Pandemija COVID-19 je povzročila človeško tragedijo, zapore in upad gospodarstva. EU je hitro ukrepala, da bi zaščitila življenja in možnosti preživljanja. Oblikovala je tudi skupni evropski odziv za obvladovanje izzivov na področju javnega zdravja in gospodarstva.

Kaj dela EU

Skupni odziv EU na COVID-19 temelji na solidarnosti. EU mobilizira vsa razpoložljiva sredstva, da bi državam članicam pomagala pri koordinaciji nacionalnih odzivov. To vključuje zagotavljanje objektivnih informacij o širjenju virusa, učinkovita prizadevanja za njegovo obvladovanje ter ukrepe za popravilo gospodarske in socialne škode, ki je nastala zaradi pandemije.

Prva skupna evropska zaloga nujne medicinske opreme rescEU je pomagala državam članicam, ki jim je primanjkovalo opreme. Strategija EU za cepiva je namenjena hitrejšemu razvoju, proizvodnji in distribuciji cepiv COVID-19. EU je kot del svoje strategije za nakup cepiva financirala nekaj vnaprejšnjih stroškov proizvajalcev cepiv za pospešitev proizvodnje obetavnih cepiv. Doslej so bila na podlagi pozitivnih znanstvenih priporočil Evropske agencije za zdravila za uporabo v EU odobrena štiri varna in učinkovita cepiva.

Evropska komisija je do aprila 2021 zagotovila do 2,6 milijarde odmerkov cepiv, pogaja pa se o dodatnih odmerkih. Komisija je januarja 2021 pozvala države članice, naj pospešijo cepljenje v EU. Dobave cepiva v države članice EU se stalno povečujejo in cepljenje hitro napreduje. Komisija tudi sodeluje s farmacevtskimi podjetji, da bi se povečala zmogljivost proizvodnje cepiv.

Delo za hitro proizvodnjo učinkovitih cepiv proti novim različicam se je že začelo. Februarja 2021 je Komisija vzpostavila inkubator HERA, da bi se pripravili na zaskrbljujoče različice COVID-19 ter zagotovili hiter razvoj in proizvodnjo učinkovitih cepiv za njihovo obvladovanje.

Proračun EU za obdobje 2021–2027 in instrument za okrevanje NextGenerationEU bosta zagotovila 1,8 bilijona evrov za podporo ljudem, podjetjem in regijam, zlasti tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Poleg tega instrument SURE (evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah) prispeva k zaščiti delovnih mest in podpori družinam v 19 državah članicah.

Evropska komisija je marca 2021 predstavila predlog za uvedbo digitalnih zelenih potrdil za lajšanje varnega prostega gibanja državljank in državljanov po EU med pandemijo.

EU si prizadeva, da bi zagotovila varna cepiva povsod po svetu. Komisija in države članice EU so se zavezale, da bodo instrumentu COVAX, tj. globalni pobudi za zagotovitev pravičnega dostopa do cepiv proti COVID-19, namenile več kot 2,2 milijarde evrov. Podpirajo tudi kampanje cepljenja v partnerskih državah.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/health/coronavirus-response_sl

Zdravje je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Zdravstvena politika EU dopolnjuje politike držav članic, da bi se vsem, ki živijo v EU, zagotovila zaščita pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje in dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva.

Čeprav so za organizacijo zdravstvenega varstva odgovorne posamezne države članice, EU dopolnjuje nacionalne politike za doseganje skupnih ciljev. Zdravstvena politika EU se osredotoča na odpravo resnih nevarnosti za zdravje po vsej EU, preprečevanje bolezni ter zagotavljanje enakih možnosti za dobro zdravje in kakovostno zdravstveno varstvo za vse. Pri sodelovanju se z združevanjem sredstev ustvarja tudi ekonomija obsega.

Kaj dela EU

Cilj EU je zagotoviti dostopne, učinkovite in prožne zdravstvene sisteme v EU. Delo EU vključuje ukrepe za cepljenje (tudi proti COVID-19), boj proti protimikrobni odpornosti ter preprečevanje in omejevanje pandemij in drugih nalezljivih bolezni.

Vloga EU pri pripravah in odzivanju na resne čezmejne nevarnosti za zdravje je ključna za zaščito ljudi v Evropi. Predsednica von der Leyen je napovedala močnejšo evropsko zdravstveno unijo za skupni boj proti zdravstvenim krizam, raku in pomanjkanju zdravil.

Rak je med glavnimi vzroki smrti v EU in veliko breme za zdravstvene sisteme. EU podpira preprečevanje, odkrivanje, zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje ter kakovostno življenje bolnikov z rakom in oseb, ki so ga prebolele, prek evropskega načrta za boj proti raku. EU se aktivno bori proti kajenju s tobačno zakonodajo in spodbuja zdrav življenjski slog.

Cilj farmacevtske strategije je izboljšati dostop do cenovno dostopnih zdravil za bolnike, tudi tiste z redkimi boleznimi. Strategija bo podpirala tudi inovacije in različne dobavne verige, da bi bili bolje pripravljeni na krize.

Glavni instrument za financiranje zdravstvenih politik EU je program EU za zdravje v vrednosti 5,1 milijarde evrov. Financiral bo ukrepe za preprečevanje bolezni ter boljšo pripravljenost in odpornost zdravstvenih sistemov v EU. Poleg tega bo program Obzorje Evropa namenil 5,4 milijarde evrov za raziskave in inovacije, povezane z zdravjem.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ocenjuje nove nevarnosti, tako da se lahko EU in nacionalni zdravstveni organi hitro odzovejo. Da bi bili pacienti deležni najboljšega zdravljenja, morajo biti vsa zdravila v EU, preden se dajo na trg, odobrena na nacionalni ravni ali ravni EU (prek Evropske agencije za zdravila).

S pomočjo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja so potniki deležni zdravljenja, če med obiskom druge države članice EU zbolijo, pravo EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu pa določa pravice državljank in državljanov pri prehodu meja zaradi načrtovanega zdravljenja. Prek evropskih referenčnih mrež so bolniki z redkimi ali zapletenimi boleznimi deležni najboljšega strokovnega znanja iz vse Evrope, ne da bi jim bilo treba zapustiti svojo matično državo.

Več informacij: https://ec.europa.eu/health/

Evropski zeleni dogovor je akcijski načrt EU, ki bo Evropi pomagal, da postane prva podnebno nevtralna celina. Gre za strategijo za rast, s katero naj bi do leta 2050 ustvarili sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno evropsko gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov, pri čemer ne bo nihče prezrt.

Podnebne spremembe in degradacija okolja ogrožajo Evropo in svet. Ozračje se segreva in podnebje se spreminja.

Varstvo okolja in gospodarska rast lahko gresta z roko v roki. Med letoma 1990 in 2019 je EU zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za 24 %, medtem ko se je obseg gospodarstva povečal za približno 60 %.

Kaj dela EU

Evropski zeleni dogovor je načrt, kako bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Doseganje tega cilja pomeni oblikovanje čistega, krožnega gospodarstva, obnavljanje biotske raznovrstnosti in zmanjševanje onesnaževanja. To zahteva ukrepanje v vseh sektorjih gospodarstva, med drugim tudi:

• naložbe v okolju prijazne tehnologije,
• podporo inovacijam v industriji,
• čistejše, cenejše in bolj zdrave oblike zasebnega in javnega prevoza,
• razogljičenje energetskega sektorja,
• povečanje energijske učinkovitosti stavb,
• sodelovanje z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov.

EU je zavezana postati podnebno nevtralna celina do leta 2050. Njen cilj je, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % pod ravnjo iz leta 1990. Ti cilji bodo zapisani v prvih evropskih podnebnih pravilih, ki bodo zagotovili, da bodo vse politike EU prispevale k njihovemu uresničevanju.

Potrebne bodo znatne naložbe EU, nacionalnega javnega sektorja in zasebnega sektorja. Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor bo mobiliziral za vsaj 1 bilijon evrov trajnostnih naložb, Mehanizem za pravični prehod pa bo s ciljno podporo za mobilizacijo vsaj 150 milijard evrov v najbolj prizadetih regijah zagotovil, da ne bo nihče prezrt. Podnebni ukrepi so vključeni v vse glavne programe porabe sredstev EU, pri čemer je vsaj 30 % proračuna za obdobje 2021–2027 namenjenega pobudam, povezanim s podnebjem.

Zeleni dogovor temelji na ambicioznem cilju zaustavitve in obrnitve trenda izgube biotske raznovrstnosti s preoblikovanjem naših prehranskih sistemov, rabe gozdov, tal, voda in morij ter energije, mest in industrije. Nova industrijska strategija EU bo pomagala evropski industriji voditi dvojni prehod na podnebno nevtralnost in uveljavljanje vodilnega položaja na digitalnem področju. Digitalne tehnologije bodo imele pomembno vlogo pri doseganju podnebnega cilja EU do leta 2050, na primer z optimizacijo rabe energije v številnih sektorjih, kot so kmetijstvo, promet in proizvodnja.

Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti so globalna grožnja. EU bo še naprej vodila mednarodna prizadevanja za izvajanje ambicioznih okoljskih, podnebnih in energetskih politik po svetu.

Več informacij: Evropski zeleni dogovor

EU si močno prizadeva, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. V ta namen je sprejela evropski zeleni dogovor. Zastavljeni cilj namerava doseči z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, vlaganjem v zelene tehnologije in varovanjem naravnega okolja, ob tem pa odpravljati neizogibne posledice podnebnih sprememb.

EU sprejema ukrepe v odziv na spremembe podnebja Zemlje, zlasti dvig globalnih temperatur zaradi povečanja emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človekove dejavnosti. Višje povprečne temperature imajo številne posledice, med katerimi so pogostejši izredni vremenski pojavi, kot so poplave, suše in nevihte. Takšni pojavi niso samo neposredna grožnja ljudem, temveč lahko ogrozijo tudi proizvodnjo hrane in povzročijo pomanjkanje vode, zaradi česar lahko pride do lakote, konfliktov in migracij.

Kaj dela EU

EU vodi svetovna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Tesno sodeluje z drugimi državami in regijami, da bi dosegla cilje Pariškega sporazuma, v skladu s katerim bi morali zadržati globalno segrevanje precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo, ter si prizadeva, da ne presežemo 1,5 °C.

EU je zavezana postati podnebno nevtralna celina do leta 2050. Njen cilj je, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % pod ravnjo iz leta 1990. Ti cilji bodo zapisani v prvih evropskih podnebnih pravilih, medtem ko bo ambiciozni sveženj ukrepov iz evropskega zelenega dogovora omogočil evropskim državljanom in podjetjem, da bodo deležni koristi trajnostnega zelenega prehoda, v katerem ne bo nihče prezrt.

Ta prehod zahteva ukrepanje vseh delov gospodarstva in družbe. Posamezniki in skupnosti lahko prispevajo prek evropskega podnebnega pakta, ki vabi vse k sodelovanju pri izgradnji bolj zelene Evrope.

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam spodbuja ukrepe, kot so gradnja zaščite pred poplavami, razvoj na sušo odpornih poljščin in sprememba gradbenih predpisov, ter podpira mednarodne ukrepe za odpornost proti podnebnim spremembam.

Neobravnavanje podnebnih sprememb bi EU in preostali svet lahko drago stalo. Hkrati vse večje povpraševanje po čistih tehnologijah zagotavlja priložnosti za inovacije, industrijsko modernizacijo ter zelena delovna mesta in rast. Evropski zeleni dogovor je strategija za rast, s katero se bodo te priložnosti uresničevale. Podnebni ukrepi so vključeni v vse glavne programe porabe sredstev EU, pri čemer je vsaj 30 % proračuna za obdobje 2021–2027 namenjenega pobudam, povezanim s podnebjem.

EU izvaja celovit sklop ukrepov za zmanjšanje emisij iz vseh sektorjev gospodarstva. Sistem EU za trgovanje z emisijami omogoča stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij iz industrije, elektrarn in letalstva v Evropi. Države članice EU so se dogovorile tudi o nacionalnih ciljih za zmanjšanje emisij v drugih sektorjih, kot so promet, gradbeništvo in kmetijstvo.

Več informacij: https://ec.europa.eu/clima/

V EU veljajo okoljski standardi, ki spadajo med najvišje na svetu ter varujejo naravo in kakovost življenja ljudi, zelenijo gospodarstvo in zagotavljajo skrbno rabo naravnih virov.

Toda trenutno se soočamo z velikimi svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov. S temi izzivi se moramo nujno spoprijeti. To bo zahtevalo hitro in korenito preobrazbo družbe ter spremembo načina življenja, proizvodnje in potrošnje. Okrevanje EU po pandemiji COVID-19 mora biti zeleno, pravično in vključujoče za vse, Evropa pa mora postati bolj odporna.

Okoljska politika EU je ključna za podporo evropskemu zelenemu dogovoru pri hitrejšem prehodu na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje.

Kaj dela EU

EU si prizadeva zmanjšati vpliv proizvodnje in potrošnje blaga in storitev na okolje. Uveljavljanje krožnega gospodarstva, v katerem se vrednost izdelkov in materialov ohranja čim dlje, količina odpadkov in raba virov pa zmanjšuje, je bistveno za doseganje podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, ki je ena glavnih komponent zelenega dogovora, si prizadeva, da bi trajnostni izdelki postali merilo v EU. Osredotoča se na področja z največjim potencialom, kot so baterije in vozila, tekstil, gradbeništvo in živila. V skladu z načrtom je cilj strategije za plastiko zagotoviti ponovno uporabo ali recikliranje vse plastične embalaže v EU do leta 2030, nova pravila pa zadevajo plastične izdelke za enkratno uporabo.

EU mora zaščititi naravne vire in ustaviti izumiranje ogroženih vrst in habitatov. Strategija EU za biotsko raznovrstnost med drugim predvideva razširitev zavarovanih območij na kopnem in morju, zasaditev na milijarde dreves in spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Temeljila bo na Naturi 2000, ki je omrežje zaščitenih naravnih območij v EU, na katerih lahko trajnostne človekove dejavnosti soobstajajo z redkimi in ranljivimi vrstami in habitati.

Da bi ljudi zavarovali pred pritiski in tveganji za zdravje, ki so povezani z okoljem, si EU prizadeva zagotoviti varno pitno in kopalno vodo, izboljšati kakovost zraka, zmanjšati hrup in omiliti ali odpraviti posledice škodljivih kemikalij.

EU ima tudi vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za spodbujanje trajnostnega razvoja. Okoljska vprašanja se ne ustavijo na mejah. Potrebnih je več globalnih ukrepov, da bi zagotovili čist zrak, oceane in druge vodne vire, da bi zemljišča in ekosisteme uporabljali trajnostno ter ohranili podnebne spremembe na obvladljivih ravneh. Okoljski standardi se ohranjajo prek trgovinskih sporazumov EU z drugimi državami.

Več informacij: https://‍ec.europa.eu/‍info/topics/‍environment_sl

Cilj energetske politike EU je zagotoviti varno, konkurenčno in cenovno dostopno oskrbo z energijo ob doseganju naših podnebnih ciljev.

Evropa se srečuje z več pomembnimi energetskimi izzivi. Poleg zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo po razumnih cenah za vsakogar se mora EU preusmeriti z gospodarstva, temelječega na fosilnih gorivih, na čistejši in ogljično nevtralen sistem.

Da bi izvedli ta prehod, mora EU postati bolj energijsko učinkovita, povečati delež energije iz obnovljivih virov, sprejeti inovacije in nove tehnologije, izboljšati čezmejne energetske povezave in zmanjšati odvisnost od uvoza energije.

Kaj dela EU

Vsaka država članica opredeli svojo mešanico virov energije, vendar jim usklajevanje pravil na ravni EU omogoča doseganje skupnih političnih ciljev.

Podnebje in energetika sta neločljivo povezana. Z uporabo energije ustvarimo 75 % emisij toplogrednih plinov v EU. Da bi EU dosegla svoj cilj in do leta 2050 postala podnebno nevtralna, si prizadeva popolnoma prenoviti svoj energetski sistem.

Energetska unija bo prispevala k temu prehodu s povečanjem sinergije z drugimi področji politik, kot so promet, raziskave in inovacije, digitalizacija, krožno gospodarstvo in trajnostno financiranje.

Zakonodajni sveženj Čista energija za vse Evropejce bo pospešil prehod na čisto energijo in prispeval k uresničevanju zavez EU iz Pariškega sporazuma.

Razogljičenje elektroenergetskega sektorja z energijo iz obnovljivih virov je eden ključnih elementov evropskega zelenega dogovora. Energija iz obnovljivih virov na morju je med tehnologijami z največjim potencialom. EU poleg tega spodbuja izboljšanje energijske učinkovitosti, tudi z obnovo milijonov stavb v Evropi ter okoljsko primerno zasnovo in energijskimi nalepkami.

Predlagani strategija EU za povezovanje energetskega sistema in strategija EU za vodik bosta pripomogli k doseganju popolnoma razogljičenega, učinkovitejšega, prožnega in medsebojno povezanega energetskega sektorja. Evropska komisija poleg tega preučuje nove možnosti, kot je razogljičenje sektorja plina, na primer z zmanjšanjem emisij metana.

Obravnavanje teh izzivov na ravni EU omogoča tudi nove priložnosti za rast, delovna mesta in raziskave ter konkurenčnejši in bolj trajnosten trg energije. Potrošnikom naj bi znatno koristile tudi pravice do zamenjave dobaviteljev energije, kar bo znižalo stroške gospodinjstev in zmanjšalo onesnaženost zraka. Med dodatnimi politikami in ukrepi, ki EU pomagajo pri doseganju ciljev, so:

• nova čezmejna omrežja za plin in električno energijo, vključno s projekti za boljše vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje,
• ukrepi za boljšo obravnavo baterij, vključno z oblikovanjem evropskega zavezništva za baterije za krepitev zmogljivosti za tehnologijo in proizvodnjo baterij v EU,
• pobuda za premogovniške regije v prehodu za preusmeritev na čiste vire energije, pri čemer ne bo nihče prezrt, in
• prispevanje k mednarodnemu projektu na področju fuzijske energije ITER, ki je eden od najbolj ambicioznih energetskih projektov na svetu.

Več informacij: https://ec.europa.eu/energy/en

Prometna politika EU spodbuja razvoj gospodarstva z oblikovanjem sodobne infrastrukture, zaradi katere so potovanja hitrejša in varnejša, ter podpiranjem trajnostnih in digitalnih rešitev.

Evropa potrebuje učinkovite prometne povezave za spodbujanje podjetništva, rasti in zaposlovanja, za turizem in prosti čas ter ohranjanje povezanosti ljudi. Promet pomembno prispeva h gospodarstvu, saj neposredno zaposluje okrog 10 milijonov ljudi. Prometna politika EU se osredotoča na ustvarjanje enotnega evropskega prometnega prostora, ki bo odporen proti krizam in bo temeljil na čistejšem in bolj zelenem prometu ter poštenih konkurenčnih pogojih.

Kaj dela EU

Prometni sektor v Evropi je po zaslugi EU v zadnjih 20 letih znatno napredoval. Evropsko nebo, morja in ceste so zato varnejši, delavci v prevozništvu imajo boljše delovne pogoje, na voljo pa imamo številnejše in cenejše možnosti za mobilnost ter napredujemo v smeri čistejših in digitalnih rešitev.

Promet prispeva četrtino emisij toplogrednih plinov v EU, z evropskim zelenim dogovorom pa naj bi se do leta 2050 zmanjšale za 90 %. Doseganje bolj trajnostne in pametne mobilnosti prinaša cenovno ugodnejše, bolj dostopne, zdrave in čistejše alternative. Glavni cilj je spodbuditi uporabo čistih vozil in alternativnih goriv ter okrepiti vlogo trajnostnih načinov prevoza, kot so železnice. Leto 2021, ki je razglašeno za evropsko leto železnic, opozarja na koristi železniškega prevoza kot trajnostnega, pametnega in varnega prevoznega sredstva.

Pomembno je izboljšati učinkovitost. Digitalne tehnologije, ki omogočajo avtomatizirano mobilnost, in pametni sistemi upravljanja prometa lahko denimo izboljšajo učinkovitost in ustvarijo čistejši promet.

Cilj politike EU na področju prometne infrastrukture, ki se financira iz Instrumenta za povezovanje Evrope in ima proračun več kot 25,8 milijarde evrov, je povezati celotno celino. V načrtu je odpravljanje vrzeli med nacionalnimi prometnimi omrežji in podpiranje naložb v čezmejne povezave. Poudarek je tudi na okolju prijaznih načinih prevoza, kot je železniški prevoz, in razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva.

Promet je hrbtenica enotnega trga, ki gospodarstvo EU ohranja v gibanju. Z oblikovanjem enotnega evropskega trga za letalstvo in nadaljnjim izvajanjem pobude o enotnem evropskem nebu letenje postaja še enostavnejše in cenejše. Licencirane železniške družbe lahko zdaj svoje storitve ponujajo kjer koli v EU, ladjarske družbe pa lahko opravljajo dejavnosti v več državah.

Varnost in zaščita sta bistvenega pomena. Kljub napredku v pravo smer je leta 2020 življenje v prometnih nesrečah še vedno izgubilo okrog 18 800 ljudi. EU si zato aktivno prizadeva za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Prometna politika EU pomaga potnikom tudi na druge načine: ljudje, ki po EU potujejo z letalskim, železniškim, ladijskim ali avtobusnim prevozom, imajo pravice, kadar pride do zamud ali odpovedi.

Več informacij: https://ec.europa.eu/transport/index_en

Skupna kmetijska politika zagotavlja stabilno preskrbo s hrano, ki je proizvedena trajnostno in po dostopnih cenah za 447 milijonov potrošnic in potrošnikov v EU. Prispeva tudi k boju proti podnebnim spremembam, upravljanju naravnih virov ter zaposlovanju in rasti na podeželskih območjih.

Skupna kmetijska politika se uporablja v vseh državah članicah EU in se financira iz proračuna EU. Podpira pomembni živilski in kmetijski sektor EU, ki zaposluje skoraj 40 milijonov ljudi.

Krize, kot so podnebne spremembe in pandemija COVID-19, nas opozarjajo, da je naš prehranski sistem ogrožen in mora postati bolj odporen. Bolj zdrav in trajnostni prehranski sistem EU je temelj evropskega zelenega dogovora.

Kaj dela EU

Skupna kmetijska politika zagotavlja podporo na naslednje načine.

• Z neposrednimi plačili, ki podpirajo prihodke kmetij. Ta nadomestila za tveganja in negotovosti v zvezi s kmetovanjem se dodelijo, če se upoštevajo stroga pravila v zvezi z varnostjo hrane, okoljem ter zdravjem in dobrobitjo živali.
• S tržnimi ukrepi za obravnavanje težkih razmer, kot so nenaden upad povpraševanja zaradi zdravstvenega preplaha ali padec cen zaradi začasne presežne ponudbe.
• S programi razvoja podeželja (sofinancirajo jih države članice EU), ki krepijo inovacije in konkurenčnost, da bi podeželska območja postala privlačna za bivanje in delo.

EU je leta 2019 podpori kmetom namenila 57,98 milijarde evrov, pri čemer je dohodkovna podpora znašala skoraj tri četrtine skupnega zneska.

V skladu s predlogi za prihodnjo skupno kmetijsko politiko naj bi poudarek s pravil in skladnosti preusmerili na uspešnost in rezultate. To bo spodbudilo razvoj trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja, ki bo lahko prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora. Kmeti, agroživilska podjetja, gozdarji in podeželske skupnosti imajo pomembno vlogo na mnogih področjih. Med njimi je tudi strategija „od vil do vilic“, ki naj bi s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo zaščitila okolje. Namen strategije je spodbujati zdravo hrano za vse, preprečevati izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov ter omogočati preživetje kmetov. Prihodnja skupna kmetijska politika je tesno povezana s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Izvajati se bo začela 1. januarja 2023, če bo pravočasno sprejet dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije.

Splošna živilska zakonodaja EU je namenjena zaščiti zdravja ljudi in interesov potrošnikov ter učinkovitemu delovanju enotnega trga. Evropska agencija za varnost hrane svetuje o vprašanjih, povezanih s hrano, da bi pomagala pri varstvu ljudi, živali, rastlin in okolja. Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo pomaga zagotavljati, da se živila, ki niso v skladu z evropskimi pravili, odstranijo s polic. Kadar pride do večjih izbruhov živalskih bolezni ali zastrupitev s hrano, lahko organi EU spremljajo pretok živil prek sistema TRACES.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries_sl

Oceani proizvedejo večino kisika, ki ga dihamo, uravnavajo vreme in podnebje ter dajejo življenjski prostor večini vrst našega planeta. Pomembni so za evropsko gospodarstvo, saj so vir hrane ter zagotavljajo delovna mesta, promet in rekreacijo. EU si prizadeva varovati naša morja in oceane ter ohranjati njihovo okoljsko in gospodarsko trajnostnost za prihodnje generacije.

Kaj dela EU

„Modri“ gospodarski sektor je v dobrem stanju: leta 2018 je imel prihodke v višini 650 milijard evrov in zagotavljal skoraj 4,5 milijona delovnih mest. Strategija EU za trajnostno modro gospodarstvo si prizadeva izkoriščati potencial za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju kot celoti.

Morja in oceani so zahvaljujoč raziskavam in inovacijam vir obnovljive energije, mineralov in farmacevtskih izdelkov. EU lahko zaradi števila in raznolikosti morskih bazenov ter vse nižjih stroškov novih naprav razvije obnovljive vire energije na morju. S predlogi za izkoriščanje tega potenciala bo do leta 2050 lahko postala podnebno nevtralna celina.

EU podpira te nove priložnosti in ima tudi pomembno vlogo pri spodbujanju odgovornega in trajnostnega izkoriščanja morij, tako v Evropi kot po svetu.

Skupna ribiška politika EU si prizadeva oblikovati okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo in akvakulturo, tj. gojenje rib pod nadzorovanimi pogoji. Cilj je spodbujati dinamično in trajnostno ribiško industrijo, ohranjati vire in varovati morsko okolje, ob tem pa zagotavljati poštene življenjske standarde za ribiške skupnosti. Skupna ribiška politika je sveženj pravil za urejanje evropskih ribiških flot in ohranjanje ribjih staležev. Da bi preprečili prelov, kvote za države članice EU določajo omejitve glede količine ulova za posamezne vrste, obveznost iztovarjanja pa preprečuje, da se neželene ribe zavržejo nazaj v morje.

EU je uvedla zavarovana območja, da bi zaščitila morske ekosisteme in njihovo biotsko raznovrstnost ter storitve, ki jih omogočajo. Do leta 2030 namerava zaščititi najmanj 30 % morij EU. S pravili za zmanjševanje morskih odpadkov pa se spopada z negativnimi učinki desetih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih obalah in morjih, ter izgubljenega in opuščenega ribolovnega orodja.

Skupna ribiška politika in pomorska politika EU bosta financirani prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ko bo sklad dokončno odobren, bo zagotovil več kot 6,1 milijarde evrov (2021–2027) za trajnostni razvoj sektorja, posebej pa bo podprl mali priobalni ribolov.

Več informacij: https://ec.europa.eu/oceans-and-fisheries/index_en

EU prispeva k ustvarjanju večjega števila in boljših delovnih mest v Evropi, njen cilj pa je doseči dostojne socialne standarde za vse svoje državljane, tudi prek Evropskega socialnega sklada v obsegu 86,4 milijarde EUR.

Odgovornost za politike zaposlovanja in socialne zadeve si delijo EU in njene države članice. Evropska komisija je za svojo prednostno nalogo določila delovna mesta, rast in naložbe, podpira pa jo naložbeni načrt za Evropo.

Kaj dela EU

Politike zaposlovanja in politike za socialne zadeve EU so namenjene:

• ustvarjanju kakovostnih delovnih mest v EU,
• pomoči delavcem in delavkam pri iskanju zaposlitve v svoji državi ali drugi državi EU,
• spodbujanju znanj in spretnosti ter podjetništva,
• koordiniranju in posodabljanju sistemov socialne varnosti,
• ustvarjanju boljših delovnih pogojev s skupnimi minimalnimi standardi,
• spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini in
• zaščiti pravic invalidnih oseb.

Te politike prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 s področja zaposlovanja, socialne vključenosti in izobraževanja. EU zagotavlja in usklajuje financiranje za pomoč državam članicam pri naložbah v ljudi (na področjih, kot so otroško varstvo, zdravstveno varstvo, usposabljanje, dostopna infrastruktura in pomoč pri iskanju zaposlitve) in za reformo njihovih sistemov socialne varnosti. Evropski socialni sklad bo z naložbami v višini 86,4 milijarde EUR pomagal več milijonom Evropejcev in Evropejk pri pridobivanju novih znanj in spretnosti ter iskanju boljše zaposlitve. Jamstvo za mlade (8,8 milijarde EUR) podpira zaposlovanje mladih z zagotavljanjem, da vsi mladi, mlajši od 25 let, v štirih mesecih po zaključku formalnega izobraževanja ali izgube zaposlitve prejmejo kakovostno, konkretno ponudbo za zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje. Pobuda „Poti izpopolnjevanja“ pomaga odraslim usvojiti osnovna znanja in spretnosti, kot so branje, pisanje ali uporaba računalnika. EU s to pobudo pomaga državam članicam, da ljudem ponudijo še eno priložnost za krepitev znanj in spretnosti.

Za socialno varnost so še naprej odgovorne posamezne države članice, EU pa ustvarja povezave med nacionalnimi sistemi za državljane in državljanke, ki se selijo v drugo državo. Predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti ne nadomeščajo nacionalnih sistemov, ampak ščitijo pravice socialne varnosti za osebe, ki se selijo znotraj EU (in v Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico). EU ljudi ščiti tudi z zakonodajo za omejevanje delovnega časa, odpravljanje diskriminacije na delovnem mestu, doseganje varnejših delovnih pogojev in zagotavljanje nadomestila za poškodbe pri delu. Da bi državljani in državljanke imeli nove in učinkovitejše pravice, evropski steber socialnih pravic zagotavlja načela in pravice s področja enakih možnosti na trgu dela, poštenih delovnih pogojev in socialne zaščite. Evropski portal za zaposlitveno mobilnost EURES prav tako pomaga povezovati osebe, ki iščejo zaposlitev, in podjetja, ki zaposlitev ponujajo.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/employment-and-social-affairs_sl
Dokument Evropske komisije z razmislekom o socialni razsežnosti Evrope

Regionalna politika je usmerjena v vse regije in mesta v Evropski uniji, da bi podprla ustvarjanje delovnih mest, poslovno konkurenčnost, gospodarsko rast in trajnostni razvoj ter izboljšala kakovost življenja državljank in državljanov.

Naložbe v raziskovalna in inovacijska središča v krajih San Ġwann, Galway in Cottbus, posodobitev letališč v Rigi in Vroclavu, izboljšanje urbane mobilnosti v Atenah, Sofiji in Cluj-Napoci, ohranitev kraja Mont-Saint-Michel in zaščita Pompejev, razvoj širokopasovne infrastrukture v Litvi, podpiranje malih in srednjih podjetij v Utrechtu in Paredesu, obnova mestnih središč v krajih Santa Coloma de Gramenet in Liège, obnova sistema čiščenja odpadnih voda v Trenčínu in Slavonskem Brodu ter spodbujanje uporabe informacijskih tehnologij na univerzah v Nikoziji in Ljubljani – to so samo nekateri primeri več tisoč projektov, ki jih sofinancira regionalna politika EU v evropskih regijah.

Kaj dela EU

Regionalna politika s strateškimi naložbami podpira evropsko solidarnost, spodbuja gospodarsko rast in izboljšuje kakovost življenja. Večino svojega financiranja namenja pomoči manj razvitim državam in regijam EU, da bi dohitele druge države in regije, s čimer bi se zmanjšale gospodarske, socialne in ozemeljske razlike, ki še obstajajo v EU.

Regionalno politiko skupaj upravljajo Evropska komisija ter države članice in njihove regije, ki izberejo projekte, ki jih bo sofinancirala EU, v okviru vnaprej dogovorjenih programov z Evropsko komisijo. Sredstva EU se vedno dopolnjujejo z nacionalnimi (zasebnimi in/ali javnimi) sredstvi.

Vsak program je pripravljen v okviru skupnega postopka, ki zajema zainteresirane strani na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, socialne partnerje in civilno družbo. To partnerstvo velja za vse faze načrtovanja programov, od zasnove, upravljanja in izvajanja do spremljanja in ocenjevanja.

Regionalna politika s programi Interreg namenja posebno pozornost potrebam in potencialu obmejnih regij.

Za uresničitev teh ciljev in izpolnitev različnih razvojnih potreb v vseh regijah EU je za regionalno politiko za obdobje 2014–2020 na voljo četrtina skupnega proračuna EU, tj. 259,7 milijarde EUR. Ta sredstva se uporabljajo za financiranje strateških prometnih in komunikacijskih infrastruktur, spodbujanje prehoda na okolju prijaznejše gospodarstvo, pomoč malim in srednjim podjetjem, da bi postala bolj inovativna in konkurenčna, ustvarjanje novih in trajnih zaposlitvenih priložnosti, krepitev in posodobitev izobraževalnih sistemov ter izgradnjo bolj vključujoče družbe. Več informacij o evropskih strukturnih in investicijskih skladih je na voljo na http://europa.eu/!RG44xN.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/regional-policy_sl

Cilj EU je doseči večjo konkurenčnost industrije in podjetništva ter spodbujati delovna mesta in rast s podjetjem naklonjenim okoljem.

Podjetniška in industrijska politika EU je namenjena izboljšanju poslovnega okolja, spodbujanju podjetništva in ustvarjanja delovnih mest ter olajšanju dostopa malih podjetij do financiranja in trgov. Mala in srednja podjetja pomenijo 99 % vseh podjetij v EU in zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju. Politike EU spodbujajo ustanavljanje novih podjetij in podpirajo inovativna podjetja pri prizadevanjih, da bi razširila svoje dejavnosti. Z boljšimi trgovinskimi sporazumi se odpirajo trgi za podjetja EU, sprejeti pa je mogoče tudi ukrepe za preprečevanje nelojalne konkurence zunaj EU. Cilji EU so:

• okrepiti svojo industrijsko bazo in spodbujati prehod na nizkoogljično gospodarstvo,
• spodbujati inovacije kot sredstvo za ustvarjanje novih virov rasti,
• spodbujati mala podjetja in podjetniško kulturo,
• zajamčiti trg za blago na ravni EU in
• povečati koristi naložb EU v vesolju.

Kaj dela EU

EU je zavezana pomoči podjetjem in industriji, da bi postali konkurenčnejši ter ustvarjali rast in nova delovna mesta. Cilj je pomagati evropskim podjetjem, da bi postala pametnejša ter bolj inovativna in trajnostna. Industrijska politika prispeva h konkurenčnosti z vzpostavitvijo ustreznih okvirnih pogojev (kot sta pametna zakonodaja in razvoj znanj in spretnosti). Evropska komisija je pripravila sektorske akcijske načrte in zakonodajo, da bi podprla več kot dvanajst ključnih industrijskih sektorjev, vključno s kemijsko, avtomobilsko, živilsko, zdravstveno, biotehnološko in aeronavtično industrijo. Odgovorna je tudi za sektorje z geostrateškimi posledicami in visoko stopnjo javnih intervencij, kot so obrambni, varnostni in vesoljski sektor.

Evropska komisija je v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko pripravila naložbeni načrt za Evropo. V okviru načrta je bil vzpostavljen Evropski sklad za strateške naložbe, da bi se mobilizirale naložbe v Evropi. Do novembra 2018 je načrt omogočil 360 milijard EUR naložb. Sklad zagotavlja jamstva za podporo projektom, ki jih financira Evropska investicijska banka in se osredotočajo na infrastrukturo, inovacije in manjša podjetja. Boljši dostop do finančnih sredstev bo po pričakovanjih lahko izkoristilo približno 850 000 malih in srednjih podjetij. Komisija upravlja več programov EU za podporo inovacijam in podjetništvu, med drugim:

• COSME – Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja,
• Obzorje 2020 za raziskave in inovacije,
• Galileo za satelitsko navigacijo in Copernicus za opazovanje Zemlje; ta programa zagotavljata storitve milijonom ljudi in podjetij.

EU poleg tega podjetjem omogoča vrsto podpornih storitev, kot sta evropska podjetniška mreža in Erasmus za mlade podjetnike.

Več informacij: https://europa.eu/european-union/topics/enterprise_sl

Program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v vrednosti 77 milijard EUR pomaga EU spodbujati rast in delovna mesta ter obravnavati nekatere največje izzive.

Raziskave in inovacije so bistvene za naše gospodarstvo in družbo. So v središču evropskih prizadevanj za kakovostna delovna mesta ter spodbujanje rasti in naložb. Poleg tega nam zagotavljajo znanje in rešitve za spopadanje s perečimi problemi, kot je izbruh virusa ebole leta 2014, in dolgoročnimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe.

Raziskave in inovacije obenem pomagajo izboljšati življenje ljudi z izboljšavami na področjih, kot so zdravstveno varstvo, promet in energija, ter so zaslužne za številne nove izdelke in storitve, ki lahko izboljšajo kakovost življenja in povečajo našo gospodarsko uspešnost.

Kaj dela EU

EU je največja tovarna znanja na svetu, saj pokriva skoraj tretjino znanstvene in tehnološke proizvodnje na svetu. Kljub temu mora postati uspešnejša pri pretvarjanju odličnih raziskovalnih in inovativnih zamisli v uspešne izdelke in tehnologije, saj je konkurenca vse večja. Vse države članice EU imajo svoje raziskovalne politike in sheme financiranja, vendar je mogoče številna pomembna vprašanja najbolje obravnavati z lajšanjem sodelovanja med raziskovalci in inovatorji iz različnih držav. Zato so raziskave in inovacije podprte na ravni EU, zlasti prek programa Obzorje 2020.

Obzorje 2020 je najobsežnejši program za raziskave in inovacije v EU doslej. V okviru tega programa bodo v sedmih letih (2014–2020) izvedene naložbe v višini 77 milijard EUR, ta denar pa privablja tudi druge javne in zasebne naložbe. Zagotavlja preboje, odkritja in vodilne dosežke na svetu, tako v laboratoriju kot pri prenosu odličnih zamisli iz laboratorija na trg.

Obzorje 2020 ima tri glavne cilje:

• spodbujati odlično znanost, tudi prek Evropskega raziskovalnega sveta, ter usposabljanje in razvoj poklicne poti za raziskovalce v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie,
• spodbujati industrijsko vodilno vlogo na področjih, kot so nanotehnologije, biotehnologija ter informacijska in komunikacijska tehnologija, ter prek podpore za podjetja in podjetnike in
• obravnavati naše največje družbene izzive, vključno z zdravjem, prometom, energijo, podnebnimi ukrepi ter zaščito svobode in varnostjo.

Evropska komisija si poleg tega prizadeva razviti politike, ki spodbujajo odlične raziskave in krepijo inovacije. Nove politike in ukrepe je mogoče razvrstiti v tri glavne teme: odprte inovacije, odprta znanost in odprtost svetu.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/research-and-innovation_sl

Ekonomska in monetarna unija ter evro zagotavljata skupne temelje za večjo stabilnost, rast in blaginjo v vsej Evropi.

Ekonomska in monetarna unija združuje in povezuje gospodarstva EU z usklajenimi gospodarskimi in fiskalnimi politikami, skupno monetarno politiko in skupno valuto, tj. evrom. Zagotavljanje delovnih mest, rasti, socialne pravičnosti in finančne stabilnosti je močno orodje, vendar gre za delo, ki še ni dokončano.

Kaj dela EU

Cilji gospodarskih in finančnih politik EU v evroobmočju in EU so:

• spodbujati rast in zaposlovanje,
• spodbujati makroekonomsko in fiskalno stabilnost,
• izboljšati učinkovito delovanje ekonomske in monetarne unije,
• spodbujati naložbe,
• preprečiti ali odpraviti makroekonomska neravnotežja,
• pomagati usklajevati nacionalne strukturne politike in
• spodbujati blaginjo zunaj meja EU.

V odziv na gospodarsko in finančno krizo iz leta 2008 je bilo okrepljeno ekonomsko upravljanje EU z izboljšavami Pakta za stabilnost in rast, tj. fiskalnih pravil, ki jih države članice upoštevajo za spodbujanje in ohranjanje stabilnosti ekonomske in monetarne unije. Države, ki niso imele več dostopa do finančnih trgov, kot je Grčija, so prejele finančno podporo in podporo politike, kot trajna rešitev evroobmočja za take primere pa je bil vzpostavljen evropski mehanizem za stabilnost.

Uveden je bil tudi postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, da bi spremljali in odpravljali potencialno težavne gospodarske trende v posameznih državah članicah in preprečili, da bi vplivali na ostale.

Evro, ki je v obtoku od leta 2002 in ga uporablja več kot 340 milijonov ljudi v 19 državah članicah, je za ameriškim dolarjem druga najpomembnejša valuta na svetu. Enotna valuta je praktična za državljane in državljanke, koristi poslovanju in pomeni pomemben dosežek evropske integracije.

Namen naložbenega načrta za Evropo, sprejetega novembra 2014, je z javnimi jamstvi spodbujati zasebne naložbe. Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen v okviru načrta, je presegel pričakovanja, saj je do oktobra 2019 pritegnil že 439 milijard EUR naložb. Z naložbami v okviru načrta je bilo podprtih 1,1 milijona novih delovnih mest, do leta 2022 pa naj bi to število naraslo na 1,7 milijona. Boljši dostop do finančnih sredstev bo lahko izkoristilo več kot milijon malih in srednjih podjetij, načrt pa je pripomogel k 0,9-odstotnemu povečanju bruto domačega proizvoda EU.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/economy-finance-and-euro_sl
Dokument Evropske komisije z razmislekom o poglobitvi ekonomske in monetarne unije

EU si prizadeva zagotavljati, da finančni sistem ostaja močan in varen ter da enotni trg potrošnicam in potrošnikom ter podjetjem ponuja finančne produkte, ki jih potrebujejo.

Finančne institucije in trgi imajo ključno vlogo pri stabilnosti in rasti gospodarstva EU. Zagotavljajo finančna sredstva gospodinjstvom in podjetjem, omogočajo ljudem, da varčujejo in vlagajo, zagotavljajo zavarovanje pred tveganji in olajšujejo plačila.

Nedelovanje finančnega sistema ima lahko daljnosežne posledice. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da nobena država EU ne more sama upravljati finančnega sektorja in nadzorovati tveganj za finančno stabilnost. Zaradi krize je EU izvedla ambiciozne reforme, da bi okrepila finančni sistem in zmožnost EU za spopadanje s prihodnjimi finančnimi in gospodarskimi pretresi. To vključuje zaostritev pravil za zaščito vlog v primeru propada banke.

Kaj dela EU

Cilj EU je vzpostaviti močan in varen finančni sektor s krepitvijo nadzora finančnih institucij in reguliranjem zapletenih finančnih produktov. Evropska komisija nadaljuje svoja prizadevanja za ohranitev stabilnega in odpornega finančnega sistema ter obravnavanje preostalih tveganj, ob tem pa regulativni okvir prilagaja tehnološkemu in gospodarskemu razvoju.

Z enotnim pravilnikom so bila določena enotna pravila za nadzor nad kapitalskimi zahtevami za banke, večjo zaščito vlagateljev in upravljanje propadajočih bank. Bančna unija je v 19 državah članicah evroobmočja prenesla nadzor in reševanje bank z nacionalne ravni na raven EU. Unija kapitalskih trgov ustvarja potreben okvir za mobilizacijo kapitala v Evropi in njegovo usmerjanje v vsa podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter infrastrukturne projekte, ki ta kapital potrebujejo za širitev in ustvarjanje delovnih mest.

Trenutno še ni popolnoma integriranega enotnega trga EU za finančne storitve za potrošnike, ki se večinoma še vedno izvajajo na nacionalni ravni. To potrošnikom otežuje čezmejni dostop do finančnih produktov, kot so bančni računi, kreditne kartice, hipoteke in zavarovanja, ali njihov prenos prek meja. EU si prizadeva, da bi imeli potrošniki in mali vlagatelji več koristi od finančnih storitev. Sprejela je na primer ukrepe za zagotovitev pravice dostopa do osnovnih bančnih računov, ki velja v vsej EU. Prizadeva si tudi za dodatno izkoriščanje potenciala digitalizacije in tehnološkega razvoja za izboljšanje dostopa potrošnikov do finančnih storitev.

EU je predstavila akcijski načrt za trajnostno financiranje, pri katerem gre za naložbe, ki upoštevajo okoljske, socialne in upravljavske vidike. Pobuda je del prizadevanj v okviru unije kapitalskih trgov, da bi se financiranje povezalo s specifičnimi potrebami evropskega gospodarstva v korist planeta in naše družbe. To je eden od ključnih korakov za izvajanje Pariškega sporazuma in agende EU za trajnostni razvoj.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/banking-and-finance_sl

Enotni trg je eden izmed največjih dosežkov EU. Spodbuja rast in delovna mesta ter ljudem in podjetjem lajša vsakdanje življenje.

Zaradi enotnega trga (ki se včasih imenuje tudi notranji trg) je na ravni EU omogočen skoraj tak prosti pretok oseb, blaga, storitev in denarja kot znotraj posameznih držav. Državljanke in državljani EU lahko študirajo, živijo, nakupujejo, delajo in se upokojijo v kateri koli državi EU ter uživajo v ponudbi izdelkov iz vse Evrope.

Da bi olajšali dejavnosti na enotnem trgu, je bilo odpravljenih več sto tehničnih, pravnih in birokratskih ovir za prosto trgovino in prosti pretok med državami članicami EU. Podjetja so zato razširila svoje poslovanje, zaradi konkurence pa so cene nižje in potrošniki imajo večjo izbiro. Telefonski klici v Evropi so na primer veliko cenejši, cene letalskih vozovnic so bistveno nižje, vzpostavljene pa so bile tudi nove linije. EU si obenem prizadeva zagotoviti, da večje svoboščine ne bi škodile pravičnosti, varstvu potrošnikov ali okoljski trajnosti.

Kaj dela EU

Evropska komisija sodeluje z organi in zainteresiranimi stranmi v državah članicah, da bi spremljala in izvrševala obstoječa pravila, da bi ljudje in podjetja lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponuja enotni trg. Vendar so še prisotne nekatere ovire za v celoti delujoč enotni trg. EU si zlasti prizadeva:

• odpraviti sedanje regulativne ali upravne ovire, ki ljudem preprečujejo, da bi zlahka kupovali ali prodajali blago in storitve iz druge države članice ali v njej,
• malim in velikim podjetjem olajšati pridobivanje denarja prek naložbenega načrta za Evropo in unije kapitalskih trgov,
• spodbujati delavce in delavke k zaposlovanju v drugih državah EU, da bi zapolnili prosta delovna mesta in izpolnili potrebe po posebnih znanjih in spretnostih, tudi prek evropske poklicne izkaznice in portala za zaposlitveno mobilnost EURES,
• preprečevati socialni damping, tj. uporabo poceni delovne sile in selitev proizvodnje v države ali na območja z nizkimi plačami,
• spodbujati sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi in
• vzpostaviti skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb v EU in davek na finančne transakcije.

S pravili za enotni trg je zagotovljen prosti pretok oseb, poleg tega pa državljani in državljanke EU ne potrebujejo potnega lista za potovanje znotraj schengenskega območja, ki zdaj zajema države članice EU (razen Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Irske in Romunije) ter Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico. Za zagotovitev varnosti na schengenskem območju so te države zaostrile preglede na zunanjih mejah EU in povečale policijsko sodelovanje.

Na portalu Tvoja Evropa so na voljo informacije o življenju, delu, potovanju, študiju in poslovanju v drugi državi EU. Prek portala je mogoče dostopati do storitev, kot sta Tvoja Evropa – nasveti (za individualno pravno svetovanje) in SOLVIT (reševanje težav z javnimi organi v drugi državi).

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/single-market_sl

Potrošniška politika EU ščiti pravice potrošnic in potrošnikov, zagotavlja varnost proizvodov, pomaga ljudem pri ozaveščenem odločanju glede nakupa blaga in storitev ter ponuja orodja za reševanje morebitnih težav.

Enotni trg EU ponuja potrošnikom dostop do večje izbire, prilagodljivost, kakovost in najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Vendar lahko pomeni tudi izziv za potrošnike, zlasti na hitro razvijajočih se področjih, kot so digitalne, energetske in finančne storitve. Potrošniška politika EU zagotavlja, da se bodo pravice ljudi spoštovale, če naletijo na kakršne koli težave pri nakupih blaga ali najemanju storitev iz drugih držav EU, tudi prek spleta. Tako se krepi zaupanje potrošnikov v EU, kar je koristno tudi za podjetja, ki trgujejo čezmejno na enotnem trgu EU.

Kaj dela EU

EU potrošnicam in potrošnikom ponuja niz praktičnih pravic, ki se uporabljajo v primeru težav.

• Minimalni standardi za pravice potnikov so bili določeni za vse načine prevoza, vključno z informacijami, pomočjo in odškodnino v primeru odpovedi ali dolgih zamud.
• Pri nakupovanju prek spleta imajo potrošniki 14 dni časa, da razmislijo o nakupu in odstopijo od njega. Proizvod lahko vedno vrnejo v dveh tednih in dobijo povrnjen denar.
• Z junijem 2017 so bile ukinjene tarife za gostovanje. Evropejci in Evropejke, ki potujejo znotraj EU, plačujejo domače cene za gostujoče klice, sporočila SMS in podatke.
• Če se proizvod, kupljen v EU (prek spleta ali v trgovini), razlikuje od oglaševanega ali ne deluje pravilno, ima potrošnik pravico vsaj do brezplačnega popravila ali zamenjave.
• Od leta 2016 nova pravila EU o hipotekarnih kreditih zagotavljajo jasne informacije v oglasih in pravočasne informacije potrošnikom pred podpisom pogodbe.

EU zagotavlja tudi podporo za hitro in učinkovito reševanje sporov s trgovci. Ti cenovno ugodni, hitri postopki se lahko uporabljajo za domače in čezmejne spore. Platforma za spletno reševanje sporov omogoča potrošnikom in trgovcem, da spore glede spletnih nakupov v celoti rešujejo prek spleta. Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov potrošnikom zagotavlja brezplačno pomoč in nasvete glede njihovih čezmejnih nakupov.

Strogi varnostni standardi se uporabljajo za igrače, električne naprave, kozmetične izdelke in zdravila, stroga pravila pa zagotavljajo, da se nevarni izdelki odpokličejo s trga. Vsako leto je prek sistema EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih prijavljenih več kot dvesto različnih nevarnih izdelkov.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/consumers_sl

Cilj pravil EU o konkurenci je zagotoviti, da vsa podjetja konkurirajo pošteno in enakovredno na enotnem trgu v korist potrošnikov, podjetij in evropskega gospodarstva kot celote.

Evropska komisija skupaj z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in nacionalnimi sodišči uveljavlja politiko konkurence EU in pravila, katerih cilj je zagotoviti lojalno konkurenco med podjetji. To prispeva k zniževanju cen in izboljševanju kakovosti, spodbuja inovacije in učinkovitost ter ustvarja večjo izbiro za potrošnice in potrošnike.

Kaj dela EU

Komisija sprejema ukrepe v zvezi s:

• karteli ali drugimi nezakonitimi ureditvami med podjetji za izogibanje medsebojni konkurenci ali za določanje umetno visokih cen,
• primeri, ko večji akterji zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na trgu, da bi s tem izrinili konkurente ali zaračunavali previsoke cene,
• združitvami in prevzemi podjetij, ki bi lahko omejili konkurenco na enotnem trgu,
• finančno podporo (državno pomočjo) podjetjem s strani vlad EU, s čimer se nekaterim podjetjem daje prednost pred ostalimi, kar lahko izkrivi konkurenco na enotnem trgu, in
• spodbujanjem kulture konkurence na mednarodni ravni, tako da so podjetja iz EU deležna lojalne konkurence na trgih drugod po svetu.

Preiskave EU na področju protikonkurenčnih praks lahko poleg blaga zajemajo tudi poklice in storitve. Komisija spremlja pomoč, ki jo države članice zagotavljajo podjetjem, da bi zagotovila, da se določenim podjetjem ne dajejo nepoštene prednosti pred konkurenti. Državna pomoč se lahko dovoli, če koristi prikrajšanim regijam, malim in srednjim podjetjem, raziskavam in razvoju, varovanju okolja, usposabljanju, zaposlovanju ali kulturi ali to promovira.

Komisija je leta 2016 in 2017 naložila globo članom kartela proizvajalcev tovornjakov. Gre za šest vodilnih podjetij, ki proizvedejo več kot 90 % srednje velikih in težkih tovornjakov, prodanih v Evropi, in sicer Scania, Daimler, DAF, Iveco, MAN in Volvo/Renault. Komisija je šestim podjetjem naložila globo v skupnem znesku 3,8 milijarde EUR. Ta denar gre v proračun EU, s čimer se zmanjša prispevek davkoplačevalcev.

Velika podjetja svoje pogajalske moči ne smejo izkoriščati za vzpostavljanje razmer, ki bi dobaviteljem ali strankam oteževale poslovanje z njihovimi konkurenti. Na primer, leta 2017 je Evropska komisija podjetju Google naložila globo v višini 2,42 milijarde EUR, ker je kot iskalnik zlorabljalo svoj prevladujoči položaj na trgu s promoviranjem svojih storitev primerjave cen v rezultatih iskanja in degradiranjem storitev svojih konkurentov. Julija 2018 je bila Googlu naložena dodatna globa v višini 4,34 milijarde EUR zaradi nalaganja nezakonitih omejitev proizvajalcem naprav s sistemom Android. Več primerov najdete na https://ec.europa.eu/competition/consumers/how/index_sl.html.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/competition_sl

Medtem ko so nacionalne vlade odgovorne za določanje davčnih stopenj in pobiranje davkov, EU zagotavlja, da ljudje ali podjetja iz druge države članice niso diskriminirani in da davki ne ovirajo enotnega trga EU.

Vlade držav članic imajo na splošno proste roke pri oblikovanju davčne zakonodaje v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami. Pri tem morajo spoštovati nekatera temeljna načela, kot sta nediskriminacija in spoštovanje prostega pretoka blaga in storitev na enotnem trgu. Vse več podjetij in posameznikov je dejavnih v več kot eni državi, zaradi česar s pomočjo pravnih sredstev lažje plačujejo najnižji možni davek („izogibanje davkom“) ali davkov sploh ne plačujejo („davčna utaja“). Posamezna država ne more sama obravnavati teh vprašanj, zato države članice EU sodelujejo, da bi zagotovile pravično obdavčitev.

Kaj dela EU

EU nima neposredne vloge pri pobiranju davkov ali določanju davčnih stopenj. Vloga EU je nadzorovati nacionalna davčna pravila za zagotavljanje njihove skladnosti z nekaterimi politikami EU, kot so:

• spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest,
• zagotavljanje prostega pretoka blaga, storitev in kapitala na enotnem trgu EU,
• zagotavljanje, da podjetja v eni državi nimajo nepoštene prednosti pred konkurenti v drugi državi,
• zagotavljanje, da davki ne diskriminirajo potrošnikov, delavcev ali podjetij iz drugih držav EU.

Vlade vseh držav članic se morajo pri sprejemanju odločitev EU o davčnih vprašanjih dogovoriti tako, da se upoštevajo interesi vseh držav EU. Za nekatere davke, kot so davek na dodano vrednost ali trošarine na bencin, tobačne izdelke in alkoholne pijače, so se države članice dogovorile, da bodo na splošno uskladile svoja pravila o minimalnih stopnjah, da bi preprečile nepošteno konkurenco na enotnem trgu.

Davčna zakonodaja ene države članice ne bi smela dovoljevati, da se ljudje ali podjetja izognejo obdavčitvi v drugi državi. Ukrepanje na ravni EU je bistveno za reševanje tega problema. Po sprejetju akcijskega načrta EU leta 2012 so bili sprejeti številni zakonodajni ukrepi za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom.

Tesno sodelovanje med davčnimi upravami tudi pomaga preprečevati, da bi podjetja izkoriščala vrzeli med različnimi sistemi držav s ciljem znižati znesek davkov, ki jih plačujejo.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/taxation_sl

Carinska unija EU pomeni, da vse države članice sodelujejo pri skrbi, da v EU uvoženo blago prosto kroži ter da je varno za ljudi, živali in okolje.

Carinska unija pomeni, da vključene države uporabljajo enake tarife za blago, uvoženo na njihovo ozemlje iz tujine, in ne uporabljajo tarif znotraj Unije. V primeru EU to pomeni, da za blago, ki se prevaža iz ene države članice v drugo, ni treba plačati carin.

Carinska unija EU je eno redkih področij, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije. Evropska komisija predlaga zakonodajo o carinskih zadevah EU in skrbi za njeno izvajanje.

Kaj dela EU

V praksi carinsko unijo EU upravljajo nacionalne carinske službe, ki delujejo, kot bi bile ena sama. Potrošnike ščitijo pred blagom, ki bi bilo lahko nevarno ali škodljivo za njihovo zdravje, živali in okolje pa pred rastlinskimi in živalskimi boleznimi. Poleg tega prispevajo k boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter skrbijo, da se evropski zakladi ne tihotapijo iz EU.

Carinske službe tudi preprečujejo nezakonit izvoz odpadkov, saj je varstvo okolja ena od njihovih ključnih nalog. Za podjetja carinska unija pomeni, da ne glede na to, kje blago vstopi v EU, veljajo enaka pravila in da blago, ko je carinjeno, lahko prosto kroži in se prodaja kjer koli na carinskem območju EU.

Leta 2016 je na primer več kot 2 000 carinskih uradov EU, ki delajo 365 dni v letu, obravnavalo skoraj 313 milijonov carinskih deklaracij.

Carinska politika EU se trenutno osredotoča na naslednja področja:

• zagotavljanje, da vse države članice učinkovito in uspešno sodelujejo v carinski uniji,
• predlaganje zakonodaje in postopkov za zagotavljanje večje varnosti in zaščite državljank in državljanov ter za olajševanje zakonite trgovine,
• pomoč državam EU pri izmenjavi informacij, ki bi lahko bile koristne za carinske organe, in
• zagotavljanje prostega pretoka blaga na enotnem trgu EU iz ene države članice v drugo.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/customs_sl

Razvoj je v središču zunanje politike EU, pri čemer EU v svetovnem merilu zagotavlja več kot polovico finančnih sredstev za sodelovanje.

Odnosi EU s tujino temeljijo na solidarnosti in sodelovanju. Izzivi, kot so podnebne spremembe, nasilni ekstremizem, trgovina z ljudmi in nedovoljene migracije, ne poznajo meja, skrajno revščino pa lahko odpravimo le s sodelovanjem s partnerskimi državami v razvoju.

Kaj dela EU

EU meni, da razvojno sodelovanje ni „dobrodelna dejavnost“, ampak naložba v uspešno, skupno prihodnost. Zato je glavna zagovornica agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, v Evropskem soglasju o razvoju iz maja 2017 pa je opisala, kako se bo pri prizadevanjih za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 osredotočila na „ljudi, planet, blaginjo, mir in partnerstvo“.

Cilj EU je odpraviti vzroke revščine. To ne pomeni le pomoči za zagotavljanje dostojnega dostopa do hrane, čiste vode, zdravstvenega varstva, izobraževanja in zemljišč ter le razvoja osnovne prometne in energetske infrastrukture ter čistega okolja. Pomeni tudi vzpostavljanje in krepitev demokracije, človekovih pravic (vključno z enakostjo spolov) in pravne države. Brez tega ni mogoče razviti varnih in stabilnih družb, v katerih so ljudje lahko uspešni, lokalna podjetja pa lahko vlagajo in rastejo, ter ustvarjati trajnih delovnih mest.

140 diplomatskih misij (delegacij) EU sodeluje s partnerskimi državami po vsem svetu pri oblikovanju dolgoročnih programov. Ko te programe odobrijo Evropski parlament in države članice, se upravljajo na kraju samem z denarjem iz splošnega proračuna EU in posebnega Evropskega razvojnega sklada. EU bo v obdobju 2014–2020 namenila skupno približno 82 milijard EUR za zunanje financiranje, in sicer z nepovratnimi sredstvi, javnimi razpisi in podporo za nacionalne proračune, vse pogosteje pa tudi z uporabo sredstev EU za „izhodiščni kapital“ za spodbujanje lokalnih javnih in zasebnih naložb.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/international-cooperation-and-development_sl

EU spodbuja stabilne demokracije in gospodarstva v sosednjih državah z oblikovanjem prilagojenih partnerstev na podlagi skupnih interesov in dvostranskega ali regionalnega sodelovanja.

Kaj dela EU

Evropska sosedska politika ureja odnose EU s 16 najbližjimi sosedami. Na jugu so to: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina*, Sirija in Tunizija, na vzhodu pa: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina.

Glavni cilji sodelovanja:

• stabilizacija sosednjih držav z obvladovanjem izzivov na področju razvoja, zaposlovanja in priložnosti za mlade, prometa in energetskih povezav, varnosti in migracij,
• spodbujanje vrednot dobrega upravljanja, demokracije, pravne države in človekovih pravic,
• krepitev sodelovanja na regionalni ravni, na primer prek vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje.

Poleg tega si EU v sklopu južnega sosedstva v sodelovanju s partnerji prizadeva za reševanje kriz, kot sta sirska ali libijska, ter uravnavanje migracijskih tokov.

Širitvena politika EU zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo**, Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo. Za evropske države, ki želijo pristopiti k EU, je članstvo v EU močna spodbuda za demokratične in gospodarske reforme. Spodbuja tudi spravo in stabilnost. Evropska država lahko postane članica EU le, če izpolnjuje demokratične standarde (vključno s pravno državo, človekovimi pravicami ter spoštovanjem in varstvom manjšin), ima delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za obvladovanje konkurence in tržnih sil v EU ter lahko prevzame odgovornost članstva v EU.

Turčija je partnerica EU na mnogih ključnih področjih, vendar se v zadnjih letih oddaljuje od temeljnih vrednot in načel EU. Pogajanja o pristopu Turčije so zato dejansko zamrznjena. Evropska unija ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter oblikovanje kooperativnih in vzajemno koristnih odnosov s Turčijo.

EU je leta 2020 regijam sosedstva in širitve namenila 7,47 milijarde evrov pomoči za blažitev posledic pandemije COVID-19. Odzvala se je na izredne razmere, podprla raziskave, zdravstvene sisteme in sisteme oskrbe z vodo ter obravnavala gospodarske in socialne posledice pandemije.

• To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.

• To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Več informacij: Sosedska politika Širitev Sosede EU WeBalkans

EU zagovarja prosto trgovino. Trgovina z državami zunaj EU neposredno ali posredno podpira 35 milijonov delovnih mest v Evropi. EU se zavzema za odprte, na pravilih temelječe trge, enake konkurenčne pogoje in najvišje mednarodne standarde po vsem svetu.

EU je največja svetovna trgovska velesila in eno najbolj odprtih gospodarstev. Tretjina bruto domačega proizvoda EU je odvisna od trgovine. Po napovedih naj bi 85 % prihodnje svetovne rasti izviralo iz držav zunaj Evrope. EU se pogaja in dogovarja o mednarodnih trgovinskih sporazumih v imenu svojih držav članic.

Kaj dela EU

Trgovinska politika EU zajema trgovino z blagom in storitvami, pa tudi zadeve, kot so trgovinski vidiki intelektualne lastnine in neposredne tuje naložbe.

Evropska komisija je februarja 2021 predstavila novo trgovinsko strategijo EU, ki določa tri glavne cilje.

1. Podpora okrevanju in preoblikovanju gospodarstva EU, da bo podpiralo naše zelene in digitalne ambicije.
2. Oblikovanje globalnih pravil, ki bodo poštena in trajnostna.
3. Povečanje sposobnosti EU, da zaščiti svoje interese in uveljavi svoje pravice.

Ključni del strategije je zaveza k reformi Svetovne trgovinske organizacije, da se bo lahko bolje odzivala na izzive sodobne trgovine.

Trgovinska politika ima lahko pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja. EU bo zato v svojih trgovinskih sporazumih izboljšala izvajanje in uveljavljanje poglavij o trajnostnem razvoju. Zlasti bo predlagala, da spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma postane ključen element prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumov.

EU se zavzema za odprto in pravično trgovino ter se bori proti protekcionizmu. Prizadeva si za ravnotežje med odprtostjo ter varstvom ljudi in podjetij pred nepoštenimi trgovinskimi praksami. Z imenovanjem glavnega uradnika za trgovinsko skladnost EU daje poseben poudarek povečanju koristi trgovinskih sporazumov za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja ter kmete, in zagotavljanju, da njeni trgovinski partnerji spoštujejo svoje zaveze, tudi glede trajnostnega razvoja.

EU ima sklenjenih 46 trgovinskih sporazumov z 78 partnerji po vsem svetu. Leta 2020 je dosegla nov trgovinski sporazum z Mehiko, veljati pa je začel trgovinski sporazum z Vietnamom. Sporazum z Japonsko je že v prvem letu prinesel koristi za izvoz EU, ki se je v prvih 10 mesecih izvajanja povečal za skoraj 7 %.

Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 sta EU in Združeno kraljestvo 30. decembra 2020 podpisala sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/trade_sl

EU je skupaj z državami članicami vodilna svetovna donatorka humanitarne pomoči, pri čemer zagotavlja in usklajuje nujno pomoč za ljudi na območjih, ki so jih prizadele nesreče, v Evropi in po svetu.

EU zagotavlja nujno pomoč ljudem, ki jih je prizadela kriza. V letu 2017 je pomoč EU v višini 2,2 milijarde EUR prejelo več kot 120 milijonov ljudi v več kot 80 državah. Cilji EU so:

• reševanje in zaščita človeških življenj, preprečevanje in ublažitev trpljenja ljudi ter ohranjanje integritete in dostojanstva prebivalstva, ki so ga prizadele naravne nesreče in krize, ki jih povzroči človek,
• zagotavljanje hitrega odziva na izredne razmere v EU in drugod,
• zmanjšanje tveganj nesreč, na primer z uporabo strategij, namenjenih blažitvi posledic podnebnih sprememb,
• izboljšanje pripravljenosti na nesreče, na primer z razvojem sistemov zgodnjega opozarjanja,
• zagotavljanje nemotenega prehoda po izvedbi nujnih ukrepov v povezavi s strategijami razvojne pomoči,
• okrepitev splošne odpornosti prebivalstva, na primer z naložbami v ukrepe za pomoč pri njihovi pripravi na prihodnje nesreče, ter
• zaščita in zagotavljanje prihodnosti otrok, ki so jih prizadele nesreče, ki jih je povzročil človek, ali naravne nesreče.

Kaj dela EU

EU se na krizne razmere odziva prek Generalnega direktorata Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO), kar omogoča hitro in učinkovito zagotavljanje nujne pomoči EU z njenima glavnima instrumentoma: humanitarno pomočjo in civilno zaščito. EU je vodilna donatorka humanitarne pomoči v številnih krizah, vključno z naslednjimi primeri:

• pomoč v izrednih razmerah razseljenim osebam v Siriji in beguncem v sosednjih državah,
• humanitarna pomoč beguncem in notranje razseljenim osebam v Grčiji, Iraku, Turčiji in Jemnu,
• humanitarni projekti, ki rešujejo življenja v najbolj prizadetih skupnostih v Južnem Sudanu in Srednjeafriški republiki,
• pomoč skupnostim na območjih, ki jih pogosto prizadenejo nesreče, da se bolje pripravijo nanje in si opomorejo od njih. Z vsakim evrom, porabljenim za pripravljenost, prihranimo do sedem evrov, ki bi jih porabili za odziv po nesrečah.

EU s svojim mehanizmom na področju civilne zaščite pošilja ekipe, ki pomagajo v številnih krizah v EU in po svetu. Primeri take pomoči so:

• usklajevanje in sofinanciranje stroškov prevoza pri dejavnostih gašenja požarov v Evropi v zelo intenzivni poletni sezoni požarov leta 2017,
• pošiljanje strokovnega znanja, ekip in opreme državam po svetu, ki so jih leta 2017 prizadeli potresi (Irak, Mehika), poplave (Albanija, Peru) in epidemije (Uganda, Bangladeš), in
• pomoč ljudem, ki sta jih septembra 2017 na Karibih prizadela orkana Irma in Maria.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/humanitarian-aid-and-civil-protection_sl

EU lahko zaradi svoje zunanje in varnostne politike v svetovnih zadevah nastopa in deluje enotno, zato lahko države članice obravnavajo izzive, ki jim same niso kos, s tem pa se pripomore tudi k varnosti in blaginji državljank in državljanov EU.

Politiko izvaja vodja zunanjih zadev EU, tj. visoki predstavnik oziroma predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (ki je tudi podpredsednik oziroma podpredsednica Komisije), ob podpori Evropske službe za zunanje delovanje, tj. diplomatske službe EU. Zunanje delovanje EU temelji na načelih, ki so navdihnili njen nastanek in razvoj in ki jih želi spodbujati v širšem svetu, vključno z mirom, demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Kaj dela EU

Visoka predstavnica in podpredsednica je leta 2016 vzpostavila globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU, katere namen je povečati stabilnost v evropskem sosedstvu in drugod, spodbuditi varnost in obrambo ter obravnavati izzive, kot so energetska varnost, nedovoljene migracije, podnebne spremembe in terorizem. Nadaljevalno delo na področju varnosti in obrambe je bilo še posebej hitro, saj je bil leta 2016 sprejet obsežen sveženj za varnost in obrambo EU, v okviru katerega bo Evropa prevzela večjo odgovornost za ti področji. Globalna strategija določa naslednjih pet prednostnih nalog za delovanje EU:

• varnost EU,
• državna in družbena odpornost,
• celosten pristop do konfliktov in kriz,
• kooperativne regionalne ureditve in
• globalno upravljanje za 21. stoletje.

EU podpira države, ki se srečujejo s konflikti in krizami. Je vodilna donatorka v mednarodnem odzivu na krizo v Siriji, pri čemer je bilo za podporo sirskemu ljudstvu zagotovljenih več kot 11 milijard EUR. Še naprej podpira mednarodna prizadevanja, da bi bil na Bližnjem vzhodu dosežen mir, saj podpira dvodržavno rešitev, v okviru katere bi palestinska država obstajala ob Izraelu. Dogovor o iranskem jedrskem programu, dosežen leta 2015, je dokazal vlogo EU pri vodenju mirovnih pogovorov v imenu mednarodne skupnosti. V letu 2018 je potekalo 16 civilnih misij in vojaških operacij na treh celinah. Odločitve o napotitvi skupaj sprejemajo nacionalni ministri držav EU. Zgodbe o uspehu so med drugim mirovne misije EU v več nemirnih predelih sveta, usposabljanje policistov, vojakov in pripadnikov obalne straže, podpora za konsolidacijo države po spopadih in boj proti piratstvu pri Afriškem rogu. EU nima stalne vojske, vendar pod zastavo EU združuje sile, ki jih prispevajo njene države članice.

Evropski obrambni sklad, ustanovljen leta 2017, usklajuje, dopolnjuje in povečuje nacionalne naložbe v obrambo, da bi se povečal učinek ter razvili obrambna tehnologija in oprema za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih varnostnih potreb.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/foreign-affairs-and-security-policy_sl
Dokument Evropske komisije z razmislekom o prihodnosti evropske obrambe

EU svojim državljankam in državljanom zagotavlja vrsto temeljnih pravic in jih ščiti pred diskriminacijo, medtem ko skupno pravosodno območje EU pomaga pri reševanju čezmejnih pravnih težav posameznikov in podjetij.

EU ni zgolj enotni trg blaga in storitev. Evropejci in Evropejke imajo skupne vrednote, navedene v pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah, ki zagotavljajo pravice državljankam in državljanom EU (vsaka oseba, ki ima državljanstvo države EU, je samodejno tudi državljan oziroma državljanka EU). EU poleg tega Evropejcem in Evropejkam, ki študirajo, delajo ali se poročijo v drugih državah EU, olajšuje življenje s povezovanjem različnih nacionalnih pravnih sistemov v EU. Neomejeno skupno pravosodno območje brez meja bo državljanom in državljankam omogočilo sklicevanje na sklop pravic ter dostop do pravnega varstva po vsej Evropi.

Kaj dela EU

EU zagotavlja ta sklop pravil, ki vključuje:

• pravila, ki preprečujejo diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;
• pravico vsakogar do varstva osebnih podatkov po novih pravilih (Splošni uredbi o varstvu podatkov), ki so začela veljati maja 2018;
• Listino o temeljnih pravicah, ki združuje vse osebne, državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, ki jih imajo državljani EU. Evropska unija te pravice zagotavlja, kadar gre za pravo Unije;
• politike EU na področju pravosodja in temeljnih pravic: ključna vprašanja so usklajevanje pravil na področju pravosodja, minimalni standardi v EU in dostop do sodnega varstva pod enakimi pogoji v vseh državah. Na primer, žrtve kaznivih dejanj imajo kjer koli v EU skupen niz minimalnih pravic. To usklajevanje poleg tega pomaga državljankam in državljanom uveljavljati pravico do prostega gibanja ter podjetjem, da lahko trgujejo in delujejo na celotnem enotnem trgu EU.

EU si tudi prizadeva okrepiti vzajemno zaupanje med sodišči in upravami držav članic EU, da bi se vzajemno priznavale sodne odločbe. To je zlasti pomembno v civilnih zadevah, kot so razveza zakonske zveze, varstvo in vzgoja otroka ali preživninski zahtevki. Eurojust olajšuje sodelovanje med nacionalnimi pravosodnimi organi, da bi jim pomagal v boju proti hudim kaznivim dejanjem, kot so korupcija, terorizem ter nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in njihova distribucija, evropski nalog za prijetje pa je nadomestil dolgotrajne postopke izročitve za vrnitev osumljenih ali obsojenih storilcev kaznivih dejanj v državo, v kateri se jim bo ali se jim je sodilo. Med nalogami na novo ustanovljenega Evropskega javnega tožilstva, ki naj bi začelo delovati leta 2020, bodo preiskovanje, pregon in obtožba kaznivih dejanj zoper proračun EU, kot so goljufije, korupcija ali resne čezmejne goljufije na področju DDV.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/justice-and-fundamental-rights_sl

EU je odločena, da bo naslednje desetletje digitalno desetletje Evrope. Zato si prizadeva, da bodo digitalne tehnologije koristile vsem ter da bodo pripomogle doseči podnebno nevtralnost EU do leta 2050 in zagotoviti vodilno vlogo Evrope v digitalnem gospodarstvu.

Digitalne tehnologije še nikoli niso imele večjega pomena v naših življenjih. Med krizo zaradi pandemije COVID-19 so omogočile povezanost ljudi in delovanje podjetij, tudi na področju izobraževanja in usposabljanja so se izkazale za neprecenljive. Digitalne tehnologije so tudi ključne za boj proti podnebnim spremembam, vključno s pametnimi energetskimi in prometnimi sistemi.

Kaj dela EU

Temelji za digitalno preobrazbo so že postavljeni. Ukrepi EU so že prinesli številne koristi, denimo:

• odpravo dodatnih stroškov gostovanja, kadar ljudje med potovanjem po EU uporabljajo svoje mobilne naprave,
• dostop do spletnih vsebin med potovanjem po EU,
• strožja pravila EU o varstvu osebnih podatkov,
• brezplačne javne dostopne točke Wi-Fi po vsej EU,
• nova pravila, ki invalidom omogočajo boljši dostop do spletišč javnih organov,
• ukrepe za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam na spletu.

Digitalna strategija, ki jo predlaga EU, si bo še naprej prizadevala za digitalne rešitve, ki bi koristile ljudem, podjetjem in planetu. Osredotočena je na tri ključne cilje: tehnologijo, ki deluje za ljudi, pravično in konkurenčno gospodarstvo ter odprto, demokratično in trajnostno družbo.

Evropska komisija je predlagala celovit sklop pravil za spletne platforme, ki delujejo v Evropski uniji, za zaščito temeljnih pravic državljanov na spletu, preprečevanje groženj na spletu in spodbujanje inovacij. Strategija med drugim zajema tudi kibernetsko varnost, podatke, digitalno izobraževanje in demokracijo. Predlagani digitalni kompas vsebuje evropske cilje za leto 2030, ki jih preoblikuje v konkretne cilje. Varovanje vrednot EU ter temeljnih pravic in varnosti ljudi je ključnega pomena.

Program za digitalno Evropo s proračunom v višini več kot 7,5 milijarde evrov za obdobje med letoma 2021 in 2027 bo spodbujal naložbe na področjih, kot so superračunalništvo, umetna inteligenca ter digitalne veščine in znanja. Zagotovil bo tudi široko uporabo digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi, tudi v okviru vozlišč za digitalne inovacije.

Tudi drugi programi bodo podpirali digitalni prehod, vključno s programom Obzorje Evropa, ki se osredotoča na raziskave in tehnološki razvoj, ter instrument za povezovanje Evrope. Poleg tega morajo države članice EU v okviru instrumenta za okrevanje NextGenerationEU 20 odstotkov svoje finančne podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost vložiti v digitalno preobrazbo.

Več informacij: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en

Pravila o varstvu podatkov in zasebnosti v EU so najstrožja na svetu. Državljanom in podjetjem zagotavljajo varno in pravično spletno okolje ter hkrati ščitijo ljudi, zlasti otroke, pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami.

Hitra rast spletnih storitev v zadnjih letih je Evropejcem prinesla številne koristi, pa tudi morebitna nova tveganja. EU si zato stalno prizadeva, da njena zakonodaja sledi digitalni preobrazbi ter da se nezakonito ravnanje zunaj spleta obravnava kot nezakonito tudi na spletu.

Kaj dela EU

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti je temeljna pravica v Evropski uniji. V EU že desetletja veljajo visoki standardi varstva podatkov in zasebnosti. Zakonodaja zagotavlja ljudem pravice v zvezi z varstvom podatkov in zaupnostjo komunikacij. Organizacije, ki obdelujejo njihove podatke, morajo to upoštevati. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) kot odziv na internetno dobo posameznikom zagotavlja pravno izvršljive pravice, vključno s pravico do pozabe.

EU je hkrati na čelu prizadevanj, da bi digitalni svet postal varen. Namen strategije za kibernetsko varnost je okrepiti skupno odpornost Evrope proti kibernetskim grožnjam ter državljanom in podjetjem omogočiti, da izkoristijo zanesljive digitalne storitve in orodja.

Komisija se bori proti širjenju dezinformacij in napačnih informacij na spletu, da bi zaščitila evropske vrednote in demokratične sisteme. Med pobudami so akcijski načrt in kodeks ravnanja glede dezinformacij za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam, akcijski načrt za evropsko demokracijo in evropska opazovalnica digitalnih medijev.

Namen evropskega kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu je, da se zahtevki za odstranitev rasističnih in ksenofobičnih vsebin obravnavajo hitro. Podjetja, med katerimi so Facebook, Twitter, Instagram in Snapchat, so se zavezala, da bodo večino teh zahtevkov pregledala v manj kot 24 urah ter jih po potrebi odstranila.

Varnost otrok na spletu je bistvenega pomena. Evropska strategija za boljši internet za otroke je vplivala na nacionalne politike v večini držav članic EU ter določila globalno merilo za zaščito in opolnomočenje otrok na spletu. Mreža centrov za varnejši internet, ki jo financira EU, ozavešča glede spletne varnosti in spodbuja udeležbo otrok. Nova pravila o avdiovizualnih medijskih storitvah zahtevajo od platform za spletno izmenjavo videoposnetkov, da omejijo dostop otrok do škodljivih vsebin, predlagani akt o digitalnih storitvah pa vsebuje posebne zahteve za obravnavo bistvenih tveganj za dobrobit otrok. Komisija je predstavila tudi strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/shaping-europe-digital-future_sl
Betterinternetforkids.eu

Skupna politika EU na področju azila in priseljevanja pomaga Evropi pri učinkovitem obravnavanju migracijskih izzivov.

Od leta 2015 je za mednarodno zaščito v EU zaprosilo več kot 3,2 milijona prosilcev za azil, pri čemer so številni bežali pred vojno in grozotami v Siriji in drugih nemirnih državah.

Kaj dela EU

EU je oblikovala skupno politiko o azilu in priseljevanju za upravljanje številnih izzivov, ki so nastali zaradi migracij v Unijo, tudi migracij oseb, ki želijo mednarodno zaščito. V to politiko spadajo naslednji ukrepi, namenjeni obravnavanju krize.

EU je obravnavanju begunske krize in financiranju projektov za izpolnjevanje najnujnejših humanitarnih potreb beguncev, ki prihajajo na evropske obale, namenila več kot 10 milijard EUR. Zagotavlja tudi humanitarno pomoč beguncem in migrantom v državah zunaj EU ter podpira prizadevanja za obravnavanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij.

Države članice so se na podlagi predloga Evropske komisije dogovorile, da bodo prosilce za azil iz Grčije in Italije premestile v druge države EU. EU hoče tudi vzpostaviti varne in zakonite poti za vstop prosilcev za azil v EU. Prostovoljni program za preselitev, o katerem so se dogovorile države članice, predvideva preselitev 22 500 ljudi iz držav zunaj EU v države članice EU. EU si prizadeva za povečanje stopnje vračanja migrantov brez urejenega statusa, ki nimajo pravice do bivanja v EU, v njihovo domačo državo.

Marca 2016 se je EU dogovorila s Turčijo, da lahko migrante brez urejenega statusa in prosilce za azil, ki iz Turčije prispejo na grške otoke, vrne v Turčijo. Za vsakega Sirca, vrnjenega v Turčijo z grških otokov po nedovoljenem prečkanju meje, bo EU iz Turčije sprejela Sirca, ki te poti ni poskušal ubrati na nedovoljen način. Število nedovoljenih prihodov na otoke se je zato zelo zmanjšalo. EU je dala za obravnavanje potreb beguncev, ki bivajo v Turčiji, na razpolago tri milijarde EUR.

Na Egejskem in Sredozemskem morju je bilo od leta 2015 zaradi italijanskih in grških reševalnih operacij ter dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ustanovljene leta 2016, rešenih več kot 620 000 življenj.

Komisija je predlagala korenito reformo obstoječe azilne zakonodaje v skladu s sedanjimi in prihodnjimi potrebami. Osnovno načelo bo ostalo enako: ljudje bi morali za azil zaprositi v prvi državi članici EU, v katero vstopijo, razen če imajo družino drugje, kadar pa je neka država članica preobremenjena, morajo druge države članice EU izkazati solidarnost in prevzeti pravičen delež odgovornosti.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/migration-and-asylum_sl

Evropska unija si prizadeva vzpostaviti varnostno unijo, da bi Evropa z bojem proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter s krepitvijo svojih zunanjih meja postala varnejša.

EU svojim državljankam in državljanom zagotavlja območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja. Splošni cilj varnostne unije je doseči večjo varnost tega območja. EU in države članice sodelujejo v boju proti terorizmu in nasilni radikalizaciji, hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti.

Kaj dela EU

EU svoje ukrepe osredotoča na podpiranje držav članic z:

• izmenjavo informacij med nacionalnimi organi kazenskega pregona, carinskimi organi in mejnimi policisti,
• operativnim sodelovanjem ob podpori agencij EU,
• usposabljanjem, izmenjavo najboljših praks, financiranjem, raziskavami in inovacijami.

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) združuje države članice pri preiskovanju primerov hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Komisija si prizadeva tudi, da bi se zagotovila „interoperabilnost“ različnih informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, mej in migracij, tj. da bi lahko sistemi medsebojno komunicirali.

EU je posodobila in zaostrila svojo zakonodajo, pri čemer je uskladila opredelitev terorističnih kaznivih dejanj ter inkriminirala potovanja, usposabljanje in financiranje teroristov. EU ob podpori centra odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji krepi prizadevanja za preprečevanje radikalizacije in obravnavanje izziva vračanja terorističnih borcev. Komisija prek internetnega foruma EU lajša sodelovanje med ključnimi spletnimi podjetji, organi kazenskega pregona in civilno družbo pri omejevanju dostopa do nezakonite spletne vsebine in zagotavljanju učinkovite alternativne zgodbe za boj proti teroristični propagandi. Komisija je tudi predlagala, da se za spletna podjetja uvede obveznost, da teroristične vsebine s spleta odstranijo v eni uri po tem, ko jim to odredijo nacionalni organi.

Evropski parlament, Svet in Komisija so se decembra 2018 dogovorili o zakonodajnem aktu o kibernetski varnosti, s katerim se krepijo pristojnosti Agencije EU za kibernetsko varnost (Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij), da bi ta lahko državam članicam bolje pomagala pri obravnavi kibernetskih groženj in napadov.

Na podlagi Schengenskega sporazuma se postopno odpravljajo pregledi na številnih notranjih mejah EU. Migracijska kriza in spreminjajoče se varnostno okolje v zadnjih letih sta pokazala, da schengensko območje potrebuje močne zunanje meje. EU je leta 2017 sprejela nova pravila za zunanje schengenske meje za okrepitev preverjanj vseh oseb, tudi evropskih državljank in državljanov, v ustreznih zbirkah podatkov, da bi se prepričali, da ne ogrožajo javnega reda ali notranje varnosti. Poleg tega nacionalnim mejnim policistom držav članic, kot so Grčija, Italija, Bolgarija in Španija, zdaj pomaga več kot 1 600 uradnikov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Komisija je predlagala, da se Agencija okrepi z vzpostavitvijo stalne enote, ki naj bi štela 10 000 operativnih uslužbencev.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/borders-and-security_sl

EU pomaga izboljševati kakovost izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami in z dopolnjevanjem nacionalnih ukrepov. Erasmus+ zagotavlja priložnosti za ljudi vseh starosti in zlasti mladim omogoča študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali prostovoljsko delo v tujini.

Naložbe v izobraževanje in usposabljanje so ključne za prihodnost ljudi, zlasti mladih. V poročilu iz leta 2015 je navedeno, da je v EU še vedno več kot 4,4 milijona mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, četrtina odraslih pa ima nizko raven znanj in spretnosti, zato težko dostopajo do trga dela in v celoti sodelujejo v družbi.

Kaj dela EU

Države EU so same odgovorne za svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja, vendar jim EU pomaga dosegati kakovostno izobraževanje z izmenjavo dobrih praks, določanjem ciljev in referenčnih meril ter zagotavljanjem financiranja in strokovnega znanja. Cilj strategije EU za izobraževanje in usposabljanje je poskrbeti za:

• uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti,
• izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja,
• spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva ter
• krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.

Erasmus+, program EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, pomaga obravnavati brezposelnost mladih s spodbujanjem osebnega razvoja, znanj in spretnosti ter zaposljivosti mladih. S skupnim proračunom v višini 14,7 milijarde EUR bo več kot štirim milijonom oseb (zlasti mladim) pomagal pri študiju, usposabljanju, pridobivanju delovnih izkušenj ali prostovoljskem delu v drugi državi. Erasmus+ spodbuja zaposlitvene možnosti in osebni razvoj mladih z zagotavljanjem znanj in spretnosti, ki jih na trgu dela ter v družbi potrebujejo zdaj in jih bodo potrebovali v prihodnje. Evropska komisija je v naslednjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 za program Erasmus predlagala dvakrat več sredstev, in sicer 30 milijard EUR.

EU je vzpostavila več drugih pobud, s pomočjo katerih ljudje lažje študirajo, se usposabljajo ali delajo v tujini. Evropske države, sindikati in delodajalci sodelujejo v okviru københavnskega procesa, da bi izboljšali poklicno izobraževanje in usposabljanje. Na tej podlagi sta bila med drugim vzpostavljena evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter mreža za zagotavljanje kakovosti, ki ljudem pomagata pri delu in študiju v tujini. Bolonjski proces in evropski visokošolski prostor lajšata prehajanje ljudi med izobraževalnimi sistemi v Evropi s spodbujanjem medsebojnega priznavanja študijskih obdobij, primerljivih kvalifikacij in enotnih standardov kakovosti.

S sklopom dokumentov Europass se delavci in delavke lažje prijavljajo na delovna mesta v tujini, saj so njihova znanja in spretnosti ter kvalifikacije predstavljeni v standardni obliki, ki se uporablja po vsej Evropi in jo delodajalci lažje razumejo.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/education-and-training_sl

Cilj mladinskih politik in programov EU je mladim omogočiti polno udeležbo na vseh družbenih področjih ter jim zagotoviti več priložnosti v izobraževanju in na trgu dela.

Socialna vključenost mladih je ključnega pomena za evropsko družbo in demokratično življenje. Strategija EU za mlade podpira mlade pri prehodu v odraslost, spodbuja njihovo zdravje in dobro počutje, udeležbo v družbi, sodelovanje v prostovoljskih in solidarnostnih dejavnostih ter zaposlovanje in podjetništvo. Mladinske politike EU mladim prav tako ponujajo možnost, da zapolnijo vrzeli v svoji izobrazbi in spretnostih, kar jim omogoča, da se bolje prilagajajo izzivom in prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi. To je zlasti pomembno, ker je brezposelnost mladih še vedno zelo visoka.

Kaj dela EU

EU izvaja več programov in pobud za pomoč mladim v Evropi, da bi imeli dejavnejšo vlogo v družbi in se obogatili z izkušnjami, pridobljenimi v drugi državi. To vključuje zlasti:

• program Erasmus+ je program EU, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi. Program s proračunom v višini 14,7 milijarde EUR več kot štirim milijonom Evropejcev in Evropejk omogoča pridobivanje znanja in spretnosti z izkušnjami v tujini, kot so študij, praksa, vajeništvo, mladinske izmenjave, poučevanje, usposabljanje, mladinsko delo in šport;
• Komisija poudarja potrebo po strukturiranem dialogu kot sredstvu medsebojnega komuniciranja med mladimi in nosilci odločanja, da lahko mladi neposredno izrazijo svoja mnenja o politikah, ki so zanje pomembne. Vsak cikel strukturiranega dialoga, ki traja 18 mesecev, se osredotoča na določeno temo in mladim omogoča, da izrazijo svoje mnenje o tej temi;
• program Erasmus za mlade podjetnike pomaga novim ali mladim evropskim podjetnicam in podjetnikom pri pridobivanju znanj in spretnosti, potrebnih za zagon in vodenje malega podjetja;
• evropska solidarnostna enota je pobuda EU, katere cilj je mladim ponuditi priložnosti, da pokažejo svojo solidarnost in sodelujejo v aktivnostih v svoji državi ali tujini, ki koristijo skupnostim in ljudem po vsej Evropi;
• jamstvo za mlade s finančnimi sredstvi v višini 8,8 milijarde EUR podpira zaposlovanje mladih in želi zagotoviti, da vsi mladi, mlajši od 25 let, v štirih mesecih po zaključku formalnega izobraževanja ali izgubi zaposlitve prejmejo kakovostno, konkretno ponudbo za zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje.

Evropski mladinski portal zagotavlja informacije o teh in drugih pobudah EU za mlade po Evropi, medtem ko Evropski portal za zaposlitveno mobilnost EURES pomaga povezovati iskalce zaposlitve in podjetja, ki ponujajo zaposlitev.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/youth_sl

EU si prizadeva za ohranjanje skupne evropske kulturne dediščine in želi dostop do nje zagotoviti vsem. Podpira umetnost ter prispeva k uspehu naših kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti s programom Ustvarjalna Evropa.

Kultura in ustvarjalnost sta v središču evropskega projekta in kulturne politike EU. Bogata evropska kulturna dediščina in dinamični ustvarjalni sektorji prinašajo veliko obogatitev, zadovoljstvo in občutek identitete milijonom ljudi.

EU si prizadeva zaščititi kulturno dediščino in raznolikost v državah članicah ter izkoristiti prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev h gospodarstvu in družbi. Politika EU si tudi prizadeva obravnavati skupne izzive, kot so prehod na digitalno produkcijo in vsebino ali načini spodbujanja inovacij v kulturnem sektorju. Nova evropska agenda za kulturo vsebuje konkretne ukrepe za izkoriščanje celotnega potenciala kulture.

Kaj dela EU

Cilj programa Ustvarjalna Evropa je v sedemletnem obdobju okrepiti evropske kulturne in ustvarjalne sektorje ter zagotoviti finančna sredstva za okoli 3 700 kulturnih organizacij, 250 000 umetnikov in poklicnih kulturnih delavcev, več kot 7 000 kinematografov in 2 800 filmov ter 4 500 prevodov knjig. V okviru programa je bilo 1,46 milijarde EUR vloženih v:

• spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti,
• spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti v ustvarjalnih sektorjih,
• pomoč ustvarjalnim in kulturnim sektorjem pri kar najboljšem izkoriščanju digitalnih tehnologij in razvoju novih poslovnih modelov ter
• zagotavljanje dostopa do ustvarjalnih del širši javnosti v Evropi in po svetu.

Program Ustvarjalna Evropa poleg tega podpira pobude, kot so nagrade EU za kulturno dediščino, arhitekturo, literaturo in glasbo, znak evropske dediščine ter evropske prestolnice kulture. Namen evropskega leta kulturne dediščine 2018 je bil čim več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru.

Komisija tudi usklajuje oblikovanje politike, raziskave in poročanje o različnih temah, od medijskega opismenjevanja in digitalne distribucije do ohranjanja kulturne dediščine ali kulture v zunanjih odnosih. Poleg tega spodbuja sodelovanje in vzajemno učenje med državami članicami.

Cilj avdiovizualne in medijske politike EU je poskrbeti, da se tako kot za drugo blago in storitve tudi za avdiovizualne medije (film, televizija in video) uporabljajo pravila, ki veljajo po vsej EU, da lahko prosto in pošteno krožijo na enotnem trgu. EU tudi podpira razvoj in distribucijo evropskih filmov in drugih vsebin s ciljem spodbujanja kulturne raznolikosti.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/culture-and-media_sl

EU spodbuja koristi za zdravje in pozitivne vrednote, povezane s športom, podpira sodelovanje med oblikovalci politike in dialog s športnimi organizacijami ter obravnava težave, kot so uporaba nedovoljenih snovi, prirejanje izidov tekem in nasilje.

Šport in telesna vadba sta sestavni del življenja za milijone Evropejcev in Evropejk. Šport lahko poleg spodbujanja boljšega zdravja in dobrega počutja prispeva k odpravljanju težav, kot so rasizem, socialna izključenost in razlike med spoloma. Zagotavlja tudi znatne gospodarske koristi in je pomembno orodje pri zunanjih odnosih EU. Politika EU na področju športa se zdaj večinoma izvaja s programom Erasmus+.

Kaj dela EU

EU se osredotoča na šport kot sredstvo za ohranjanje zdravja ljudi, oblikovanje skupnosti, krepitev socialne vključenosti in spodbujanje enakih možnosti.

• Program Erasmus+ sofinancira pobude za pomoč pri razvoju, izmenjavi in izvajanju inovativnih idej in praks za spodbujanje množičnega športa. Program „Erasmus+ Šport“ prispeva k razvoju evropske razsežnosti športa, s čimer krepi sodelovanje med športnimi organizacijami, javnimi organi in drugimi stranmi.
• Šport lahko odpravlja socialne razlike, krepi vlogo ljudi in zagotavlja možnosti za razvoj vodstvenih znanj in spretnosti. Države članice EU, ki zaprosijo za nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, so pozvane, naj vključijo projekte, ki spodbujajo socialno vključenost prek športa. Z nagradami #BeInclusive EU Sport Awards se nagrajujejo organizacije, ki uporabljajo moč športa za povečevanje socialne vključenosti prikrajšanih skupin.
• Evropski teden športa Evropejce in Evropejke spodbuja, da so dejavni v vsakdanjem življenju.
• Evropska komisija spodbuja športne organizacije k izvajanju dobrega upravljanja.
• Evropska komisija postopno vključuje šport v dvostranske sporazume z državami zunaj EU.

Sodelovanje med državami članicami EU na področju športa je dogovorjeno z večletnim delovnim načrtom EU za šport. V najnovejšem (za obdobje 2017–2020) so opredeljene tri prednostne naloge: integriteta športa, gospodarska razsežnost športa ter šport in družba. Evropska komisija sodeluje z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pri promociji vloge športa in iskanju rešitev za težave, s katerimi se spopada evropski šport.

Raziskava Eurobarometer o športu in telesni dejavnosti kaže, da se državljani in državljanke EU ne gibajo dovolj. Zdravstvena politika EU spodbuja gibanje prek izmenjave dobrih praks med državami EU in z zainteresiranimi stranmi ter prek Evropske platforme za prehrano, telesno dejavnost in zdravje, ki je forum za odpravljanje škodljivih trendov.

Smernice EU za telesno dejavnost (2008) in Priporočilo Sveta o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih (2013) kažejo, kako lahko nacionalne politike spodbujajo telesno dejavnost. „Poziv iz Tartuja k zdravemu načinu življenja“ (2017) vključuje seznam 15 ukrepov za spodbujanje zdravega načina življenja.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/youth_sl

Proračun EU prispeva k uresničevanju tistega, kar je za Evropejce in Evropejke pomembno. Z združevanjem sredstev na evropski ravni lahko države članice dosežejo več, kot če bi ukrepale same.

Proračun EU podpira različne politike, ki se izvajajo v Evropski uniji, in pomaga EU pri utrjevanju njene močne vloge na mednarodnem prizorišču kot vodilne v boju proti podnebnim spremembam ter največje donatorke humanitarne in razvojne pomoči na svetu.

Med gospodarsko in finančno krizo se je proračun EU izkazal za močan instrument za podpiranje naložb. Medtem ko so bili nacionalni proračuni v številnih državah članicah pod velikim pritiskom, so se proračun EU in zlasti strukturna sklada v krizi leta 2008 z naložbami v rast in delovna mesta izkazali kot stabilizacijski dejavnik. Nedavno je proračun podprl tudi upravljanje zunanjih meja EU in evropski odziv na begunsko krizo ter na nevarnost organiziranega kriminala in terorizma.

Kaj dela EU

EU sprejema dolgoročne proračunske načrte, ki zagotavljajo stabilno podlago za izvrševanje proračuna v najmanj petletnem obdobju. Sedanji dolgoročni proračun EU zajema obdobje 2014–2020 in omogoča EU, da v tem obdobju izvede naložbe v vrednosti približno 1 bilijona EUR. Evropska komisija je maja 2018 predstavila predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021—2027.

O letnem proračunu se odloča demokratično. Najprej Evropska komisija predlaga osnutek proračuna, nato nacionalne vlade (ki delujejo prek Sveta Evropske unije) in neposredno izvoljeni Evropski parlament odobrijo proračun EU, običajno pred začetkom leta. Približno 94 % proračuna se porabi v državah članicah, večinoma za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti v Evropi, pa tudi zunaj EU za razvojno in humanitarno pomoč, samo 6 % pa se porabi za upravo EU.

Letni proračun EU je v letu 2019 dosegal približno 165,8 milijard EUR, kar je v absolutnem smislu veliko, vendar je to le 1 % premoženja, ki ga vsako leto ustvarijo gospodarstva EU. Približno 80 % proračuna EU se financira iz nacionalnih prispevkov, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku in davku na dodano vrednost.

Evropski parlament se na podlagi letnega priporočila Sveta odloči, ali bo dokončno odobril način Komisijinega izvrševanja proračuna EU oziroma „podelil razrešnico“ zanj. Ta postopek zagotavlja polno odgovornost in preglednost, podelitev razrešnice pa vodi do uradne priprave zaključnega računa za zadevno leto.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/budget_sl
Dokument Evropske komisije o razmisleku o prihodnosti financ EU

Evropski urad za boj proti goljufijam zagotavlja, da se davkoplačevalski denar porabi na najboljši možni način, in sicer s preiskovanjem primerov goljufij, korupcije in nezakonitih dejavnosti, ki vključujejo sredstva EU.

Korupcija in goljufije lahko resno škodijo gospodarstvu ter omajejo zaupanje državljank in državljanov v demokratične ustanove in postopke. Vendar institucionalna korupcija ni edina nevarnost. Tihotapljenje cigaret, izogibanje uvoznim dajatvam na obutev in oblačila, prejemanje subvencij za gojenje pomaranč na kmetijah, ki ne obstajajo, so le nekateri od številnih primerov večjih in manjših goljufij, ki lahko evropske davkoplačevalce stanejo denar.

Za preprečevanje teh nevarnosti Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) preiskuje goljufije, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, ki vključujejo sredstva EU, skupaj z resnimi kršitvami, ki jih zagrešijo osebje EU in člani institucij EU, ter pomaga institucijam pri oblikovanju in izvajanju politik za preprečevanje in odkrivanje goljufij. Urad OLAF je del Evropske komisije, vendar je glede svojih preiskovalnih pooblastil popolnoma neodvisen.

Kaj dela EU

Ko Evropski urad za boj proti goljufijam prouči sum korupcije ali goljufije v zvezi s sredstvi EU in ugotovi, da je sum utemeljen, se začne preiskava. Ta lahko vključuje razgovore in kontrolne preglede prostorov. Urad OLAF tudi usklajuje kontrolne preglede, ki jih izvajajo agencije držav članic za boj proti goljufijam, ki sodelujejo v zadevi.

Po zaključku preiskave urad OLAF predlaga ukrepe zadevnim institucijam EU in nacionalnim vladam: to običajno vključuje uvedbo kazenskih preiskav, izterjavo sredstev ali druge disciplinske ukrepe. Nato spremlja, kako se ta priporočila izvajajo.

Nacionalni carinski organi skupaj z uradom OLAF (in drugimi agencijami EU) redno izvajajo skupne carinske operacije za preprečevanje tihotapljenja in goljufij na nekaterih območjih z visokim tveganjem in določenih poteh. Leta 2017 je bilo tako v skupnih carinskih operacijah, ki jih je financiral Evropski urad za boj proti goljufijam, zaseženih 75 milijonov cigaret in več deset tisoč drugih ponarejenih izdelkov.

Urad OLAF prispeva tudi k razvoju, spremljanju in izvajanju politik EU na področju boja proti goljufijam ter tesno sodeluje z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije.

Več informacij: https://ec.europa.eu/info/topics/fraud-prevention_sl