Stopnja 4	Stopnja 5	Število kandidatov	Uspešni kandidati	Obvestilo o izbiri	Rezervni seznam	Trajanje (v mesecih)
1	2015	5	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 1 (kompetenca, specifična za delovno mesto)	Test iz pisanja besedila v jeziku 2 (študija primera)	Razgovor	Skupinska razprava	120	5	30. 1. 2015	21. 12. 2015	10,8
2	2015	4	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 2	Razgovor	Skupinska razprava		156	6	8. 9. 2015	1. 8. 2016	10,9
3	2016	5	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 1 (kompetenca, specifična za delovno mesto)	Test iz pisanja besedila v jeziku 2 (študija primera)	Razgovor	Skupinska razprava	13	3	21. 4. 2016	18. 10. 2016	6,0
4	2016	4	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 2	Razgovor	Skupinska razprava		37	3	24. 5. 2016	14. 6. 2017	12,9
5	2016	4	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 2	Razgovor	Skupinska razprava		15	1	26. 8. 2016	14. 2. 2017	5,7
6	2017	2	Presejanje življenjepisov	Razgovor				148	12	1. 2. 2017	16. 6. 2017	4,5
7	2017	3	Presejanje življenjepisov	Razgovor	Testiranje spretnosti v pogojih resničnega življenja			7	1	13. 3. 2017	13. 7. 2017	4,1
8	2017	4	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 2	Razgovor	Skupinska razprava		12	3	22. 6. 2017	6. 3. 2018	8,6
9	2017	4	Presejanje življenjepisov	Test iz pisanja besedila v jeziku 2	Razgovor	Skupinska razprava		72	3	28. 7. 2017	26. 4. 2018	9,1
10	2017	2	Presejanje življenjepisov	Razgovor				59	10	11. 9. 2017	31. 8. 2018	11,8
11	2017	2	Prevajalski test	Razgovor				35	10	22. 9. 2017	11. 6. 2018	8,7
12	2017	3	Presejanje življenjepisov	Razgovor	Testiranje spretnosti v pogojih resničnega življenja			8	1	24. 5. 2017	22. 9. 2017	3,9
13	2018	2	Presejanje življenjepisov	Razgovor				74	1	17. 1. 2018	8. 6. 2018	4,7
14	2018	2	Prevajalski test	Razgovor				37	7	3. 4. 2018	30. 5. 2018	1,9
15	2018	3	Presejanje življenjepisov	Fizični testi (specifični za delovno mesto)	Razgovor			117	12	25. 4. 2018	9. 1. 2019	8,6
16	2018	3	Presejanje življenjepisov	Razgovor	Test iz pisanja besedila			228	32	9. 7. 2018	25. 6. 2019	11,7
17	2018	2	Prevajalski test	Razgovor				8	1	24. 9. 2018	26. 10. 2018	1,1
18	2018	3	Presejanje življenjepisov	Razgovor	Test iz pisanja besedila			223	14	9. 11. 2018	23. 7. 2019	8,5
19	2018	3	Presejanje življenjepisov	Razgovor	Test iz pisanja besedila			227	23	9. 11. 2018	1. 8. 2019	8,8
20	2018	2	Presejanje življenjepisov	Razgovor				23	1	30. 11. 2018	28. 2. 2019	3,0
21	2018	2	Presejanje življenjepisov	Razgovor				79	5	21. 1. 2019	4. 7. 2019	5,5
22	2018	3	Presejanje življenjepisov	Razgovor	Testiranje spretnosti v pogojih resničnega življenja			21	2	16. 4. 2018	2. 7. 2018	2,6

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sodišča

Kratice in okrajšave

EPSO: Evropski urad za izbor osebja

Glosar

Član natečajne komisije: uradnik institucije EU, imenovan v natečajno komisijo, ki ocenjuje kandidate javnega natečaja urada EPSO. Člani natečajne komisije se imenujejo „stalni”, če jih njihove institucije napotijo na urad EPSO za daljše obdobje in niso imenovani samo za en natečaj.

Rezervni seznam: seznam uspešnih kandidatov javnega razpisa urada EPSO, ki se objavi v Uradnem listu EU.

Urad: služba Evropske komisije, ki jo vodi direktor. Uradi so bili ustanovljeni za izvajanje posebnih, pogosto upravnih nalog (npr. Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic, urada za infrastrukturo in logistiko v Bruslju in Luxembourgu). V nasprotju z generalnimi direktorati se uradi ne ukvarjajo z razvojem politik.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Tony Murphy. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Annemie Turtelboom, pri njej pa so sodelovali vodja njenega kabineta Florence Fornaroli, ataše v njenem kabinetu Celil Ishik, vodilni upravni uslužbenec Bertrand Albugues, vodja naloge Marion Kilhoffer ter revizorji Daria Bochnar, Panagiota Liapi in Jesús Nieto Muñoz. Jezikovno podporo je zagotovil Richard Moore.

Končne opombe

¹ Glej Sklep (2002/621/ES) z dne 25. julija 2002, UL L 197, 26.7.2002, in https://epso.europa.eu/.

² Glej http://europa.eu/epso/doc/edp_2012_final_version.pdf.

³ Glej izjavo o poslanstvu urada EPSO: „Naloga Evropskega urada za izbor osebja je, da za institucije EU pripravi visokokakovostne, učinkovite in uspešne izbirne postopke, ki omogočajo izbor pravega človeka za pravo delovno mesto ob pravem času.“

⁴ EPSO Development Programme: roadmap for implementation, 10. september 2008. Glej tudi EPSO Development Programme, Final report, 2012: https://europa.eu/epso/doc/edp_2012_final_version.pdf.

⁵ Ankete urada EPSO o zadovoljstvu kandidatov, opravljene po stopnji ocenjevalnega centra, 2014–2018.

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	3. 9. 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila revidirancu	9. 7. 2020
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	29. 9. 2020
Prejeti uradni odgovori urada EPSO v vseh jezikih	26. 10. 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-5353-6	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/144793	QJ-AB-20-021-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-5331-4	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/397290	QJ-AB-20-021-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Slike 1, 6 in 8: Icons © 2010–2020 Freepik Company S.L. Vse pravice pridržane.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.