Energijska učinkovitost stavb: še vedno je potreben večji poudarek na stroškovni učinkovitosti

Povzetek

I

Voditelji EU so se ob ključnem izzivu blažitve podnebnih sprememb zavezali, da bodo do leta 2020 prihranili 20 % predvidene porabe energije v državah članicah EU, do leta 2030 pa 32,5 %. Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb je eno od ključnih orodij za doseganje teh ciljev. Stavbe porabijo največji delež energije in imajo največji potencial za njen prihranek.

II

Glede na najnovejšo oceno napredka držav članic pri doseganju ciljev glede energijske učinkovitosti je za cilj EU za leto 2020 malo verjetno, da bo dosežen, saj se poraba energije v EU od leta 2014 znova povečuje. Sodišče želi s priporočili EU pomagati pri uresničitvi njenega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030, in sicer z izboljšanjem stroškovne učinkovitosti njene porabe v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

III

V okviru operativnih programov kohezijske politike je bilo za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb skupno dodeljenih približno 14 milijard EUR proračunskih sredstev, kar je 4 % vseh sredstev v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020 (357 milijard EUR), od tega 4,6 milijarde EUR za stanovanjske stavbe. Poleg tega so države članice v svojih proračunih predvidele 5,4 milijarde EUR za nacionalno sofinanciranje vseh stavb, od tega 2 milijardi EUR za stanovanjske stavbe.

IV

Sodišče je obiskalo pet držav članic (Bolgarijo, Češko, Irsko, Italijo (Apulijo) in Litvo), ki so za energijsko učinkovitost stavb namenile približno 2,9 milijarde EUR svojih sredstev v okviru kohezijske politike. Ocenilo je, ali so bila ta proračunska sredstva porabljena stroškovno učinkovito ter ali so Komisija in države članice izvedle priporočila iz Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012 o energijski učinkovitosti javnih stavb.

V

Komisija je v skladu s priporočilom iz Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012 izdala obsežne smernice za izboljšanje naložb v energijsko učinkovitost stavb, vključno z njihovo stroškovno učinkovitostjo. Sodišče je našlo primere dobre prakse: uporabo finančnih instrumentov v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi ter diferenciranje stopnje pomoči, da se privabi več zasebnega financiranja in zmanjša tveganje mrtvih izgub.

VI

Države članice so zahtevale, da morajo projekti temeljiti na energetskem pregledu, dosegati določene ravni prihrankov energije in izboljšati razred energijske učinkovitosti stavb. V večini primerov so proračunska sredstva projektom dodeljevale po načelu kdor prej pride, prej melje, zaradi česar niso mogle oceniti njihovih relativnih stroškov in koristi. To je pomenilo, da so redko prednostno obravnavale projekte, ki bi zagotavljali prihranke energije ali druge koristi z nižjimi stroški.

VII

Sistem spremljanja ne zagotavlja podatkov o energiji, prihranjeni s porabo sredstev EU za prenove stanovanjskih stavb. Zaradi tega Komisija ne more oceniti prispevka proračuna EU k cilju EU glede energijske učinkovitosti. Z nobenim kazalnikom se ne meri drugih koristi, ki bi jih te naložbe lahko prinesle.

VIII

Sodišče je tako kot v svojem posebnem poročilu št. 21/2012 prišlo do zaključka, da poraba EU za energijsko učinkovitost stavb ne temelji na stroškovni učinkovitosti. Boljše upravljanje, zlasti na področju izbire projektov, bi lahko privedlo do večjega prihranka energije za vsak vložen evro.

IX

Ob vse večjih ambicijah glede ciljev EU za povečanje energijske učinkovitosti in zaradi možnosti krčenja proračunov je zagotavljanje stroškovne učinkovitosti porabe bolj pomembno kot kdaj koli prej. Sodišče na podlagi tega izreka priporočila, ki naj bi EU pomagala pri uresničitvi njenega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030, in sicer z izboljšanjem stroškovne učinkovitosti njene porabe v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Priporočila zajemajo načrtovanje in ciljno usmerjanje naložb; izbiro projektov, ki prinašajo večje prihranke energije in druge koristi z nižjimi stroški, in sicer z oceno relativnih stroškov in koristi; uporabo kazalnikov za merjenje prihrankov energije in drugih koristi ter nagrajevanje ukrepov, s katerimi se stroškovno učinkovito varčuje z energijo.

Uvod

Cilji in napredek na področju energijske učinkovitosti

01

Izboljšana energijska učinkovitost pomeni, da se z manjšim vložkom energije doseže enakovredna raven izložka¹. Z učinkovitejšo rabo energije lahko državljani EU znižajo svoje račune za energijo, prispevajo k zaščiti svojega zdravja in okolja ter izboljšajo kakovost zraka.

02

Tipične naložbe v energijsko učinkovitost, ki jih sofinancira EU, vključujejo dodatno izolacijo stavb, energijsko učinkovita okna, sisteme za uravnavanje temperature in nadgradnje sistemov ogrevanja.

03

Leta 2012 je bil v Direktivo 2012/27/EU o energijski učinkovitosti² vključen cilj 20-odstotne energijske učinkovitosti do leta 2020 (glede na napovedano porabo energije leta 2020). V Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi direktive o energijski učinkovitosti³ se odraža ambicioznejši krovni cilj EU glede energijske učinkovitosti do leta 2030, in sicer vsaj 32,5-odstotni prihranek energije.

04

Nova Komisija se je zavezala, da bo uporabljala načelo energijska učinkovitost na prvem mestu s poudarkom na tem, kako lahko EU dodatno izboljša energijsko učinkovitost stavb in pospeši hitrost prenov⁴.

05

Iz podatkov Eurostata (iz februarja 2020) je razvidno, da je leta 2018 poraba primarne energije v državah članicah EU presegla cilje za leto 2020 za 4,9 % (glej sliko 2):

06

Glede na najnovejšo oceno napredka držav članic pri doseganju ciljev glede energijske učinkovitosti je malo verjetno, da bo cilj EU za leto 2020 dosežen⁵. Zaradi tega trenda je cilj EU za leto 2030 glede zmanjšanja porabe energije za vsaj 32,5 % še težje dosegljiv. Do zmanjšanja porabe energije bi moralo priti zlasti v sektorjih z največjim potencialom za prihranke energije, npr. pri stavbah. Na sliki 3 je prikazana razčlenitev porabe energije po sektorjih v EU:

07

Stavbe, zlasti stanovanjske, imajo največjo porabo energije v EU, sledijo pa jim prometni in industrijski sektor. Hkrati so tudi sektor z največjim potencialom za prihranek energije v Evropi⁶. Samo ogrevanje in vroča voda v gospodinjstvih EU znašata 79 % skupne porabe končne energije⁷. Pri prenovah stavb se prihranki energije ponavadi dosežejo z boljšo izolacijo, sistemi ogrevanja in hlajenja ter razsvetljavo. Medtem ko je to poročilo osredotočeno na te vrste naložb, pa je bilo nedavno Posebno poročilo Sodišča št. 1/2020 osredotočeno na minimalne zahteve EU glede energijske učinkovitosti in nalepke o energijski učinkovitosti za naprave⁸.

08

Komisija je ocenila, da bi bile za dosego cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 potrebne naložbe v prenovo stavbnega fonda EU v višini približno 282 milijard EUR na leto⁹. Če bi se izvedle vse v proračunu predvidene naložbe kohezijske politike EU v javne in stanovanjske stavbe bi to v obdobju 2014–2020 znašalo približno dve milijardi EUR na leto.

Poraba EU in pravni okvir

09

V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za obdobje 2014–2020 je bilo načrtovanih 14 milijard EUR za naložbe v energijsko učinkovitost javnih in stanovanjskih stavb. Države članice so ta proračunska sredstva z nacionalnim sofinanciranjem povečala za 5 milijard EUR. Razčlenitev teh proračunskih sredstev po državah članicah je v Prilogi. Na sliki 4 je prikazana razčlenitev proračunskih sredstev kohezijske politike EU za naložbe v energijsko učinkovitost za obdobje 2014–2020.

10

Direktiva o energijski učinkovitosti stavb iz leta 2010¹⁰ vsebuje več določb za izboljšanje energijske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, in sicer:

1. minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti za nove stavbe in večje prenove stavb;
2. obvezne energetske izkaznice pri prodaji ali dajanju v najem stavb, na katerih je navedena sedanja energijska učinkovitost stavbe in so priporočeni ukrepi za izboljšanje njene učinkovitosti¹¹ (glej primer na sliki 5).

11

Tudi direktiva o energijski učinkovitosti iz leta 2012 vsebuje določbe za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb. Te vključujejo sisteme obveznosti energetske učinkovitosti, v skladu s katerimi morajo zavezane strani, kot so družbe za prodajo energije ali distributerji, izpolnjevati količinske cilje glede prihranka energije v svojem celotnem portfelju strank. V oceni učinka spremenjene direktive je bilo ugotovljeno, da je bilo z njimi do konca leta 2016 ustvarjenih več prihrankov energije (34 %) kot s katerim koli drugim posameznim ukrepom (prostovoljnimi sporazumi, davčnimi ukrepi ter programi financiranja in spodbudami).

12

V skladu z direktivo o energijski učinkovitosti iz leta 2012 so morale države članice vsaka tri leta predložiti tudi svoje nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost, ki naj bi zajemali bistvene ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti in pričakovane in/ali dosežene prihranke energije. Komisija ovrednoti nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost in oceni napredek držav članic pri doseganju njihovih nacionalnih ciljev glede energijske učinkovitosti. Svojo letno oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija lahko na podlagi ocene poročil in nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost državam članicam izda priporočila.

13

Nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost bodo nadomestili nacionalni energetski in podnebni načrti. Države članice jih morajo predložiti do konca leta 2019, služili pa jim bodo kot ključni instrument za načrtovanje. Imeli pa bodo tudi pomembno vlogo pri ugotavljanju potreb po naložbah na področju energijske učinkovitosti. Do 31. januarja 2020 je svoje nacionalne energetske in podnebne načrte predložilo 18 od 27 držav članic.

Deljeno upravljanje med Komisijo in državami članicami

14

V okviru Komisije je za razvoj in izvajanje energijske politike EU odgovoren Generalni direktorat za energijo. S pomočjo Skupnega raziskovalnega središča in Evropske agencije za okolje oblikuje predloge za spodbujanje energijske učinkovitosti, nadzoruje izvajanje direktiv in spremlja napredek držav članic pri doseganju energijskih ciljev.

15

Za upravljanje Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada je odgovoren Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko. S financiranjem prispeva k energijski politiki EU in si z državami članicami deli odgovornost za učinkovitost in uspešnost programov. V obdobju 2014–2020 je določil smernice za vsebino partnerskih sporazumov in programov, ki jih je po razpravah z državami članicami na začetku finančnega obdobja odobril. Ko so vzpostavljeni, je njegova glavna naloga spremljanje izvajanja teh programov, in sicer s sodelovanjem v odborih za spremljanje ter prejemanjem letnih poročil o izvajanju. Ne sodeluje pri izboru posameznih projektov, na koncu pa oceni rezultate financiranja.

16

Države članice v nacionalni zakonodaji in nacionalnih akcijskih načrtih za energetsko učinkovitost na podlagi svojih ocen potreb določijo prioritete na področju energijske učinkovitosti. Operativne programe pripravijo države članice, projekte pa na podlagi ustreznih izbirnih postopkov in meril ter ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti izberejo za to imenovani organi upravljanja. Komisija je v obdobju 2014–2020 organom upravljanja zagotovila obsežne smernice o tem, kako zasnovati in izvajati programe (glej sliko 6). Na podlagi kazalnikov smotrnosti spremljajo izložke in rezultate projektov ter Komisiji poročajo o prihrankih energije in drugih koristih, doseženih z operativnimi programi.

Obseg revizije in revizijski pristop

17

Ob vse večjih ambicijah glede ciljev EU za povečanje energijske učinkovitosti in zaradi možnosti krčenja proračunov je zagotavljanje stroškovne učinkovitosti porabe bolj pomembno kot kdaj koli prej. Namen tega poročila je oceniti, kako stroškovno učinkovito naložbe v energijsko učinkovitost stavb, ki jih sofinancira EU, prispevajo k doseganju ciljev EU. Sodišče želi s priporočili EU pomagati pri uresničitvi njenega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030, in sicer z izboljšanjem stroškovne učinkovitosti njene porabe v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

18

Glavno revizijsko vprašanje je bilo, ali so bile naložbe v energijsko učinkovitost stavb, ki jih sofinancira EU, izbrane na podlagi meril za maksimiranje njihove stroškovne učinkovitosti. Da bi Sodišče odgovorilo na to vprašanje, je preučilo, ali so Komisija in države članice določile prave pogoje za izbiro stroškovno učinkovitih naložb (vključno z oceno potreb, ciljnim usmerjanjem pomoči in okvirom smotrnosti) ter ali so države članice uporabile ustrezna izbirna merila.

19

Sodišče je obiskalo pet držav članic (Bolgarijo, Češko, Irsko, Italijo (Apulijo) in Litvo), izbranih na podlagi zneska, ki so ga porabile za energijsko učinkovitost, in zaradi geografske uravnoteženosti revizije. Te države članice so na tem področju dodelile približno 2,9 milijarde EUR svojih proračunskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za obdobje 2014–2020.

20

Revizijsko delo Sodišča je vključevalo pregled in oceno:

1. nacionalnih in regionalnih ocen potreb ter nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost;
2. operativnih programov in postopkov za izbiro projektov;
3. spremljanja sistemov in projektnih podatkov o prihrankih energije.

21

Sodišče se je osredotočilo na naložbe v energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Ocenilo je, kako skladne so te naložbe s politiko EU za povečanje energijske učinkovitosti. Prav tako je preverilo izvajanje priporočil iz svojega posebnega poročila št. 21/2012 o energijski učinkovitosti v javnih stavbah, in sicer na Komisiji in v treh državah članicah, ki jih je takrat obiskalo (Češka, Italija in Litva), da bi ocenilo, koliko so Komisija in države članice izvedle priporočila Sodišča iz tega poročila¹².

Opažanja

Izboljšane smernice Komisije o oceni potreb imajo omejen učinek na splošno ciljno usmerjanje

22

Partnerski sporazumi in operativni programi omogočajo jasno ciljno usmerjanje naložb, če temeljijo na zanesljivih ocenah potreb, ki vključujejo:

1. oceno porabe energije in potenciala za prihranek energije v vseh sektorjih, da se opredelijo ciljne kategorije stavb in upravičenci;
2. opredelitev ovir za naložbe in področij, ki jih je treba dodatno podpreti in ki so vključena v nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost držav članic;
3. ocena tega, katera oblika podpore (npr. nepovratna sredstva ali finančni instrumenti) je najprimernejša za obravnavo opredeljenih potreb in spodbujanje temeljite prenove.

Države članice, ki jih je obiskalo Sodišče, niso opredelile jasne podlage za ciljno usmerjanje sredstev EU

23

Komisija je za države članice izdala obsežne smernice o tem, kako naj ocenijo svoje potrebe in zasnujejo svoje programe za financiranje naložb v energijsko učinkovitost stavb. Na sliki 6 je načrt ključnih korakov, za katere je Komisija priporočila organom upravljanja, naj jih upoštevajo.

24

Vseh pet držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, je v svojih partnerskih sporazumih in operativnih programih ugotovilo potrebo po povečanju energijske učinkovitosti svojih stavbnih fondov, zlasti stanovanjskih stavb. V večini teh dokumentov o načrtovanju je navedena ocena potreb iz nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost ali drugih nacionalnih strateških dokumentov o energiji.

25

Teh pet držav članic v svoje nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost ni vključilo vseh informacij, priporočenih v navodilih in predlogi Komisije¹³, kot so pričakovani in doseženi prihranki energije za vsak ukrep, vključno s tistimi, ki jih financira EU. V skladu z direktivo o energijski učinkovitosti iz leta 2012 državam članicam ni bilo treba sprejeti ukrepov iz njihovih nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost ali poročati o prihrankih energije.

26

V tabeli 1 je pregled glavnih elementov ocen potreb za pet operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče:

Operativni program	Ali so bile stavbe razvrščene glede na porabo energije?	Ali so bili potencialni prihranki energije in potrebe po naložbah količinsko opredeljeni?	Ali je obstajala jasna utemeljitev za uporabo sredstev EU?
Bolgarija regije v rasti	Ne	Ne	Da
Češka integrirani regionalni	Ne	Ne	Da
Irska regionalni za jug in vzhod	Da	Da	Ne (glej okvir 1)
Italija (Apulija) regionalni	Ne	Ne	Da
Litva naložbe za rast in delovna mesta	Da	Da	Da

Vir: Evropsko računsko sodišče

27

Za Češko in Italijo (Apulija) so te ugotovitve podobne tistim, o katerih je Sodišče poročalo v svojem posebnem poročilu št. 21/2012, v katerem je ugotovilo, da operativni programi za obdobje 2007–2013 niso temeljili na ustreznih ocenah potreb. V teh ocenah niso bili opredeljeni specifični sektorji, v katerih bi bilo mogoče doseči prihranke energije, in možnosti za dosego teh prihrankov na stroškovno učinkovit način, kar bi upravičilo izbrane ukrepe in njihove stroške.

28

Na podlagi tega je Sodišče Komisiji priporočilo, naj zagotovi, da bo financiranje v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020 odvisno od priprave ustrezne ocene potreb na programski ravni. Vendar tri (Bolgarija, Češka in Italija (Apulija)) od petih držav članic, ki jih je leta 2019 obiskalo Sodišče, svojih operativnih programov še vedno niso pripravljale na podlagi zanesljive ocene porabe energije, potencialnih prihrankov energije in ustreznih potreb po naložbah pa niso količinsko opredelile. V Litvi so se razmere izboljšale, saj nacionalni organi sedaj količinsko opredelijo potrebe po naložbah in potencialne prihranke energije.

Države članice poznajo ovire za naložbe, ki pa niso bile obravnavane

29

Z izboljšavami energijske učinkovitosti se znatno zmanjšajo računi za energijo, vendar se več naložb v energijsko učinkovitost stavb zaradi tržnih ovir ne izvede¹⁴. Te vključujejo pomanjkanje ozaveščenosti in strokovnega znanja o financiranju in koristih energijske učinkovitosti, visoke začetne stroške, regulativne ovire pri večlastniških stavbah (pogosto je potrebna soglasna odločitev stanovanjskega združenja) in ločeno spodbudo oz. dilemo lastnik-najemnik¹⁵. To se nanaša na situacijo, v kateri lastnik stavbe plača za posodobitve za izboljšanje energijske učinkovitosti, vendar prihranki zaradi manjše porabe energije ne koristijo njemu, ampak najemniku. Zato lastnik morda nima prave spodbude za naložbe v izboljšanje energijske učinkovitosti.

30

Organi upravljanja in projektni upravičenci v Bolgariji, na Češkem in v Litvi so Sodišču povedali, da je težko doseganje dogovora v večlastniških stavbah ključna ovira za izboljšanje energijske učinkovitosti.

31

Druge ovire, ki zavirajo zlasti uporabo mehanizmov za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, so povezane s pravili o javnem naročanju, saj obstajajo pravna negotovost glede bistvenih elementov takih pogodb kot tudi težave pri razlikovanju med deli, blagom in storitvami¹⁶ ter evidentiranju teh pogodb v nacionalnih računih javnih sektorjev. Komisija si prizadeva odpraviti te ovire: Eurostat je leta 2017 objavil navodila¹⁷ o evidentiranju teh pogodb v nacionalnih računih. Ta navodila so bila leta 2018 dopolnjena z dodatnimi smernicami, pripravljenimi skupaj z EIB¹⁸.

32

V nobenem od petih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, niso opisane ovire za naložbe v energijsko učinkovitost na njihovem območju in ukrepi, ki so bili sprejeti za odpravo teh ovir. Vendar sta dve od petih držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, poročali o specifičnih pobudah za odpravo nekaterih ovir:

• Litva se je odločila, da za sprejetje odločitve o izboljšanju energijske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah zadostuje navadna večina lastnikov, poleg tega pa je zagotovila 100-odstotno javno podporo za posodobitve za osebe z nizkimi dohodki (glej okvir 2),
• Češka od leta 2018 stanovanjskim zadrugam omogoča, da zaprosijo za sredstva EU za naložbe v energijsko učinkovitost, leta 2019 pa je začela izvajati nacionalno kampanjo ozaveščanja o financiranju energijske učinkovitosti.

Nepovratna sredstva so še naprej glavna oblika podpore za naložbe v energijsko učinkovitost, ki jih financira EU, in niso predvidena samo za temeljito prenovo

33

Naložbe v energijsko učinkovitost prinašajo koristi tako za lastnike (povečanje vrednosti) kot tudi za stanovalce (znižanje stroškov energije). Pred uporabo znatne podpore v obliki nepovratnih sredstev bi morale države članice razmisliti o uporabi finančnih instrumentov in inovativnih tržnih mehanizmov, kot so pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in sistemi obveznosti energetske učinkovitosti.

34

Naložbe v višini 4,6 milijarde EUR, ki so jih izbrale države članice, namenjene energijsko učinkoviti prenovi stanovanjskih stavb, se bodo financirale z nepovratnimi sredstvi (72 %) in s finančnimi instrumenti (28 %).

35

Vseh pet držav članic, ki jih obiskalo Sodišče, je v svojih partnerskih sporazumih navedlo, da nameravajo preučiti možnosti za uporabo finančnih instrumentov pri podpiranju naložb v energijsko učinkovitost stavb. Vendar je sredstva EU za vzpostavitev takšnega instrumenta za stanovanjske stavbe do zdaj uporabila le Litva (glej okvir 2).

36

Komisija je državam članicam priporočila, naj sredstva kohezijske politike EU, zlasti če se zagotavljajo kot nepovratna sredstva, v glavnem uporabljajo za podporo temeljiti prenovi, ki presega minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti in prinaša znatne prihranke energije (običajno več kot 60 %¹⁹).

37

V tabeli 2 je pregled vrst upravičencev, oblik podpore in stopenj javne pomoči, ki se uporabljajo v okviru petih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče:

Operativni program	Vrsta upravičencev	Oblika podpore	Stopnja javne pomoči
Bolgarija regije v rasti	zasebni lastniki	nepovratna sredstva	100-odstotna
Češka integrirani regionalni	zasebni lastniki	nepovratna sredstva	30 ali 40-odstotna (odvisno od prihrankov energije)
Irska regionalni za jug in vzhod	javni in zasebni lastniki	nepovratna sredstva	100-odstotna
Italija (Apulija) regionalni	javni subjekti	nepovratna sredstva	100-odstotna (ali 90-odstotna za upravičence, ki sofinancirajo 10 % projekta)
Litva naložbe za rast in delovna mesta	zasebni lastniki	posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi	nepovratna sredstva v višini 15–40 % zneska nepovratna sredstva v višini 100 % zneska za gospodinjstva z nizkimi dohodki

Vir: Evropsko računsko sodišče ne podlagi podatkov, ki so jih predložili obiskani organi upravljanja

38

Uporaba različnih stopenj javne pomoči v Litvi je dobra praksa za privabljanje zasebnega financiranja in zmanjšanje tveganja mrtvih izgub. S to diferenciacijo se višje stopnje nepovratnih sredstev zagotavljajo za projekte, ki vključujejo večje prihranke energije in namestitev individualnih števcev, ter za gospodinjstva z nizkimi dohodki (kar prispeva k odpravi energijske revščine).

39

Na Češkem je samo ena četrtina upravičencev predložila projekte, ki so bili upravičeni do 40-odstotne stopnje javne pomoči, za katero se je zahteval prihranek energije v višini najmanj 40 % in razred energijske učinkovitosti B po opravljenih delih. Tri četrtine upravičencev je predložilo projekte, ki so bili upravičeni do nižje (30-odstotne) stopnje javne pomoči, za katero se je zahteval prihranek energije v višini najmanj 20 %. Upravičenci so menili, da dodatna korist višje stopnje pomoči ni dovolj za izravnavo višjih stroškov v okviru projektov temeljite prenove.

40

Bolgarija, Irska in Italija (Apulija) stopnje javne pomoči niso diferencirale, da bi spodbudile temeljite prenove ali upoštevale obseg ali kompleksnost naložb. Samo v primeru Italije (Apulije) se je upoštevalo, da so javni subjekti pripravljeni financirati 10 % naložbe. Irska je kot razlog za to navedla, da se eden od dveh programov, ki ju sofinancira EU, osredotoča na starejše in ranljive osebe, ki jim grozi energijska revščina.

41

Ker pomoč ni diferencirana, se z zelo visoko stopnjo javne pomoči financirajo celo preproste posodobitve (npr. posodobitve razsvetljave, zamenjava kotlov) s kratkimi vračilnimi dobami in nizkimi stroški na enoto. V okviru 3 sta navedena primera dveh operativnih programov, ki sta osredotočena na izboljšave energijske učinkovitosti, ki jih ni težko izvesti.

42

Posledica takšnih posodobitev, ki jih ni težko izvesti, je t.i. učinek ujetosti, ko postane zaradi izvedbe nekaj osnovnih ukrepov za energijsko učinkovitost izvedba obsežnejših ukrepov kasneje manj stroškovna učinkovita²⁰. To lahko zmanjša potencial, ki ga mora imeti stavbni fond na srednji in dolgi rok pri varčevanju z energijo, saj je število prenov, ki jih gospodinjstvo lahko izvede, običajno omejeno na eno ali največ dve. Javna pomoč, zlasti v obliki nepovratnih sredstev s stopnjo pomoči v višini 100 %, je zato manj primerna za enostavne posodobitve kot za temeljitejše prenove. Ker so preproste posodobitve s kratkimi vračilnimi dobami običajno finančno izvedljive, bi jih bilo treba financirati brez javne podpore ali s finančnimi instrumenti.

Razlogi za izbiro projektov ne temeljijo dovolj na stroškovni učinkovitosti

43

Stroškovna učinkovitost bi morala biti pomemben dejavnik pri odločitvah o javni porabi, zlasti pri projektih za energijsko učinkovitost: na podlagi primerjave stroškov in koristi naložb je mogoče izbrati tiste, ki v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz člena 33 finančne uredbe²¹ prinašajo največje prihranke energije in druge koristi za vsak vložen evro. V oceni učinka predlagane direktive o energijski učinkovitosti je bilo navedeno, da bi bilo cilj glede 20-odstotnega prihranka predvidene porabe energije v EU do leta 2020 mogoče doseči z uvedbo stroškovno učinkovitih ukrepov. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite in temeljite prenove stavb²².

44

Komisija je državam članicam dala navodila, naj uporabljajo izbirna merila, s katerimi se daje prednost stroškovno bolj učinkovitim projektom²³. To bi bilo treba storiti tako, da se:

1. zahteva, da projekti temeljijo na energetskem pregledu in/ali energetski izkaznici. S tema ukrepoma naj bi se ugotovile in količinsko opredelile možnosti za prihranke energije in omogočila spremljanje in preverjanje dejanskih prihrankov energije, ustvarjenih s projektom;
2. določijo spodnje in/ali zgornje mejne vrednosti za ključne parametre, kot so količina energije, ki jo je treba privarčevati, najnižji razred energijske učinkovitosti, ki ga stavba mora doseči, sedanja neto vrednost, enostavna vračilna doba²⁴, stroški na enoto prihranjene energije. Namen teh mejnih vrednosti je čim bolj zmanjšati tveganje financiranja zelo preprostih ukrepov, ki bi verjetno bili izvedeni v vsakem primeru (npr. zamenjave razsvetljave, za katero se naložba običajno zelo hitro povrne), kot tudi naložb, ki so glede na z njimi prihranjeno energijo predrage (npr. vračilne dobe, daljše od življenjske dobe uporabljenih materialov). Na sliki 8 je kategorizacija naložb v energijsko učinkovitost, iz katere je razvidno, da kompleksnejše in ambicioznejše prenove običajno vključujejo večje stroške in daljše vračilne dobe;
3. ocenijo relativni stroški in koristi projektov, vključno z dodatnimi koristmi in zunanjimi učinki (npr. zdravje, socialna kohezija, obnova mest, rast in delovna mesta, zmanjševanje onesnaženosti zraka in blažitev podnebnih sprememb, prihranki v javnem proračunu itn.), ki naj bi jih naložbe v energijsko učinkovitost prinašale, ter da se prednostno obravnavajo projekti, ki na stroškovno najučinkovitejši način prispevajo k ciljem politike.

Energetski pregledi in energetske izkaznice so dobra podlaga za vrednotenje naložb

45

V vseh petih državah članicah, ki jih je Sodišče obiskalo, so projekti morali temeljiti na energetskem pregledu, energetski izkaznici ali vsaj na energetski oceni (na Irskem to ni privedlo do izdaje izkaznice, na kateri bi bil naveden razred energijske učinkovitosti gospodinjstva pred prenovo). To je jasno izboljšanje v primerjavi z ugotovitvami iz Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012, v katerem je Sodišče poročalo, da na Češkem, v Italiji in Litvi energetski pregledi še niso bili običajna praksa. Takrat je Sodišče prišlo do zaključka, da energetski pregledi niso bili vedno obvezni ali kakovostni²⁵, priporočilo pa je tudi, da bi se energetski pregledi morali uporabljati kot osnovne izbirne zahteve.

46

V vseh petih državah članicah, ki jih je obiskalo Sodišče, so morali upravičenci predložiti energetsko izkaznico o stanju po prenovi, na kateri sta bila navedena razred energijske učinkovitosti in poraba energije prenovljenega gospodinjstva ali stavbe. Razlika v porabi energije, navedeni na izkaznicah pred prenovo in po njej, omogoča oceno prihranka energije, ustvarjenega s projektom.

47

V Italiji (Apuliji) je organ upravljanja zahteval, da se v okviru projektov namestijo sistemi za spremljanje količine energije, ki se v stavbah dejansko proizvede in porabi. V Litvi je bila stopnja nepovratnih sredstev, ki so dopolnjevala posojila, ki jih je sofinancirala EU, zvišana za projekte, ki so vključevali namestitev individualnih števcev v gospodinjstvih (glej odstavek 38).

48

Ocene, ki temeljijo na razliki v porabi energije, navedeni na izkaznicah pred prenovo in po njej, kljub svojim omejitvam zagotavljajo podatke o prihranku energije v okviru posameznega projekta, katerih zbiranje je preprosto. Te podatke je mogoče primerjati s stroški projekta za izračun ocene stroškov na enoto prihranjene energije. Sodišče je v svojem posebnem poročilu št. 21/2012 Komisiji priporočilo, naj stroškovno učinkovitost operativnih programov spremlja na podlagi stroškov na enoto prihranjene energije²⁶. Vendar se Komisija ni v celoti strinjala s priporočilom Sodišča in ga ni izvedla.

Nacionalni organi izbirajo projekte, pri katerih se pričakujejo prihranki energije, vendar imajo ti včasih visoke stroške

49

V tabeli 3 je pregled minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost in maksimalnih mejnih vrednosti za stroške na enoto prihranjene energije za projekte v okviru petih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče:

Operativni program	Minimalni razred energijske učinkovitosti po prenovi	Minimalni prihranki energije po prenovi	Maksimalni stroški na enoto prihranjene energije?
Bolgarija regije v rasti	C	60 % pri temeljitih prenovah, sicer brez minimalnih vrednosti	brez zahtev, samo zgornje meje stroškov na kvadratni meter
Češka integrirani regionalni	brez zahtev	20 % pri projektih, ki prejmejo 30-odstotno stopnjo nepovratnih sredstev	brez zahtev, vendar visoko zasebno sofinanciranje (60–70 %) zmanjšuje tveganje čezmernosti
	C	30 % pri projektih, ki prejmejo 30-odstotno stopnjo nepovratnih sredstev
	B	40 % pri projektih, ki prejmejo 40-odstotno stopnjo nepovratnih sredstev
Irska regionalni za jug in vzhod	izboljšanje vsaj za en razred energijske učinkovitosti	brez zahtev	brez zahtev
Italija (Apulija) regionalni	C	10 % (ali 30 % za pridobitev najboljše ocene)	brez zahtev
Litva naložbe za rast in delovna mesta	D	20 % pri projektih, ki prejmejo 15-odstotno stopnjo nepovratnih sredstev (do leta 2017)	brez zahtev, vendar visoko zasebno sofinanciranje (60–85 %) zmanjšuje tveganje čezmernosti
	C	40 % pri projektih, ki prejmejo 40-odstotno stopnjo nepovratnih sredstev (do 31. oktobra 2017) in 30-odstotno stopnjo nepovratnih sredstev (od 1. novembra 2017)

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi informacij, prejetih od organov upravljanja

50

V Bolgariji, na Češkem, v Italiji in Litvi so te minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti po izvedbi del zagotavljale, da je bila pri projektih določena minimalna raven ambicij²⁷. To je pozitivna sprememba v primerjavi z ugotovitvami iz prejšnje revizije Sodišča.

51

Ker pa ni zgornjih mej za stroške na enoto energije, se lahko financirajo projekti, ki glede na svoje stroške prinašajo nizke prihranke energije. To pomeni, da finančni prihranki pri računih za energijo, ki jih prinašajo projekti, v življenjski dobi uporabljenih materialov morda ne bodo zadoščali za poplačilo prvotnih naložb (običajno 30 let²⁸).

52

To tveganje je manjše, če upravičenci sofinancirajo velik delež stroškov projekta, npr. na Češkem in v Litvi, in večje, če je javna podpora zelo visoka, npr. v Bolgariji, na Irskem in v Italiji (Apuliji). V tabeli 4 je pregled povprečne enostavne vračilne dobe naložb v energijsko učinkovitost, podprtih v okviru operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče.

Operativni program	Povprečna enostavna vračilna doba podprtih projektov
Bolgarija regije v rasti	ni na voljo (ker podatki o prihranjeni energiji niso bili zbrani)
Češka integrirani regionalni	9 let
Irska regionalni za jug in vzhod	ni na voljo (ker podatki o prihranjeni energiji niso bili zbrani)
Italija (Apulija) regionalni	24 let
Litva naložbe za rast in delovna mesta	11 let

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov, ki so jih predložili obiskani organi upravljanja, ob upoštevanju cene električne energije za gospodinjske odjemalce v letu 2018 (https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Electricity_price_statistics)

53

Povprečne enostavne vračilne dobe projektov za energijsko učinkovitost v okviru operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, so trajale 9 do 24 let. Ta obdobja so daljša od aritmetičnega povprečja 5 152 projektov, evidentiranih v platformi z imenom De-risking Energy Efficiency Platform, ki znaša 7 let. Platforma vsebuje podatke, ki so jih zagotovili javni in zasebni naložbeni skladi in finančne institucije, nacionalni in regionalni organi ter ponudniki rešitev v zvezi z energijsko učinkovitostjo iz celotne EU²⁹. Komisija je to platformo vzpostavila za povečanje naložb v energijsko učinkovitost v EU z izmenjavo podatkov in analizo zaključenih projektov.

54

V Italiji (Apuliji) je zaradi neobstoja zgornje meje stroškov na enoto prihranjene energije prišlo do financiranja več dragih projektov, pri katerih se bo prihranilo premalo energije, da bi se v življenjski dobi uporabljenih materialov ali samih stavb povrnili visoki prvotni stroški naložb. Kot je prikazano v spodnjem grafu, se pri 35 % projektov prvotni stroški naložb verjetno ne bodo povrnili v 30 letih.

55

Za Bolgarijo in Irsko ni mogoče oceniti stroškovne učinkovitosti naložb, ker ni podatkov o spremljanju energije, prihranjene s projekti v stanovanjskih stavbah.

56

Na Irskem je bil regionalni operativni program za jug in vzhod namenjen podpori celovitih in ambicioznih izboljšav na področju energijske učinkovitosti, pri katerih naj bi se razred energijske učinkovitosti izboljšal vsaj za eno stopnjo³⁰. V praksi pri projektih ni bilo določenih nobenih ciljev glede varčevanja z energijo, ni se poročalo o prihranjeni energiji in pri več kot polovici gospodinjstev, ki so prejela podporo, se razred energijske učinkovitosti ni izboljšal (glej odstavek 85).

57

Te ugotovitve so podobne tistim iz Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012, v katerem je Sodišče prišlo do zaključka, da so bili projekti za izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb glede na energijo, ki se je z njimi prihranila, pogosto predragi in da so imeli predolge vračilne dobe (v povprečju približno 50 let)³¹. Na podlagi tega je Sodišče Komisiji priporočilo, naj pri izbiri projektov določi maksimalno sprejemljivo preprosto vračilno dobo in standardne naložbene stroške na enoto energije, ki jo je treba prihraniti.

58

Komisija v svojem dokumentu z naslovom Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion policy funding navaja, da se lahko za projekte, upravičene do financiranja, določi maksimalna in/ali minimalna vračilna doba, vendar bi to lahko privedlo do učinka ujetosti, pri čemer bi se ukrepi, ki jih ni težko izvesti, financirali prednostno³². Vendar v praksi takšnih mejnih vrednosti ni določil noben od obiskanih organov upravljanja.

Z izbirnimi merili se še vedno ne daje prednosti stroškovno najučinkovitejšim projektom

59

V tabeli 5 je pregled postopkov za izbiro projektov ter glavnih meril za dodelitev proračunskih sredstev in izbiro projektov, ki se uporabljajo pri petih operativnih programih, ki jih je preučilo Sodišče:

Operativni program	Postopek za izbiro projektov	Glavna merila za dodelitev proračunskih sredstev	Glavna merila za izbiro projektov
Bolgarija regije v rasti	odprti razpisi (92 % proračunskih sredstev)	Občine izberejo stavbe na podlagi starosti, števila gospodinjstev, lokacije itn. in ne na podlagi stroškovne učinkovitosti prihrankov energije.	Pri odprtih razpisih ni bilo meril, ki bi se nanašala na stroškovno učinkovitost prihrankov energije.
	konkurenčni razpis (8 % proračunskih sredstev)		V okviru razpisa za prednostno os 2 iz leta 2018 so se merila, za katera se je dodelilo največ točk, nanašala na stroškovno učinkovitost prihrankov energije.
Češka integrirani regionalni	odprti razpisi	odprti razpisi na ravni države	Ni bilo meril, ki bi se nanašala na stroškovno učinkovitost prihrankov energije.
Irska regionalni za jug in vzhod	odprti razpisi	Proračunska sredstva so bila lokalnim organom dodeljena na podlagi števila prejetih zahtevkov in ne stroškovne učinkovitosti prihrankov energije.	Ni bilo meril, ki bi se nanašala na stroškovno učinkovitost prihrankov energije.
Italija (Apulija) regionalni	konkurenčni razpis	konkurenčni razpis	Merila, za katera se je dodelilo največ točk (65 od 100), so se nanašala na prihranke z energijo.
Litva naložbe za rast in delovna mesta	odprti razpisi	odprti razpisi	Ni bilo meril, ki bi se nanašala na stroškovno učinkovitost prihrankov energije.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov, ki so jih predložili obiskani organi upravljanja

60

Z izjemo Italije (Apulije) in manjšega razpisa (8 % proračunskih sredstev) v Bolgariji so obiskani organi upravljanja proračunska sredstva projektom za izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb v praksi dodeljevali na podlagi odprtih razpisov, tj. po načelu kdor prej pride, prej melje. To je organom upravljanja omogočalo, da so vloge prejemali nenehno in da so jih na splošno hitro obdelovali.

61

Vendar uporaba takšnih odprtih razpisnih postopkov ne omogoča ocene relativnih stroškov in koristi projektov. Ti vključujejo stroškovno učinkovitost prihrankov energije kot tudi dodatne koristi, ki naj bi jih naložbe v energijsko učinkovitost prinašale (npr. izboljšave na področju zdravja, oživljanje mest ter zmanjšanje energijske revščine, računov za energijo in onesnaževanja zraka ter blažitev podnebnih sprememb). Zato projekti, ki zagotavljajo večje prihranke energije ali druge koristi z nižjimi stroški, niso bili prednostno obravnavani.

62

Samo Italija (Apulija) je uporabila konkurenčni razpis za oceno relativne stroškovne učinkovitosti projektov za izboljšanje energijske učinkovitosti (glej okvir 4).

63

Te ugotovitve so podobne tistim iz Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012, v katerem je Sodišče prišlo do zaključka³³, da stroškovna učinkovitost ni bila odločilen dejavnik, ki bi ga države članice upoštevale pri dodeljevanju sredstev ukrepom in projektom za izboljšanje energijske učinkovitosti. Na podlagi tega je Sodišče priporočilo uporabo meril za izbiro projektov na podlagi standardnih naložbenih stroškov na enoto energije, ki jo je treba prihraniti.

64

V dokumentu Komisije z naslovom Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion policy funding je navedeno, da morajo države članice uporabiti merila, s katerimi določijo, kateri projekti za izboljšanje energijske učinkovitosti so stroškovno najučinkovitejši, in jim pri izboru dati prednost³⁴. Vendar glede na sedanje ugotovitve to v glavnem ni bilo upoštevano.

Šibek okvir smotrnosti

65

Informacije o smotrnosti v zvezi z energijsko učinkovitostjo porabe bi morale prikazovati, kaj je bilo doseženo s proračunskimi sredstvi EU in da so bila ta sredstva dobro porabljena (odgovornost)³⁵. Iz teh informacij bi moralo biti razvidno, da so države članice izbrale stroškovno učinkovite projekte.

66

Za zagotovitev usmerjenosti porabe v rezultate Komisija v svojih smernicah³⁶ navaja, da bi moral okvir smotrnosti vključevati:

1. specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene cilje za vsak operativni program, na podlagi katerih bi bilo mogoče opredeliti, kako ukrepi, ki jih sofinancira EU, prispevajo k ciljem EU glede energijske učinkovitosti;
2. kazalnike, ki omogočajo spremljanje fizičnih izložkov in rezultatov projektov. Ker je glavni cilj revidirane porabe varčevanje z energijo, bi bilo na podlagi teh kazalnikov treba poročati predvsem o količini prihranjene energije in po možnosti o drugih rezultatih, doseženih s projekti. Sistem spremljanja bi moral omogočati združevanje takih podatkov, da bi se lahko poročalo o energiji, prihranjeni v okviru operativnih programov, in na podlagi tega o prispevku proračuna EU k ciljem EU glede energijske učinkovitosti;
3. predhodne pogojenosti, ki bi zagotavljale, da so vzpostavljeni potrebni pogoji za uspešno in učinkovito porabo, in rezervo za smotrnost za nagrajevanje operativnih programov, v okviru katerih se lahko dokaže, da se prihranki energije dosegajo stroškovno učinkovito.

S skupnimi kazalniki se meri energija, prihranjena z naložbami v javne stavbe, ne pa v stanovanjske stavbe

67

V okviru vseh petih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, so bili opredeljeni specifični cilji za njihove ukrepe za energijsko učinkovitost, in sicer na podlagi potrebe po povečanju energijske učinkovitosti njihovega stavbnega fonda, zlasti stanovanjskih stavb (glej odstavek 24). Cilji so pomembni za krovno ciljno vrednost EU za energijsko učinkovitost in časovno omejeni (rezultati bi morali biti doseženi do leta 2023). Vendar pri nobenem od operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, niso bili določeni pričakovana količina prihranjene energije, ki bi jo naložbe morale doseči, ali pričakovani stroški na enoto prihranjene energije.

68

V uredbah o posameznih skladih³⁷ je naveden seznam skupnih kazalnikov izložkov, ki bi jih države članice morale uporabiti, če je kazalnik pomemben za izražanje izložka podprte naložbe. Skupna kazalnika izložkov, pomembna za energijsko učinkovito porabo v stavbah, sta:

1. skupni kazalnik izložkov 31 „število gospodinjstev z izboljšano energijsko porabo glede na klasifikacijo”, ki se nanaša na porabo za energijsko učinkovito prenovo stanovanjskih stavb;
2. skupni kazalnik izložkov 32 „zmanjšanje letne porabe primarne energije v javnih stavbah”, s katerim se meri prihranek energije, ustvarjen s porabo, namenjeno predvsem za energijsko učinkovito prenovo javnih stavb.

69

Na sliki 10 in sliki 11 je prikazan napredek, dosežen do leta 2018, glede na ciljno vrednost za leto 2023 za skupna kazalnika izložkov 31 in 32.

70

Pri naložbah v energijsko učinkovitost javnih stavb se s skupnim kazalnikom izložkov 32 poroča o prihranjeni energiji. Pri naložbah v energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb pa se s skupnim kazalnikom izložkov 31 poroča o številu gospodinjstev z izboljšanim razredom energijske učinkovitosti in ne o prihranjeni energiji.

71

Ker ni skupnega kazalnika, s katerim bi se poročalo o količini energije, prihranjene z naložbami v stanovanjske stavbe, ni mogoče vedeti, koliko energije bo prihranjene z investiranjem načrtovane 4,6 milijarde EUR³⁸ iz proračuna EU za obdobje 2014–2020 v naložbe za energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Zato ni mogoče količinsko opredeliti celotnega prispevka proračuna EU k ciljem EU glede energijske učinkovitosti.

72

Te ugotovitve so podobne tistim v Posebnem poročilu Sodišča št. 21/2012, v katerem je Sodišče prišlo do zaključka³⁹, da kazalniki smotrnosti za ukrepe za energijsko učinkovitost niso bili primerni za spremljanje programov in da rezultatov ukrepov za energijsko učinkovitost iz celotne EU ni bilo mogoče združevati. Na podlagi tega je Sodišče priporočilo uporabo primerljivih kazalnikov smotrnosti po celotni EU. Komisija je to priporočilo izvedla deloma, in sicer z uvedbo skupnega kazalnika izložkov 32 za obdobje 2014–2020, s katerim se poroča o energiji, prihranjeni z naložbami, ki jih financira EU, vendar le za javne stavbe. Za obdobje 2021–2027 je Komisija predlagala skupni kazalnik rezultatov RCR 26 „letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)“.

73

Poleg skupnih kazalnikov izložkov so bili pri petih operativnih programih, ki jih je preučilo Sodišče, uporabljeni naslednji kazalniki, specifični za posamezen program, ki naj bi se osredotočali na specifične naložbe, ki se s programi podpirajo:

Operativni program	Kazalnik	Merska enota	Izhodišče v letu 2013	Vrednost v letu 2018 (oz. nazadnje sporočena)	Napredek
Bolgarija regije v rasti	poraba končne energije v gospodinjstvih	(v 1 000 toe*)	2 257	2 319	-
	poraba končne energije v javni upravi, trgovini in storitvenem sektorju	(v 1 000 toe)	964	1 200	- -
Češka integrirani regionalni	poraba končne energije v gospodinjstvih	MWh/leto	70 027 778	80 497 553	- -
Irska regionalni za jug in vzhod	povprečna toplotna učinkovitost stanovanjskih enot v južni in vzhodni regiji	KWh/m2/leto	210	144	++
Italija (Apulija) regionalni	poraba električne energije v javni upravi na enoto dela	GWh	3,2	3,3	-
Litva naložbe za rast in delovna mesta	poraba končne energije v storitvenem sektorju in sektorju gospodinjstev	(v 1 000 toe)	2 110	2 090	+

* Tona ekvivalenta nafte (toe) je enota energije, opredeljena kot količina energije, ki se sprosti s sežigom tone surove nafte. Znaša približno 11 630 kilovatnih ur (kWh).

Vir: Evropsko računsko sodišče ne podlagi podatkov, ki so jih predložili obiskani organi upravljanja

74

V vseh petih državah članicah, ki jih je Sodišče obiskalo, so ti kazalniki rezultatov statistični, saj se z njimi na primer poroča o porabi energije vseh stavb v državi članici in ne le o stavbah, prenovljenih s projekti, ki jih je financirala EU. S temi kazalniki se zato ne poroča o prihrankih energije, ustvarjenih z naložbami v energijsko učinkovitost, ki jih financira EU.

75

Tri od petih držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, so zbirale podatke o količini prihranjene energije v okviru posameznih projektov, vključno s tistimi, ki so se nanašali na stanovanjske stavbe. Vendar Komisija od držav članic ni zahtevala, naj predložijo podatke o spremljanju povprečnih stroškov na enoto prihranjene energije.

76

Komisija in države članice so v svojih dokumentih za načrtovanje navedle, da naložbe v energijsko učinkovitost poleg prihrankov energije prinašajo tudi druge koristi (npr. izboljšave na področju zdravja, oživljanje mest, kakovost življenja, zmanjšanje energijske revščine, računov za energijo, onesnaževanja zraka). Vendar pa nobena od držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, ni uporabljala kazalnikov za merjenje teh dodatnih koristi.

S kazalniki ni mogoče spremljati stroškovne učinkovitosti

77

Z nobenim od kazalnikov, ki jih je uporabljalo pet obiskanih držav članic, se ne meri stroškovna učinkovitost naložb v energijsko učinkovitost stavb. Sodišče je na podlagi podobnih ugotovitev iz svoje prejšnje revizije priporočilo spremljanje stroškov na enoto prihranjene energije ter načrtovane in dosežene vračilne dobe⁴⁰. To bi lahko pomagalo pri opredelitvi referenčnih vrednosti in mejnih vrednosti za izbiro projektov (glej odstavek 58) ter pri ocenjevanju smotrnosti operativnih programov pri doseganju njihovih načrtovanih rezultatov, in sicer pri dodeljevanju rezerve za smotrnost (glej odstavek 82).

78

Vendar se Komisija ni v celoti strinjala s priporočilom Sodišča, saj je menila, da bi bila primerljivost priporočenih kazalnikov omejena, ker so ti kazalniki odvisni od mnogih dejavnikov (npr. cen energije, podnebja). Komisija ni zasnovala sistema spremljanja za obdobje 2014–2020 za spremljanje stroškovne učinkovitosti naložb, tj. z zbiranjem podatkov o stroških na enoto prihranjene energije. Zato kljub zatrjevani povečani usmerjenosti porabe kohezijske politike v rezultate v obdobju 2014–2020 priporočilo Sodišča še ni bilo izvedeno.

79

Na podlagi podatkov, o katerih je poročala Komisija, je Sodišče izračunalo povprečne stroške na prenovljeno gospodinjstvo (glej sliko 12). Vendar Komisija meni, da ti podatki ne odražajo dejanskih stroškov naložb in ne zajemajo vseh zagotovljenih koristi.

Komisija je rezervo za smotrnost dodelila ukrepom za energijsko učinkovitost na podlagi porabe in izložkov in ne na podlagi prihranjene energije

80

Da bi zagotovila sprejetje ukrepov za spodbujanje stroškovno učinkovitih naložb v energijsko učinkovitost, je Komisija od držav članic zahtevala, naj do začetka programskega obdobja 2014–2020 izpolnijo specifično predhodno pogojenost. Sprejeti ukrepi za izpolnitev te pogojenosti so vključevali ukrepe za:

1. izpolnitev minimalnih zahtev, povezanih z energijsko učinkovitostjo stavb;
2. vzpostavitev sistema certificiranja energijske učinkovitosti stavb;
3. zagotovitev strateškega načrtovanja energijske učinkovitosti;
4. zagotovitev individualnih števcev končnim odjemalcem.

81

Razen Italije so vse države članice, ki jih je obiskalo Sodišče, te ukrepe sprejele na začetku programskega obdobja 2014–2020. Italija je ukrepe (a) in (b) sprejela leta 2017, tj. tri leta po začetku programskega obdobja 2014–2020.

82

EU je za zagotovitev usmerjenosti operativnih programov v rezultate ustvarila rezervo za smotrnost (ki znaša 6 % sredstev kohezijske politike) in jo avgusta 2019 dodelila prioritetam, za katere so bili mejniki doseženi. Če obstajata dva kazalnika, mora biti pri obeh doseženo vsaj 85 % vrednosti svojega mejnika. Pri treh (ali več) kazalnikih mora biti pri dveh doseženo vsaj 85 %, preostali kazalnik pa vsaj 75 % vrednosti svojega mejnika.

83

Glede na ugotovitve iz prejšnjih poročil Sodišča⁴¹ so takšni mejniki izraženi v smislu kazalnikov porabe in izložkov. Pri petih operativnih programih, ki jih je preučilo Sodišče, so bili mejniki za ukrepe v zvezi z energijsko učinkovitostjo izraženi v smislu odhodkov in števila gospodinjstev z izboljšanim razredom energijske učinkovitosti.

84

Razen v zvezi z Litvo se je Komisija odločala, ali bo rezervo za smotrnost dodelila ukrepom za energijsko učinkovitost na podlagi porabe in izložkov in ne na podlagi prihranka energije v stanovanjskih stavbah ali stroškovne učinkovitosti naložb.

85

Kazalnika število gospodinjstev z izboljšano klasifikacijo porabe energije in skupni znesek upravičenih odhodkov, o katerih je Komisiji poročala Irska, nista zanesljiva. Na podlagi revizije Sodišča in opažanj Komisije so irski organi poročali o tem, da se razredi energijske učinkovitosti 52 % gospodinjstev, ki so bila leta 2017 prenovljena v okviru programov Better Energy Warmer Home Schemes, niso izboljšali. Irski organi sedaj pregledujejo projekte za gospodinjstva, prenovljena v letih 2014, 2015, 2016 in 2018, da bi preverili, pri kolikih se razred energijske učinkovitosti ni izboljšal.

86

Avgusta 2019 je Komisija za Litvo na podlagi revizijskega poročila o nacionalnem sistemu menila, da sta kakovost in zanesljivost celotnega sistema spremljanja ter podatkov o skupnih in specifičnih kazalnikih zelo pomanjkljivi. To se ni nanašalo na ukrepe za energijsko učinkovitost. Zato Komisija rezerve za smotrnost še ni dodelila nobenemu od ukrepov litvanskega operativnega programa.

Zaključki in priporočila

87

Sodišče je preučilo pet operativnih programov v Bolgariji, na Češkem, Irskem, v Italiji (Apuliji) in Litvi, v okviru katerih je bilo za to področje dodeljenih približno 2,9 milijarde EUR proračunskih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Ocenilo je, ali so bila ta proračunska sredstva porabljena stroškovno učinkovito ter ali so Komisija in države članice upoštevale priporočila iz Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012 o energijski učinkovitosti javnih stavb.

88

Sodišče je tako kot v svojem prejšnjem poročilu prišlo do zaključka, da poraba EU za energijsko učinkovitost stavb ne temelji na stroškovni učinkovitosti. Kljub izboljšanim smernicam Komisije je ugotovilo, da še vedno obstajajo slabosti, zlasti pri izbiri projektov. Financirane naložbe se še vedno ne osredotočajo na doseganje največjih možnih prihrankov energije z vloženimi proračunskimi sredstvi. Postopki za izbiro projektov, ki so bolj osredotočeni na stroškovno učinkovitost, bi lahko privedli do večjega prihranka energije za vsak vložen evro.

89

Ker se ta sredstva porabljajo v okviru deljenega upravljanja, so za porabo sredstev za dosego največjega učinka odgovorne Komisija in države članice. Vendar Komisija meni, da je izbira projektov v izključni pristojnosti držav članic. Ob vse večjih ambicijah glede ciljev EU za povečanje energijske učinkovitosti in zaradi možnosti krčenja proračunov je zagotavljanje stroškovne učinkovitosti porabe bolj pomembno kot kdaj koli prej.

90

Sodišče je ugotovilo, da potreb, ki so jih države članice opredelile v nacionalnih akcijskih načrtih za energetsko učinkovitost, zaradi časovnih omejitev ni bilo mogoče ustrezno upoštevati pri oblikovanju operativnih programov za obdobje 2014–2020. Za obdobje 2021–2027 so morale države članice preložiti Komisiji nacionalne energetske in podnebne načrte do 31. decembra 2019, nacionalne dolgoročne strategije prenove pa do 10. marca 2020. Ti strateški dokumenti bi morali biti predloženi pravočasno, da jih bodo države članice lahko upoštevale v okviru programov kohezijske politike.

91

V zvezi z oceno potreb, izvedeno v okviru operativnih programov, je Sodišče ugotovilo, da:

• je bila pri vseh petih operativnih programih, ki jih je preučilo Sodišče, opredeljena potreba po povečanju energijske učinkovitosti njihovih stavbnih fondov, zlasti stanovanjskih stavb, vendar morebitni prihranki energije in ustrezne naložbene potrebe pri tem niso bili količinsko opredeljeni (odstavki 23 do 28),
• v okviru nobenega od petih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, niso bile opisane ovire, ki zavirajo naložbe v energijsko učinkovitost. Kljub temu sta Litva in Češka sprejeli pobude za odpravo nekaj ovir (odstavki 29 do 32),
• kljub naložbam v energijsko učinkovitost, ki lastniku in/ali najemniku stavbe prinašajo prihranke stroškov, zaradi česar bi bilo poslovno smiselno uporabljati vračljive finančne instrumente, se v okviru štirih od petih operativnih programov, ki jih je preučilo Sodišče, še vedno uporabljajo nepovratna sredstva kot edino sredstvo za financiranje teh naložb. Le Litva je vzpostavila uspešen finančni instrument EU, s katerim so se zagotavljala preferenčna posojila za pomoč pri prenovi okoli 4 000 večstanovanjskih stavb (odstavki 33 do 35),
• kljub smernicam Komisije za spodbujanje temeljitih prenov z zagotavljanjem višje stopnje pomoči za temeljitejše prenove tri od petih držav članic, ki jih je obiskalo Sodišče, stopenj pomoči niso diferencirale in so zagotavljale nepovratna sredstva v višini 100 % ne glede na pričakovane prihranke energije, ki bi jih projekt moral prinesti. Litva in Češka sta stopnjo pomoči diferencirali, da bi privabili kar največ zasebnega financiranja (odstavki 36 do 42).

Priporočilo 1 – Izboljšati načrtovanje in ciljno usmerjanje naložb

Komisija naj pred odobritvijo programov, v okviru katerih je predvidena poraba sredstev kohezijske politike za ukrepe v zvezi z energijsko učinkovitostjo, oceni, ali:

1. temeljijo na analizi ukrepov, potrebnih za vzpostavitev finančnih instrumentov ali tržnih mehanizmov, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, in ali se z njimi spodbuja stroškovno učinkovita uporaba nepovratnih sredstev, ki jih financira EU, za temeljite prenove, ki presegajo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, pri čemer naj upošteva specifične tržne razmere;
2. so usklajeni z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter nacionalnimi dolgoročnimi strategijami prenove;
3. je v njih opredeljena ocena prihranka energije na podlagi uporabe sredstev EU.

Časovni okvir: pravočasno za odobritev programov za obdobje 2021–2027.

92

Glede izbire projektov je Sodišče ugotovilo, da:

• je vseh pet državah članic, ki jih je obiskalo Sodišče, v zvezi s projekti določilo, da morajo temeljiti na energetskem pregledu in da se mora predložiti energetska izkaznica o stanju stavbe pred prenovo in po njej (odstavki 45 do 48),
• vse države članice, ki jih je obiskalo Sodišče – razen Irske – so v zvezi s projekti določile, da morajo imeti določeno ambicijo, in sicer so določile minimalne razrede energijske učinkovitosti, ki jih stavbe po prenovi morajo doseči, in/ali minimalen delež prihrankov energije, ki jih projekti morajo doseči. Vendar pri stroških na enoto prihranjene energije ni bilo zgornjih mej, zaradi česar so bili projekti glede na energijo, ki naj bi se z njimi prihranila, predragi (odstavki 49 do 58),
• razen Italije (Apulije) so države članice, ki jih je Sodišče obiskalo, proračunska sredstva projektom dodeljevale po načelu kdor prej pride, prej melje, na podlagi odprtih razpisnih postopkov, kar ne omogoča premisleka o relativnih stroških in koristih projektov ali prednostne obravnave projektov, za katere je verjetno, da bodo z nižjimi stroški prinesli večje prihranke energije ali druge koristi (odstavki 59 do 64).

Priporočilo 2 – Izboljšati postopke za izbiro projektov

Za obdobje 2021–2027 naj Komisija zagotovi, da organi upravljanja izpolnjujejo zahteve iz finančne uredbe v zvezi z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zlasti z uporabo postopkov za izbiro projektov, s katerimi se:

• določijo spodnje in/ali zgornje mejne vrednosti za ključne parametre (na primer količina energije, ki jo je treba privarčevati, najnižji razred energijske učinkovitosti, ki ga stavba po zaključku projekta mora doseči, sedanja neto vrednost, enostavna vračilna doba ali stroški na enoto prihranjene energije);
• ocenijo relativni stroški in koristi projektov ter izberejo tisti, ki prinašajo večje prihranke energije in druge koristi z nižjimi stroški.

Časovni okvir: pravočasno za odobritev programov za obdobje 2021–2027.

93

Glede okvira smotrnosti je Sodišče ugotovilo, da:

• ni kazalnika za merjenje energije, prihranjene z naložbami v stanovanjske stavbe, zato ni mogoče vedeti, kolikšen je prispevek proračuna EU k ciljem EU glede energijske učinkovitosti. Prav tako ni kazalnika za merjenje drugih koristi, ki naj bi jih te naložbe prinesle (odstavki 67 do 76),
• z nobenim kazalnikom, ki so jih uporabljale obiskane države članice, se ne meri stroškovna učinkovitost naložb v stavbe, saj Komisija svojega sistema spremljanja za obdobje 2014–2020 ni zasnovala tako, da bi zagotavljal informacije o stroških na enoto prihranjene energije (odstavki 77 do 79),
• vsi organi upravljanja, ki jih je Sodišče obiskalo (razen v Italiji (Apuliji)), so pravočasno izvedli ukrepe za naložbe v energijsko učinkovitost, opredeljene s predhodno pogojenostjo. Vendar merila za dodelitev rezerve za smotrnost niso zagotovila usmerjenosti porabe v rezultate, saj jo je Komisija dodelila na podlagi porabe in izložkov in ne na podlagi prihranka energije ali stroškovne učinkovitosti (odstavki 80 do 86).

Priporočilo 3 – Zagotoviti, da bo okvir smotrnosti bolj usmerjen v rezultate, in sicer za boljše spremljanje napredka pri doseganju ciljev EU glede energijske učinkovitosti in izboljšanje odgovornosti

Komisija naj:

1. zagotovi informacije o skupnih odhodkih in količini prihranjene energije ali drugih rezultatih, doseženih z naložbami;
2. opredeli kazalnike za spremljanje stroškovne učinkovitosti naložb ter
3. te kazalnike upošteva pri odločanju o dodelitvi sredstev v vmesnem pregledu obdobja 2021–2027.

Časovni okvir: pravočasno za odobritev programov za obdobje 2021–2027 za (b) ter po odobritvi vseh programov za obdobje 2021–2027 za (a) in (c).

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Nikolaos MILIONIS, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 30. marca 2019.

Priloga

Priloga I – Sredstva kohezijske politike za energijsko učinkovitost stavb za obdobje 2014–2020

Države članice	Proračunska sredstva za stanovanjske stavbe	Proračunska sredstva za javne stavbe	Proračunska sredstva za stavbe (vsota za stanovanjske in javne stavbe)	Delež proračunskih sredstev za stavbe v celotnem proračunu kohezijskih sredstev države članice	Delež proračunskih sredstev za stavbe, porabljenih do 31. decembra 2018	Odhodki za stanovanjske stavbe do 31. decembra 2018
AT	0	5 893 940	5 893 940	1 %	19 %	0
BE	12 000 000	26 330 513	38 330 513	2 %	14 %	2 004 843
BG	116 091 519	80 508 006	196 599 525	3 %	15 %	12 844 101
CY	20 500 000	23 500 000	44 000 000	6 %	20 %	7 058 821
CZ	373 969 708	617 437 463	991 407 171	5 %	21 %	90 193 054
DE	0	892 832 893	892 832 893	5 %	9 %	0
DK	0	0	0	0 %	0 %	0
EE	174 636 461	1 863 044	176 499 505	5 %	46 %	80 542 195
ES	557 157 926	1 028 280 396	1 585 438 322	5 %	7 %	80 505 722
FI	1 996 928	12 011 720	14 008 648	1 %	19 %	571 466
FR	454 230 674	257 357 785	711 588 459	5 %	22 %	126 810 646
GR	248 138 321	307 639 356	555 777 677	3 %	8 %	26 600 287
HR	90 000 000	181 810 805	271 810 805	3 %	23 %	42 350 578
HU	250 323 411	902 749 679	1 153 073 090	5 %	27 %	65 880 774
IE	84 500 000	0	84 500 000	8 %	27 %	22 653 118
IT	41 534 286	1 053 215 228	1 094 749 514	3 %	10 %	1 793 395
LT	336 171 919	160 392 880	496 564 799	7 %	46 %	208 021 084
LU	1 203 638	2 407 277	3 610 915	9 %	39 %	636 990
LV	150 000 000	182 545 246	332 545 246	8 %	6 %	6 587 902
MT	5 088 170	4 866 946	9 955 116	1 %	33 %	2 400 000
NL	9 652 206	20 164 314	29 816 520	3 %	33 %	800 000
PL	750 703 882	1 502 887 179	2 253 591 061	3 %	23 %	68 664 689
PT	143 626 068	442 916 876	586 542 944	3 %	3 %	10 061 529
RO	444 330 119	741 840 094	1 186 170 213	5 %	9 %	81 954 405
SE	13 637 164	12 561 834	26 198 998	2 %	6 %	908 540
SI	6 600 000	142 360 000	148 960 000	5 %	26 %	1 016 859
SK	111 388 554	474 886 480	586 275 034	4 %	34 %	111 338 723
UK	161 251 913	75 302 550	236 554 463	2 %	14 %	6 710 616
EU‑28	4 558 732 867	9 154 562 505	13 713 295 372	4 %	18 %	1 058 910 337

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi podatkov Evropske komisije

Glosar

Energetski pregled: standardni energetski pregled zajema celovito energijsko analizo energijskih sistemov objekta. Vključuje zlasti pripravo izhodiščne vrednosti za njegovo porabo energije, oceno potencialnih prihrankov energije in stroškovno učinkovitost ustrezno izbranih ukrepov za varčevanje z energijo.

Energijska učinkovitost: pomeni uporabo manjšega vložka energije za enakovredno raven gospodarske dejavnosti ali storitve. Naložbe v energijsko učinkovitost zagotavljajo večji gospodarski in družbeni donos kot naložbe v oskrbo z energijo. Energijska učinkovitost izboljšuje možnosti za gospodarsko rast, povečuje konkurenčnost podjetij, znižuje račune gospodinjstev za energijo ter vodi k manjši odvisnosti od uvoza energije, zmanjšanju emisij in boljši kakovosti zraka.

Kohezijska politika: glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati ekonomske in socialne razlike med regijami in državami članicami. Ta revizija je zadevala zlasti dva sklada:

(a) Kohezijski sklad: sklad EU za zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik ter spodbujanje trajnostnega razvoja v EU s financiranjem naložb v državah članicah, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je manjši od 90 % povprečja EU;

(b) Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): sklad EU za krepitev ekonomske in socialne kohezije po vsej Evropski uniji, v okviru katerega se neravnovesja med njenimi regijami odpravljajo s finančno podporo zlasti za prednostna področja, kot so: raziskave in inovacije, digitalna agenda, mala in srednja podjetja, nizkoogljično gospodarstvo, okolje in trajnostni prevoz.

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost: strateško orodje na ravni držav članic za njihovo načrtovanje, usklajevanje in izvajanje ukrepov za energijsko učinkovitost v vseh sektorjih. V njih so določene odgovornosti; z njimi se lahko ocenijo potrebe in dodelijo proračunska sredstva. Nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost so obveznost, ki jo države članice morajo izpolniti, vendar niso neposredno povezani s financiranjem iz Kohezijskega sklada. Ni pravne zahteve ali obveznosti poročanja o prihrankih energije, doseženih s sredstvi EU, niti obveznosti uporabe sredstev EU za financiranje področij, opredeljenih v teh načrtih.

Operativni program: v njem so določeni prioritete in specifični cilji države članice ali regije ter način uporabe financiranja (sofinanciranja EU ter nacionalnega javnega in zasebnega sofinanciranja) iz skladov kohezijske politike v danem obdobju (sedaj za obdobje 2014–2020) za financiranje projektov. Ti projekti morajo prispevati k doseganju nekega števila ciljev, določenih na ravni prednostne osi operativnega programa. Operativni program pripravi država članica, preden pa so mogoča plačila iz proračuna EU, ga mora odobriti Komisija. Operativni programi se lahko v obdobju, ki ga pokrivajo, spreminjajo le, če se strinjata obe strani.

Organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni organ, ki ga država članica določi za upravljanje operativnega programa. Njegove naloge vključujejo izbiranje projektov za financiranje, spremljanje izvajanja projektov in poročanje Komisiji o doseženih rezultatih.

Partnerski sporazumi: sporazumi, sklenjeni med Evropsko komisijo in posameznimi državami članicami za programsko obdobje 2014–2020. V njih so opredeljeni načrti nacionalnih organov o načinu uporabe finančnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), opisani strateški cilji in prednostne naložbe posamezne države, za katere je v sporazumih vzpostavljena povezava s splošnimi cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujočo rast. Pripravijo jih države članice v dialogu s Komisijo, ki jih mora nato sprejeti.

Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije: pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energijske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energijske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energijsko učinkovitost, kot so finančni prihranki (člen2(27) Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti).

Predhodne pogojenosti: pogoji, ki temeljijo na merilih za izpolnitev, vnaprej določenih v Uredbi (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah, ter štejejo za nujne osnovne pogoje za uspešno in učinkovito porabo sredstev kohezijske politike EU. Države članice so morale pri pripravi operativnih programov za programsko obdobje 2014–2020 presoditi, ali so ti pogoji izpolnjeni. Če niso bili izpolnjeni, je bilo treba pripraviti akcijske načrte, da bi se zagotovila njihova izpolnitev do 31. decembra 2016.

Rezerva za smotrnost: predstavlja 6 % sredstev, dodeljenih za ESRR in Kohezijski sklad v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. Ta sredstva so vključena v programe, vendar so dokončno dodeljena ali predodeljena glede na izid pregleda smotrnosti leta 2019.

Sistemi obveznosti energetske učinkovitosti: tržni instrumenti, opredeljeni v členu 7 Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti, v skladu s katerimi morajo zavezane strani izpolniti količinsko opredeljene cilje glede prihrankov energije v svojem portfelju. Zavezane strani so lahko podjetja za maloprodajo energije ali distributerji energije ali goriva za prevoz.

Stroškovno optimalna metodologija za stavbe: namen stroškovno optimalne metodologije je oblikovanje pravnega okvira za poostritev minimalnih zahtev držav članic glede energijske učinkovitosti stavb, da se zagotovi sprejetje vseh ekonomsko smiselnih ukrepov.

Stroškovno učinkovita naložba: najnižja možna cena za dosego določene ravni smotrnosti ali najvišja možna raven smotrnosti po določeni ceni. Lahko se uporabi tudi za primerjavo in prednostno razvrščanje možnih projektov v okviru programa (Kreith, F., Goswami, Y. D. Handbook of Energy Efficiency and Renewable Energy, Taylor & Francis, Boca Raton, ZDA, 2007). Pri porabi proračuna EU se zahteva upoštevanje načela učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseženimi cilji (glej člen 33(1)(b) finančne uredbe).

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi član Sodišča Nikolaos Milionis. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča João Figueiredo, pri njej pa so sodelovali vodilni upravni uslužbenec Michael Bain, vodja naloge Lorenzo Pirelli ter revizorji Aris Konstantinidis, Radostina Simeonova in Jolanta Žemailaitė. Jezikovno pomoč sta zagotovila Miroslava Chakalova‑Siddy in Richard Moore.

Od leve proti desni: Lorenzo Pirelli, João Figueiredo, Paula Betencourt, Aris Konstantinidis, Terje Teppan-Niesen in Michael Bain.

Končne opombe

¹ Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). Člen 2(4): izložek bi se lahko nanašal na učinek, storitev, blago ali energijo.

² Prav tam.

³ Direktiva 2018/2002/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).

⁴ Evropski zeleni dogovor – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2019) 640 final z dne 11.12.2019.

⁵ Poročilo Komisije iz leta 2019 – Ocena napredka držav članic pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev glede energijske učinkovitosti do leta 2020 in izvajanju Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti v skladu s členom 24(3) Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti za leto 2018, COM(2019) 224 final.

⁶ Evropska komisija, Good practice in energy efficiency – Lessons learnt, 2007, str. 18, in Evaluation of Directive 2010/31/EU on the energy performance of buildings, COM SWD(2016) 408 final, str. 15.

⁷ Glej https://ec.europa.eu/energy/en/topics/energy-efficiency/heating-and-cooling.

⁸ Glej Posebno poročilo št. 1/2020 – Ukrepi EU v zvezi z okoljsko primerno zasnovo in označevanjem energijske učinkovitosti: pomemben prispevek k večji energijski učinkovitosti zmanjšujejo velike zamude in neskladnost.

⁹ Delovni dokument služb Komisije, Impact assessment accompanying the Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council amending Directive 2012/27/EU on Energy Efficiency, SWD(2016) 414.

¹⁰ Direktiva 2010/31/EU z dne 19. maja 2010 o energijski učinkovitosti stavb.

¹¹ Člen 11 Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb.

¹² Glej Posebno poročilo št. 21/2012 – Stroškovna učinkovitost naložb kohezijske politike v energetsko učinkovitost: www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR12_21/SR12_21_SL.PDF.

¹³ COM(2013) 762 final: Izvajanje direktive o energetski učinkovitosti – smernice Komisije in SWD(2013) 180 final: Guidance for National Energy Efficiency Action Plans, oddelki 3.2.4 in 3.2.5.

¹⁴ Komisija: Good practice in energy efficiency, 2017, str. 15.

¹⁵ Poročilo Skupnega raziskovalnega središča Overcoming the split incentive barrier in the building sector, 2014.

¹⁶ Italijanska nacionalna agencija za energijo ENEA, The Energy Performance Contracts, 2017.

¹⁷ Komisija, Eurostat Guidance note: the recording of energy performance contracts in government accounts, 2017.

¹⁸ https://www.eib.org/attachments/pj/guide_to_statistical_treatment_of_epcs_en.pdf

¹⁹ Glej direktivo o energijski učinkovitosti stavb iz leta 2010 in poročilo Finančna pomoč za energetsko učinkovitost stavb (COM(2013) 225 final).

²⁰ Glej Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion policy funding, Evropska komisija, 2014, str. 45.

²¹ Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 z dne 18. julija 2018 (finančna uredba).

²² Člen 4 Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti.

²³ Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion policy funding, Evropska komisija, 2014.

²⁴ Enostavna vračilna doba je ena od metod vrednotenja stroškovne učinkovitosti, ki so navedene v dokumentu Komisije iz leta 2014 z naslovom Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion policy funding. Z njo se meri čas, potreben za to, da se s skupnimi prihranki, ustvarjenimi pri projektu, povrne prvotna naložba.

²⁵ Glej odstavke 41 do 44 Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012.

²⁶ Glej priporočilo 2 Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012.

²⁷ V skladu z dokumentom Evropske komisije iz leta 2014 z naslovom Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion policy funding (str. 55), ki vsebuje priporočilo organom upravljanja, naj v okviru projektov zahtevajo, da se razred energijske učinkovitosti poveča za vsaj dva ali tri razrede, da se preprečijo lahko dosegljivi cilji.

²⁸ Na podlagi določb Direktive (EU) 2010/31/ES in evropskega standarda EN 15459:2007.

²⁹ Glej https://deep.eefig.eu/.

³⁰ Glej oddelek 4(c) irskega regionalnega operativnega programa za jug in vzhod za obdobje 2014–2020.

³¹ Glej odstavek 52(a) Posebnega poročila št. 21/2012.

³² Technical Guidance on financing the energy renovation of buildings with Cohesion Policy funding, Evropska komisija, 2014, str. 54.

³³ Glej odstavek 51(b) Posebnega poročila št. 21/2012.

³⁴ Technical Guidance on Financing the energy renovation of buildings with Cohesion Policy funding, Evropska komisija, 2014, str. 54.

³⁵ V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja iz člena 33 Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 z dne 18 julija 2018 (finančne uredbe).

³⁶ Guidance for Member States on performance framework, review and reserve, Evropska komisija, 2014, in Guidance on ex-ante conditionalities, Evropska komisija, 2014.

³⁷ Člen 5 Uredbe (EU) št. 1300/2013 o Kohezijskem skladu in Priloga I k njej. Člen 6 Uredbe (EU) št. 1301/2013 o ESRR in Priloga I k njej.

³⁸ To so proračunska sredstva, ki so jih države članice dodelile do 31. januarja 2020.

³⁹ Glej odstavek 51(c) Posebnega poročila št. 21/2012.

⁴⁰ Glej priporočilo 2 Posebnega poročila Sodišča št. 21/2012.

⁴¹ Posebno poročilo št. 15/2017 (https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=43174), Mnenje št. 6/2018 (https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=47745), informativni dokument z naslovom Zagotavljanje smotrnosti na področju kohezije (https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=50385).

⁴² Uredba (EU) 2018/1999, člen 2(18)

⁴³ Sprejeta v okviru svežnja Čista energija za vse Evropejce, november 2016, COM(2016) 860 final z dne 30. novembra 2016

⁴⁴ Feasibility study to finance low-cost energy efficiency measures in low-income households from EU funds, Final Report for DG Energy, August 2016, https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/low_cost_energy_efficiency_measures_-_final_report.pdf.

⁴⁵ Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 215/2014, člen 5(1)

⁴⁶ COM(2018) 375 final z dne 29. maja 2018, glej zlasti člen 67

Časovnica

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	23. januar 2019
Uradno posredovanje osnutka poročila Komisiji (ali drugemu revidirancu)	16. december 2019
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	11. marec 2020
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugih revidirancev) v vseh jezikih	20. april 2020

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF	ISBN 978-92-847-4400-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/136111	QJ-AB-20-004-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-4384-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/733398	QJ-AB-20-004-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

Slika 1: © Shutterstock/PIXEL to the PEOPLE

Slika 5: © Shutterstock/Milagli

Slika v okviru 3: © Shutterstock/Marko Mitrovicv

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.