Evropska unija

Kaj je in kaj dela

Ta publikacija predstavlja Evropsko unijo (EU) in njene dejavnosti.

V prvem oddelku je EU na kratko predstavljena.

V drugem oddelku z naslovom „Kaj dela Evropska unija?“ je opisano, kaj počne na več kot 40 različnih področjih, da bi izboljšala življenje prebivalcev in prebivalk Evrope in drugih držav.

V tretjem oddelku z naslovom „Kako se Evropska unija odloča in sprejema ukrepe?“ so opisane institucije v središču postopka odločanja EU in kako se njihove odločitve oblikujejo v dejanske ukrepe.

Besedilo modre barve označuje povezave na podrobnejše informacije v različicah te knjige v formatih HTML in PDF.

  HTML PDF PRINT
Ti različici sta dostopni na spletu na naslovu: HTML PDF General Report Paper General Report

1 Evropska unija na kratko

Evropska unija (EU) je edinstvena gospodarska in politična unija 27 evropskih držav.

Sedanja EU izhaja iz več pogodb, podpisanih po drugi svetovni vojni. Prvi korak je bil spodbujanje gospodarskega sodelovanja, ki temelji na zamisli, da države, ki med seboj trgujejo, postanejo gospodarsko odvisne druga od druge in je zato verjetnost sporov manjša. Tako je leta 1958 nastala Evropska gospodarska skupnost, sprva gospodarska povezava šestih držav: Belgije, Nemčije, Francije, Italije, Luksemburga in Nizozemske.

Od takrat se je pridružilo še 22 držav (in Združeno kraljestvo pa je 31. januarja 2020 izstopilo iz EU). Vzpostavljen je bil obsežen enotni trg (oziroma notranji trg), ki se razvija naprej, da bi dosegel polni potencial.

Gospodarski uniji je sledilo povezovanje na številnih različnih področjih politik, od podnebja, okolja in zdravja do zunanjih odnosov ter varnosti, pravosodja in migracij.

V EU že več kot pol stoletja vladajo mir, stabilnost in blaginja, dvignil se je življenjski standard in uvedena je bila enotna evropska valuta evro. Enotno valuto z vsemi njenimi prednostmi zdaj uporablja več kot 340 milijonov državljank in državljanov EU v 19 državah.

Z odpravo nadzora meja med večino držav EU je mogoče prosto potovati skoraj po vsej celini. Hkrati je veliko lažje živeti in delati v drugih evropskih državah. Vsi državljani in državljanke EU imajo pravico, da se svobodno odločijo, v kateri državi članici želijo študirati, delati ali se upokojiti. Vsaka država EU mora pri zaposlovanju, socialni varnosti in obdavčitvi državljane in državljanke EU obravnavati enako kot lastne.

Poglavitna gonilna sila gospodarstva v EU je enotni trg, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb. EU želi vključiti še druga področja, denimo področje energije, znanja in kapitalskih trgov, da bodo imeli Evropejci in Evropejke od tega čim večjo korist.

EU si stalno prizadeva za večjo transparentnost in demokratičnost svojih upravljavskih institucij. Odločitve se sprejemajo kar najbolj transparentno ter čim bliže državljankam in državljanom. Neposredno izvoljeni Evropski parlament je dobil več pristojnosti. Pomembnejšo vlogo kot prej imajo tudi parlamenti držav članic, ki tesno sodelujejo z EU institucijami.

EU deluje po načelu predstavniške demokracije: na ravni EU državljane in državljanke neposredno zastopa Evropski parlament, države članice pa zastopata Evropski svet in Svet Evropske unije.

Evropske državljane in državljanke se spodbuja k sodelovanju v demokratičnem življenju EU, tako da izražajo svoje mnenje o politikah EU med njihovo pripravo ali predlagajo spremembe obstoječih zakonov in politik. Državljani in državljanke imajo prek evropske državljanske pobude več besede pri politikah EU, ki jih zadevajo. Vložijo lahko tudi pritožbe in pošljejo vprašanja v zvezi z uporabo prava EU.

Pogodba o Evropski uniji določa, da „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“

Te vrednote so sestavni del evropskega načina življenja. Človekovo dostojanstvo je treba spoštovati in varovati, saj je podlaga temeljnim pravicam.

Človekove pravice varuje Listina EU o temeljnih pravicah. Mednje sodijo pravica do nediskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do sodnega varstva.

EU je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi.

Biti državljan ali državljanka EU pomeni tudi imeti politične pravice. Vsak odrasel državljan ali državljanka EU ima pravico kandidirati in voliti na volitvah v Evropski parlament, bodisi v državi prebivališča bodisi v matični državi.

EU temelji na načelu pravne države. Vsi državljani in državljanke imajo pred zakonom enake pravice in vse, kar EU počne, izhaja iz pogodb, o katerih so se prostovoljno in demokratično dogovorile države članice. Pravo in pravico brani neodvisno sodstvo. Države EU so Sodišču Evropske unije podelile končno pristojnost v zadevah prava EU. Sodbe tega sodišča morajo spoštovati vsi.

Države članice in institucije EU

V središču EU je 27 držav članic, ter njihovi državljani in državljanke. Edinstvena lastnost EU je, da so vse države članice suverene in neodvisne, vendar so združile del svoje „suverenosti“ na področjih, kjer to prinaša dodano vrednost.

V praksi to pomeni, da države članice del svojih pooblastil za sprejemanje odločitev prenesejo na skupne institucije, ki so jih ustanovile, tako da se lahko o posebnih zadevah skupnega interesa demokratično odloča na ravni EU.

Države članice Evropske unije v letu 2022


V postopku odločanja na ravni EU sodeluje več institucij, zlasti:

Pri sprejemanju odločitev in oblikovanju zakonodaje sodelujejo tudi nacionalni parlamenti držav članic, kakor tudi dva posvetovalna organa, in sicer Evropski odbor regij (OR), ki ga sestavljajo predstavniki in predstavnice regionalnih in lokalnih in upravnih organov, ter Evropski ekonomsko-socialni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij delojemalcev in delodajalcev ter interesnih skupin.

Običajno Komisija predlaga nove zakone, Parlament in Svet pa jih sprejmeta.

Posvetovalna organa (Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij) in nacionalni parlamenti so v postopek vključeni tako, da dajejo mnenja o predlogih, predvsem z vidika načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Subsidiarnost pomeni, da lahko EU, razen na področjih, kjer ima izključno pristojnost, ukrepa le, če bodo ukrepi učinkovitejši na ravni EU kot na nacionalni ravni. V skladu z načelom sorazmernosti morajo biti ukrepi EU omejeni na to, kar je potrebno za doseganje ciljev pogodb EU.

Države članice in zadevna institucija ali institucije EU sprejete zakone EU nato izvajajo. V tretjem oddelku te publikacije je več informacij o tem, kako EU sprejema in izvaja odločitve.

Pogodbe EU

Vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih prostovoljno in demokratično odobrile vse države članice EU. Pogodbe določajo cilje EU in pravila delovanja institucij EU, način sprejemanja odločitev ter odnos med EU in njenimi državami članicami.

V nekaterih posebnih primerih na nekaterih področjih politike EU ne sodelujejo vse države članice. Na primer, evro je enotna valuta EU kot celote, vendar evroobmočje zdaj zajema le 19 držav članic, Danska ima klavzulo o izvzetju iz uporabe evra, ostale države pa še niso izpolnile meril za pridružitev. V schengensko območje je vključenih 22 držav članic, kar omogoča prečkanje meja brez potnega lista, pet držav članic pa še vedno izvaja nadzor na svojih mejah.

Obeti za prihodnost

Komisija Ursule von der Leyen je na podlagi strateške agende, o kateri so se dogovorili voditelji in voditeljice EU ob začetku mandata decembra 2019, začrtala novo in ambiciozno pot k bolj zeleni, bolj digitalni in pravičnejši EU.

EU se danes odziva na izzive vse bolj zapletenega in hitro spreminjajočega se sveta glede na dva prelomna svetovna dogodka – svetovno pandemijo, ki je bila razglašena marca 2020, ter neizzvano in neupravičeno rusko agresijo proti Ukrajini februarja 2022. Zaradi teh novih groženj mora vseh 27 držav članic še tesneje sodelovati in ukrepati hitreje kot kdaj prej.

Z načrtom za okrevanje NextGenerationEU na primer je EU bolje opremljena za boj proti COVID-19 in prihodnjim izrednim zdravstvenim razmeram, hkrati pa se krepi odpornost gospodarstev EU in delovnih mest. EU je pri spopadanju s temi krizami zelo enotna – tako v boju proti virusu kot v solidarnosti z Ukrajino. Poleg tega ni le obdržala smeri, temveč je tudi pospešila korake na svoji drzni poti k zeleni in digitalni prihodnosti.

EU ni odvisna le od solidarnosti in skupnih prizadevanj držav članic; zbira tudi prispevke in spodbuja sodelovanje svojih državljank in državljanov. Tak nedavni primer je Konferenca o prihodnosti Evrope. V okviru pobude, osredotočene na državljane, ki se je začela spomladi 2021 in se je izvajala eno leto, se je zbralo več sto tisoč ljudi iz vse EU, da bi razpravljali o tem, kaj je za Evropejce in Evropejke pomembno. Institucije EU bodo zdaj preučile predloge s Konference in se nanje odzvale.

2 Kaj dela Evropska unija

V drugem delu te publikacije je predstavljen povzetek dejavnosti EU na različnih področjih politik, vključno s koristnimi povezavami do več informacij.

Marec 2022

Odziv na COVID-19

Pandemija COVID-19 je povzročila človeško tragedijo, zapore in upad gospodarstva. EU je hitro ukrepala, da bi zaščitila življenja in možnosti preživljanja. Oblikovala je tudi skupni evropski odziv za obvladovanje izzivov na področju javnega zdravja in gospodarstva.

Video:

Kaj dela EU

Skupni odziv EU na COVID-19 temelji na solidarnosti. EU mobilizira vsa razpoložljiva sredstva, da bi državam članicam pomagala pri koordinaciji nacionalnih odzivov. To vključuje zagotavljanje objektivnih informacij o širjenju virusa, učinkovita prizadevanja za njegovo obvladovanje ter ukrepe za popravilo gospodarske in socialne škode, ki je nastala zaradi pandemije.

Prva skupna evropska zaloga nujne medicinske opreme rescEU je pomagala državam članicam, ki jim je primanjkovalo opreme. Strategija EU za cepiva je namenjena hitrejšemu razvoju, proizvodnji in distribuciji cepiv COVID-19. EU je kot del svoje strategije za nakup cepiva financirala nekaj vnaprejšnjih stroškov proizvajalcev cepiv za pospešitev proizvodnje obetavnih cepiv. Doslej je bilo na podlagi pozitivnih znanstvenih priporočil Evropske agencije za zdravila za uporabo v EU odobrenih pet varnih in učinkovitih cepiv.

Komisija je do aprila 2021 zagotovila do 2,6 milijarde odmerkov cepiv, pogaja pa se o dodatnih odmerkih. Komisija je januarja 2021 pozvala države članice, naj pospešijo cepljenje v EU. Dobave cepiva v države članice EU se stalno povečujejo in cepljenje hitro napreduje. Komisija tudi sodeluje s farmacevtskimi podjetji, da bi se povečala zmogljivost proizvodnje cepiv.

Delo za hitro proizvodnjo učinkovitih cepiv proti novim različicam se je že začelo. Februarja 2021 je Komisija vzpostavila inkubator HERA, da bi se pripravili na zaskrbljujoče različice COVID-19 ter zagotovili hiter razvoj in proizvodnjo učinkovitih cepiv za njihovo obvladovanje.

Proračun EU za obdobje 2021–2027 in instrument za okrevanje NextGenerationEU bosta zagotovila 1,8 bilijona evrov za podporo ljudem, podjetjem in regijam, zlasti tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Poleg tega instrument SURE (evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah) prispeva k zaščiti delovnih mest in podpori družinam v 19 državah članicah.

Evropska komisija je marca 2021 predstavila predlog za uvedbo digitalnega COVID potrdila EU za lajšanje varnega prostega gibanja državljank in državljanov po EU med pandemijo.

EU si prizadeva, da bi zagotovila varna cepiva povsod po svetu. Komisija in države članice EU so se zavezale, da bodo instrumentu COVAX, tj. globalni pobudi za zagotovitev pravičnega dostopa do cepiv proti COVID-19, namenile več kot 2,2 milijarde evrov. Podpirajo tudi kampanje cepljenja v partnerskih državah.

Marec 2022

Zdravje

Zdravje je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Zdravstvena politika EU dopolnjuje politike držav članic, da bi se vsem, ki živijo v EU, zagotovila zaščita pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje in dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva.

Čeprav so za organizacijo zdravstvenega varstva odgovorne posamezne države članice, EU dopolnjuje nacionalne politike za doseganje skupnih ciljev. Zdravstvena politika EU se osredotoča na odpravo resnih nevarnosti za zdravje po vsej EU, preprečevanje bolezni ter zagotavljanje enakih možnosti za dobro zdravje in kakovostno zdravstveno varstvo za vse. Pri sodelovanju se z združevanjem sredstev ustvarja tudi ekonomija obsega.

Video:

Kaj dela EU

Cilj EU je zagotoviti dostopne, učinkovite in prožne zdravstvene sisteme v EU. Delo EU vključuje ukrepe za cepljenje (tudi proti COVID-19), boj proti protimikrobni odpornosti ter preprečevanje in omejevanje pandemij in drugih nalezljivih bolezni.

Vloga EU pri pripravah in odzivanju na resne čezmejne nevarnosti za zdravje je ključna za zaščito ljudi v Evropi. Predsednica von der Leyen je napovedala močnejšo evropsko zdravstveno unijo za skupni boj proti zdravstvenim krizam, raku in pomanjkanju zdravil.

Rak je med glavnimi vzroki smrti v EU in veliko breme za zdravstvene sisteme. EU podpira preprečevanje, odkrivanje, zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje ter kakovostno življenje bolnikov z rakom in oseb, ki so ga prebolele, prek evropskega načrta za boj proti raku. EU se aktivno bori proti kajenju s tobačno zakonodajo in spodbuja zdrav življenjski slog.

Cilj farmacevtske strategije je izboljšati dostop do cenovno dostopnih zdravil za bolnike, tudi tiste z redkimi boleznimi. Strategija bo podpirala tudi inovacije in različne dobavne verige, da bi bili bolje pripravljeni na krize.

Glavni instrument za financiranje zdravstvenih politik EU je program EU za zdravje v vrednosti 5,1 milijarde evrov. Financiral bo ukrepe za preprečevanje bolezni ter boljšo pripravljenost in odpornost zdravstvenih sistemov v EU. Poleg tega bo program Obzorje Evropa namenil 5,4 milijarde evrov za raziskave in inovacije, povezane z zdravjem.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ocenjuje nove nevarnosti, tako da se lahko EU in nacionalni zdravstveni organi hitro odzovejo. Da bi bili pacienti deležni najboljšega zdravljenja, morajo biti vsa zdravila v EU, preden se dajo na trg, odobrena na nacionalni ravni ali ravni EU (prek Evropske agencije za zdravila).

S pomočjo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja so potniki deležni zdravljenja, če med obiskom druge države članice EU zbolijo, pravo EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu pa določa pravice državljank in državljanov pri prehodu meja zaradi načrtovanega zdravljenja. Prek evropskih referenčnih mrež so bolniki z redkimi ali zapletenimi boleznimi deležni najboljšega strokovnega znanja iz vse Evrope, ne da bi jim bilo treba zapustiti svojo matično državo.

Marec 2022

Evropski zeleni dogovor

Evropski zeleni dogovor je akcijski načrt EU, ki bo Evropi pomagal, da postane prva podnebno nevtralna celina. Gre za strategijo za rast, s katero naj bi do leta 2050 ustvarili sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno evropsko gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov, pri čemer ne bo nihče prezrt.

Podnebne spremembe in degradacija okolja ogrožajo Evropo in svet. Ozračje se segreva in podnebje se spreminja.

Varstvo okolja in gospodarska rast lahko gresta z roko v roki. Med letoma 1990 in 2019 je EU zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za 24 %, medtem ko se je obseg gospodarstva povečal za približno 60 %.

Video:

Kaj dela EU

Evropski zeleni dogovor je načrt, kako bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Doseganje tega cilja pomeni oblikovanje čistega, krožnega gospodarstva, obnavljanje biotske raznovrstnosti in zmanjševanje onesnaževanja. To zahteva ukrepanje v vseh sektorjih gospodarstva, med drugim tudi:

  • naložbe v okolju prijazne tehnologije,
  • podporo inovacijam v industriji,
  • čistejše, cenejše in bolj zdrave oblike zasebnega in javnega prevoza,
  • razogljičenje energetskega sektorja,
  • povečanje energijske učinkovitosti stavb,
  • sodelovanje z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov.

EU je zavezana postati podnebno nevtralna celina do leta 2050. Njen cilj je, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % pod ravnjo iz leta 1990. Ti cilji bodo zapisani v prvih evropskih podnebnih pravilih, ki bodo zagotovili, da bodo vse politike EU prispevale k njihovemu uresničevanju.

Potrebne bodo znatne naložbe EU, nacionalnega javnega sektorja in zasebnega sektorja. Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor bo mobiliziral za vsaj 1 bilijon evrov trajnostnih naložb, Mehanizem za pravični prehod pa bo s ciljno podporo za mobilizacijo vsaj 150 milijard evrov v najbolj prizadetih regijah zagotovil, da ne bo nihče prezrt. Podnebni ukrepi so vključeni v vse glavne programe porabe sredstev EU, pri čemer je vsaj 30 % proračuna za obdobje 2021–2027 namenjenega pobudam, povezanim s podnebjem.

Zeleni dogovor temelji na ambicioznem cilju zaustavitve in obrnitve trenda izgube biotske raznovrstnosti s preoblikovanjem naših prehranskih sistemov, rabe gozdov, tal, voda in morij ter energije, mest in industrije. Nova industrijska strategija EU bo pomagala evropski industriji voditi dvojni prehod na podnebno nevtralnost in uveljavljanje vodilnega položaja na digitalnem področju. Digitalne tehnologije bodo imele pomembno vlogo pri doseganju podnebnega cilja EU do leta 2050, na primer z optimizacijo rabe energije v številnih sektorjih, kot so kmetijstvo, promet in proizvodnja.

Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti so globalna grožnja. EU bo še naprej vodila mednarodna prizadevanja za izvajanje ambicioznih okoljskih, podnebnih in energetskih politik po svetu.

Marec 2022

Podnebni ukrepi

EU si močno prizadeva, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. V ta namen je sprejela evropski zeleni dogovor. Zastavljeni cilj namerava doseči z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, vlaganjem v zelene tehnologije in varovanjem naravnega okolja, ob tem pa odpravljati neizogibne posledice podnebnih sprememb.

EU sprejema ukrepe v odziv na spremembe podnebja Zemlje, zlasti dvig globalnih temperatur zaradi povečanja emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človekove dejavnosti. Višje povprečne temperature imajo številne posledice, med katerimi so pogostejši izredni vremenski pojavi, kot so poplave, suše in nevihte. Takšni pojavi niso samo neposredna grožnja ljudem, temveč lahko ogrozijo tudi proizvodnjo hrane in povzročijo pomanjkanje vode, zaradi česar lahko pride do lakote, konfliktov in migracij.

Video:

Kaj dela EU

EU vodi svetovna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Tesno sodeluje z drugimi državami in regijami, da bi dosegla cilje Pariškega sporazuma, v skladu s katerim bi morali zadržati globalno segrevanje precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo, ter si prizadeva, da ne presežemo 1,5 °C.

EU je zavezana postati podnebno nevtralna celina do leta 2050. Njen cilj je, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % pod ravnjo iz leta 1990. Ti cilji bodo zapisani v prvih evropskih podnebnih pravilih, medtem ko bo ambiciozni sveženj ukrepov iz evropskega zelenega dogovora omogočil evropskim državljanom in podjetjem, da bodo deležni koristi trajnostnega zelenega prehoda, v katerem ne bo nihče prezrt.

Ta prehod zahteva ukrepanje vseh delov gospodarstva in družbe. Posamezniki in skupnosti lahko prispevajo prek evropskega podnebnega pakta, ki vabi vse k sodelovanju pri izgradnji bolj zelene Evrope.

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam spodbuja ukrepe, kot so gradnja zaščite pred poplavami, razvoj na sušo odpornih poljščin in sprememba gradbenih predpisov, ter podpira mednarodne ukrepe za odpornost proti podnebnim spremembam.

Neobravnavanje podnebnih sprememb bi EU in preostali svet lahko drago stalo. Hkrati vse večje povpraševanje po čistih tehnologijah zagotavlja priložnosti za inovacije, industrijsko modernizacijo ter zelena delovna mesta in rast. Evropski zeleni dogovor je strategija za rast, s katero se bodo te priložnosti uresničevale. Podnebni ukrepi so vključeni v vse glavne programe porabe sredstev EU, pri čemer je vsaj 30 % proračuna za obdobje 2021–2027 namenjenega pobudam, povezanim s podnebjem.

EU izvaja celovit sklop ukrepov za zmanjšanje emisij iz vseh sektorjev gospodarstva. Sistem EU za trgovanje z emisijami omogoča stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij iz industrije, elektrarn in letalstva v Evropi. Države članice EU so se dogovorile tudi o nacionalnih ciljih za zmanjšanje emisij v drugih sektorjih, kot so promet, gradbeništvo in kmetijstvo.

Marec 2022

Okolje

V EU veljajo okoljski standardi, ki spadajo med najvišje na svetu ter varujejo naravo in kakovost življenja ljudi, zelenijo gospodarstvo in zagotavljajo skrbno rabo naravnih virov.

Toda trenutno se soočamo z velikimi svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov. S temi izzivi se moramo nujno spoprijeti. To bo zahtevalo hitro in korenito preobrazbo družbe ter spremembo načina življenja, proizvodnje in potrošnje. Okrevanje EU po pandemiji COVID-19 mora biti zeleno, pravično in vključujoče za vse, Evropa pa mora postati bolj odporna.

Okoljska politika EU je ključna za podporo evropskemu zelenemu dogovoru pri hitrejšem prehodu na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje.

Video:

Kaj dela EU

EU si prizadeva zmanjšati vpliv proizvodnje in potrošnje blaga in storitev na okolje. Uveljavljanje krožnega gospodarstva, v katerem se vrednost izdelkov in materialov ohranja čim dlje, količina odpadkov in raba virov pa zmanjšuje, je bistveno za doseganje podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, ki je ena glavnih komponent zelenega dogovora, si prizadeva, da bi trajnostni izdelki postali merilo v EU. Osredotoča se na področja z največjim potencialom, kot so baterije in vozila, tekstil, gradbeništvo in živila. V skladu z načrtom je cilj strategije za plastiko zagotoviti ponovno uporabo ali recikliranje vse plastične embalaže v EU do leta 2030, nova pravila pa zadevajo plastične izdelke za enkratno uporabo.

EU mora zaščititi naravne vire in ustaviti izumiranje ogroženih vrst in habitatov. Strategija EU za biotsko raznovrstnost med drugim predvideva razširitev zavarovanih območij na kopnem in morju, zasaditev na milijarde dreves in spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Temeljila bo na Naturi 2000, ki je omrežje zaščitenih naravnih območij v EU, na katerih lahko trajnostne človekove dejavnosti soobstajajo z redkimi in ranljivimi vrstami in habitati.

Da bi ljudi zavarovali pred pritiski in tveganji za zdravje, ki so povezani z okoljem, si EU prizadeva zagotoviti varno pitno in kopalno vodo, izboljšati kakovost zraka, zmanjšati hrup in omiliti ali odpraviti posledice škodljivih kemikalij.

EU ima tudi vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za spodbujanje trajnostnega razvoja. Okoljska vprašanja se ne ustavijo na mejah. Potrebnih je več globalnih ukrepov, da bi zagotovili čist zrak, oceane in druge vodne vire, da bi zemljišča in ekosisteme uporabljali trajnostno ter ohranili podnebne spremembe na obvladljivih ravneh. Okoljski standardi se ohranjajo prek trgovinskih sporazumov EU z drugimi državami.

Marec 2022

Energetika

Cilj energetske politike EU je zagotoviti varno, konkurenčno in cenovno dostopno oskrbo z energijo ob doseganju naših podnebnih ciljev.

Evropa se srečuje z več pomembnimi energetskimi izzivi. Poleg zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo po razumnih cenah za vsakogar se mora EU preusmeriti z gospodarstva, temelječega na fosilnih gorivih, na čistejši in ogljično nevtralen sistem.

Da bi izvedli ta prehod, mora EU postati bolj energijsko učinkovita, povečati delež energije iz obnovljivih virov, sprejeti inovacije in nove tehnologije, izboljšati čezmejne energetske povezave in zmanjšati odvisnost od uvoza energije.

Video:

Kaj dela EU

Vsaka država članica opredeli svojo mešanico virov energije, vendar jim usklajevanje pravil na ravni EU omogoča doseganje skupnih političnih ciljev.

Podnebje in energetika sta neločljivo povezana. Z uporabo energije ustvarimo 75 % emisij toplogrednih plinov v EU. Da bi EU dosegla svoj cilj in do leta 2050 postala podnebno nevtralna, si prizadeva popolnoma prenoviti svoj energetski sistem.

Energetska unija bo prispevala k temu prehodu s povečanjem sinergije z drugimi področji politik, kot so promet, raziskave in inovacije, digitalizacija, krožno gospodarstvo in trajnostno financiranje.

Zakonodajni sveženj Čista energija za vse Evropejce bo pospešil prehod na čisto energijo in prispeval k uresničevanju zavez EU iz Pariškega sporazuma.

Razogljičenje elektroenergetskega sektorja z energijo iz obnovljivih virov je eden ključnih elementov evropskega zelenega dogovora. Energija iz obnovljivih virov na morju je med tehnologijami z največjim potencialom. EU poleg tega spodbuja izboljšanje energijske učinkovitosti, tudi z obnovo milijonov stavb v Evropi ter okoljsko primerno zasnovo in energijskimi nalepkami.

Predlagani strategija EU za povezovanje energetskega sistema in strategija EU za vodik bosta pripomogli k doseganju popolnoma razogljičenega, učinkovitejšega, prožnega in medsebojno povezanega energetskega sektorja. Komisija poleg tega preučuje nove možnosti, kot je razogljičenje sektorja plina, na primer z zmanjšanjem emisij metana.

Obravnavanje teh izzivov na ravni EU omogoča tudi nove priložnosti za rast, delovna mesta in raziskave ter konkurenčnejši in bolj trajnosten trg energije. Potrošnikom naj bi znatno koristile tudi pravice do zamenjave dobaviteljev energije, kar bo znižalo stroške gospodinjstev in zmanjšalo onesnaženost zraka. Med dodatnimi politikami in ukrepi, ki EU pomagajo pri doseganju ciljev, so:

Marec 2022

Promet in potovanje

Prometna politika EU spodbuja razvoj gospodarstva z oblikovanjem sodobne infrastrukture, zaradi katere so potovanja hitrejša in varnejša, ter podpiranjem trajnostnih in digitalnih rešitev.

Evropa potrebuje učinkovite prometne povezave za spodbujanje podjetništva, rasti in zaposlovanja, za turizem in prosti čas ter ohranjanje povezanosti ljudi. Promet pomembno prispeva h gospodarstvu, saj neposredno zaposluje okrog 10 milijonov ljudi. Prometna politika EU se osredotoča na ustvarjanje enotnega evropskega prometnega prostora, ki bo odporen proti krizam in bo temeljil na čistejšem in bolj zelenem prometu ter poštenih konkurenčnih pogojih.

Platforma Re-open EU vsebuje praktične informacije o COVID-19 ter nacionalnih varnostnih in potovalnih ukrepih v zvezi s koronavirusom, kot so karantene in zahteve po testiranju v državah članicah EU.

Video:

Kaj dela EU

Prometni sektor v Evropi je po zaslugi EU v zadnjih 20 letih znatno napredoval. Evropsko nebo, morja in ceste so zato varnejši, delavci v prevozništvu imajo boljše delovne pogoje, na voljo pa imamo številnejše in cenejše možnosti za mobilnost ter napredujemo v smeri čistejših in digitalnih rešitev.

Promet prispeva četrtino emisij toplogrednih plinov v EU, z evropskim zelenim dogovorom pa naj bi se do leta 2050 zmanjšale za 90 %. Doseganje bolj trajnostne in pametne mobilnosti prinaša cenovno ugodnejše, bolj dostopne, zdrave in čistejše alternative. Glavni cilj je spodbuditi uporabo čistih vozil in alternativnih goriv ter okrepiti vlogo trajnostnih načinov prevoza, kot so železnice. Leto 2021, ki je razglašeno za evropsko leto železnic, opozarja na koristi železniškega prevoza kot trajnostnega, pametnega in varnega prevoznega sredstva.

Pomembno je izboljšati učinkovitost. Digitalne tehnologije, ki omogočajo avtomatizirano mobilnost, in pametni sistemi upravljanja prometa lahko denimo izboljšajo učinkovitost in ustvarijo čistejši promet.

Cilj politike EU na področju prometne infrastrukture, ki se financira iz Instrumenta za povezovanje Evrope in ima proračun več kot 25,8 milijarde evrov, je povezati celotno celino. V načrtu je odpravljanje vrzeli med nacionalnimi prometnimi omrežji in podpiranje naložb v čezmejne povezave. Poudarek je tudi na okolju prijaznih načinih prevoza, kot je železniški prevoz, in razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva.

Promet je hrbtenica enotnega trga, ki gospodarstvo EU ohranja v gibanju. Z oblikovanjem enotnega evropskega trga za letalstvo in nadaljnjim izvajanjem pobude o enotnem evropskem nebu letenje postaja še enostavnejše in cenejše. Licencirane železniške družbe lahko zdaj svoje storitve ponujajo kjer koli v EU, ladjarske družbe pa lahko opravljajo dejavnosti v več državah.

Varnost in zaščita sta bistvenega pomena. Kljub napredku v pravo smer je leta 2020 življenje v prometnih nesrečah še vedno izgubilo okrog 18 800 ljudi. EU si zato aktivno prizadeva za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Prometna politika EU pomaga potnikom tudi na druge načine: ljudje, ki po EU potujejo z letalskim, železniškim, ladijskim ali avtobusnim prevozom, imajo pravice, kadar pride do zamud ali odpovedi.

Marec 2022

Hrana in kmetovanje

Skupna kmetijska politika zagotavlja stabilno preskrbo s hrano, ki je proizvedena trajnostno in po dostopnih cenah za 447 milijonov potrošnic in potrošnikov v EU. Prispeva tudi k boju proti podnebnim spremembam, upravljanju naravnih virov ter zaposlovanju in rasti na podeželskih območjih.

Skupna kmetijska politika se uporablja v vseh državah članicah EU in se financira iz proračuna EU. Podpira pomembni živilski in kmetijski sektor EU, ki zaposluje skoraj 40 milijonov ljudi.

Krize, kot so podnebne spremembe in pandemija COVID-19, nas opozarjajo, da je naš prehranski sistem ogrožen in mora postati bolj odporen. Bolj zdrav in trajnostni prehranski sistem EU je temelj evropskega zelenega dogovora.

Video:

Kaj dela EU

Skupna kmetijska politika zagotavlja podporo na naslednje načine.

  • Z neposrednimi plačili, ki podpirajo prihodke kmetij. Ta nadomestila za tveganja in negotovosti v zvezi s kmetovanjem se dodelijo, če se upoštevajo stroga pravila v zvezi z varnostjo hrane, okoljem ter zdravjem in dobrobitjo živali.
  • S tržnimi ukrepi za obravnavanje težkih razmer, kot so nenaden upad povpraševanja zaradi zdravstvenega preplaha ali padec cen zaradi začasne presežne ponudbe.
  • S programi razvoja podeželja (sofinancirajo jih države članice EU), ki krepijo inovacije in konkurenčnost, da bi podeželska območja postala privlačna za bivanje in delo.

EU je leta 2019 podpori kmetom namenila 57,98 milijarde evrov, pri čemer je dohodkovna podpora znašala skoraj tri četrtine skupnega zneska.

V skladu s predlogi za prihodnjo skupno kmetijsko politiko naj bi poudarek s pravil in skladnosti preusmerili na uspešnost in rezultate. To bo spodbudilo razvoj trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja, ki bo lahko prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora. Kmeti, agroživilska podjetja, gozdarji in podeželske skupnosti imajo pomembno vlogo na mnogih področjih. Med njimi je tudi strategija „od vil do vilic“, ki naj bi s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo zaščitila okolje. Namen strategije je spodbujati zdravo hrano za vse, preprečevati izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov ter omogočati preživetje kmetov. Prihodnja skupna kmetijska politika je tesno povezana s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Izvajati se bo začela 1. januarja 2023, če bo pravočasno sprejet dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije.

Splošna živilska zakonodaja EU je namenjena zaščiti zdravja ljudi in interesov potrošnikov ter učinkovitemu delovanju enotnega trga. Evropska agencija za varnost hrane svetuje o vprašanjih, povezanih s hrano, da bi pomagala pri varstvu ljudi, živali, rastlin in okolja. Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo pomaga zagotavljati, da se živila, ki niso v skladu z evropskimi pravili, odstranijo s polic. Kadar pride do večjih izbruhov živalskih bolezni ali zastrupitev s hrano, lahko organi EU spremljajo pretok živil prek sistema TRACES.

Marec 2022

Oceani in ribištvo

Oceani proizvedejo večino kisika, ki ga dihamo, uravnavajo vreme in podnebje ter dajejo življenjski prostor večini vrst našega planeta. Pomembni so za evropsko gospodarstvo, saj so vir hrane ter zagotavljajo delovna mesta, promet in rekreacijo. EU si prizadeva varovati naša morja in oceane ter ohranjati njihovo okoljsko in gospodarsko trajnostnost za prihodnje generacije.

Kaj dela EU

„Modri“ gospodarski sektor je v dobrem stanju: leta 2018 je imel prihodke v višini 650 milijard evrov in zagotavljal skoraj 4,5 milijona delovnih mest. Strategija EU za trajnostno modro gospodarstvo si prizadeva izkoriščati potencial za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju kot celoti.

Video:

Morja in oceani so zahvaljujoč raziskavam in inovacijam vir obnovljive energije, mineralov in farmacevtskih izdelkov. EU lahko zaradi števila in raznolikosti morskih bazenov ter vse nižjih stroškov novih naprav razvije obnovljive vire energije na morju. S predlogi za izkoriščanje tega potenciala bo do leta 2050 lahko postala podnebno nevtralna celina.

EU podpira te nove priložnosti in ima tudi pomembno vlogo pri spodbujanju odgovornega in trajnostnega izkoriščanja morij, tako v Evropi kot po svetu.

Skupna ribiška politika EU si prizadeva oblikovati okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo in akvakulturo, tj. gojenje rib pod nadzorovanimi pogoji. Cilj je spodbujati dinamično in trajnostno ribiško industrijo, ohranjati vire in varovati morsko okolje, ob tem pa zagotavljati poštene življenjske standarde za ribiške skupnosti. Skupna ribiška politika je sveženj pravil za urejanje evropskih ribiških flot in ohranjanje ribjih staležev. Da bi preprečili prelov, kvote za države članice EU določajo omejitve glede količine ulova za posamezne vrste, obveznost iztovarjanja pa preprečuje, da se neželene ribe zavržejo nazaj v morje.

EU je uvedla zavarovana območja, da bi zaščitila morske ekosisteme in njihovo biotsko raznovrstnost ter storitve, ki jih omogočajo. Do leta 2030 namerava zaščititi najmanj 30 % morij EU. S pravili za zmanjševanje morskih odpadkov pa se spopada z negativnimi učinki desetih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih obalah in morjih, ter izgubljenega in opuščenega ribolovnega orodja.

Skupna ribiška politika in pomorska politika EU bosta financirani prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ko bo sklad dokončno odobren, bo zagotovil več kot 6,1 milijarde evrov (2021–2027) za trajnostni razvoj sektorja, posebej pa bo podprl mali priobalni ribolov.

Marec 2022

Gospodarstvo, finance in evro

Ekonomska in monetarna unija zagotavlja skupne temelje za stabilnost, delovna mesta in rast po vsej EU.

Ekonomska in monetarna unija povezuje gospodarstva EU z usklajenimi ekonomskimi in fiskalnimi politikami, harmoniziranimi pravili za finančne institucije, skupno monetarno politiko in skupno valuto, evrom. Je močno orodje za zagotavljanje delovnih mest, rasti, socialne pravičnosti in finančne stabilnosti. Toda čeprav so bile v zadnjih letih izvedene pomembne institucionalne reforme za okrepitev ekonomske in monetarne unije, je še vedno treba marsikaj postoriti.

Video:

Kaj dela EU

Cilji ekonomskih in finančnih politik EU so:

  • ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje naložb;
  • spodbujanje gospodarske stabilnosti;
  • izboljšanje učinkovitega delovanja ekonomske in monetarne unije;
  • reguliranje finančnih institucij in kompleksnih finančnih produktov;
  • ohranjanje finančne stabilnosti in zaščita davkoplačevalcev v finančnih krizah;
  • krepitev mednarodne vloge evra.

Medtem ko je vseh 27 držav članic del ekonomske in monetarne unije, so pri tem povezovanju mnoge šle še korak dlje in sprejele evro kot svojo valuto. Skupaj te države sestavljajo evrsko območje. Evro danes uporablja več kot 340 milijonov ljudi v 19 državah članicah. Evrski bankovci in kovanci so otipljiv simbol svobode, prikladnosti in priložnosti, ki jih omogoča EU.

Po finančni krizi leta 2008 je EU sprejela ukrepe za odpravo nekaterih institucionalnih pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije, ki jih je razkrila kriza, ter za vzpostavitev varnejšega finančnega sektorja. EU je okrepila ekonomsko upravljanje, oblikovala sistem za zaščito finančne stabilnosti v evrskem območju, izboljšala javne finance držav članic in spodbudila reforme za privabljanje naložb. Poleg tega je EU uvedla harmonizirana pravila za povečanje odpornosti finančnih institucij EU in okrepitev nadzora nad bankami v evrskem območju.

Trdni temelji, ki jih zagotavlja ekonomska in monetarna unija, so državam članicam pomagali prevedriti gospodarske in socialne učinke pandemije COVID-19, ki so bili brez primere. Pandemija je pokazala, da se je treba na krize odzvati hitro, odločno in usklajeno. EU se je odzvala tako, da je državam članica dovolila odstopati od proračunskih zahtev, ki običajno veljajo zanje, z ustanovitvijo stomilijardne Instrument SURE pobude za pomoč pri zaščiti delovnih mest in delavcev ter mehanizma za okrevanje in odpornost v doslej najvišji vrednosti 723,8 milijarde evrov (v tekočih cenah), ki je v osrčju instrumenta NextGenerationEU. S tem mehanizmom se financirajo naložbe in reforme iz načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih pripravile države članice. Ti ukrepi bodo podprli zeleni in digitalni prehod, hkrati pa državam EU pomagali, da bodo iz pandemije izšle močnejše.

Marec 2022

Zaposlovanje in socialne zadeve

EU prispeva k ustvarjanju večjega števila in boljših delovnih mest v Evropi, njen cilj pa je doseči dostojne socialne standarde za vse, tudi prek Evropskega socialnega sklada v vrednosti 99,3 milijarde evrov za obdobje 2021–2027.

Odgovornost za politike zaposlovanja in socialne zadeve si delijo EU in njene države članice. Glavna prednostna naloga EU so delovna mesta, rast in konkurenčnost, podpira pa jo načrt EU za okrevanje NextGenerationEU, s katerim se loteva socialnih in gospodarskih posledic pandemijeCOVID-19.

Kaj dela EU

Politike zaposlovanja in politike za socialne zadeve EU so namenjene:

EU zagotavlja in usklajuje financiranje za pomoč državam članicam pri naložbah v ljudi na različnih področjih, kot so otroško varstvo, zdravstveno varstvo, usposabljanje, dostopna infrastruktura in pomoč pri iskanju zaposlitve. Evropski socialni sklad plus milijonom ljudi pomaga pri pridobivanju novih znanj in spretnosti, zlasti tistih, ki so potrebni za zeleni in digitalni prehod, ter pri iskanju boljših delovnih mest. Jamstvo za mlade podpira zaposlovanje mladih z zagotavljanjem, da vse osebe, mlajše od 30 let, v štirih mesecih po zaključku formalnega izobraževanja ali izgube zaposlitve prejmejo kakovostno, konkretno ponudbo za zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje. Nova pobuda ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve) si prizadeva podpreti mlade, ki so iz individualnih ali strukturnih razlogov prikrajšani in ranljivi, kar zadeva njihove možnosti dostopa do dela ali usposabljanja.

Evropski program znanj in spretnosti je namenjen pomoči posameznikom in podjetjem pri razvoju več in boljših znanj in spretnosti ter določa ambiciozne cilje, ki jih je treba doseči do leta 2025.

Evropski steber socialnih pravic zagotavlja načela in pravice s področja enakih možnosti na trgu dela, poštenih delovnih pogojev in socialne zaščite. Akcijski načrt se zavzema za uresničitev načel in določa ključne cilje za zaposlovanje, usposabljanje ter socialno zaščito in vključevanje, ki jih je treba doseči do leta 2030.

Predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti ne nadomeščajo nacionalnih sistemov, ampak ščitijo pravice iz socialne varnosti za osebe, ki se gibljejo znotraj EU (in v Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški ter Švici). Evropski organ za delo zagotavlja pravično, enostavno in učinkovito izvrševanje pravil EU o mobilnosti delovne sile. Evropski portal za zaposlitveno mobilnost EURES pomaga pri povezovanju iskalcev zaposlitve in podjetij, ki zaposlitev ponujajo, medtem ko storitev Europass ljudem pomaga pri pripravi življenjepisov.

Marec 2022

Delovna mesta, rast in naložbe

EU je zavezana ustvarjanju privlačnejšega naložbenega okolja, ki bo spodbujalo gospodarsko rast in ustvarjalo delovna mesta. S tem namenom si prizadeva odpraviti ovire za naložbe in državljanom in državljankam EU zagotoviti znanja in spretnosti, potrebne za delovna mesta prihodnosti.

EU odpravlja posledice pandemije COVID-19, hkrati pa si prizadeva pomagati državljankam in državljanom EU pri uspešnem zelenem in digitalnem prehodu. Njen cilj je zagotoviti, da bo preoblikovanje gospodarstva EU pravično in vključujoče, da bodo lahko vsi državljani in državljanke izkoristili prednosti dvojnega prehoda in da nihče ne bo zapostavljen.

Kaj dela EU

Program InvestEU je pomemben element načrta EU za okrevanje, namenjen odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in uresničevanju dolgoročnih prednostnih nalog EU. Temelji na uspehu naložbenega načrta za Evropo, ki je med letoma 2015 in 2020 mobiliziral več kot 500 milijard evrov za zapolnitev naložbene vrzeli, nastale s finančno krizo v letih 2007–2008. Da bi si naložbe še bolj opomogle, program InvestEU zagotavlja proračunsko jamstvo EU za pomoč podjetjem v EU pri dostopu do financiranja in pritegnitvi sredstev, ki jih potrebujejo. V obdobju 2021–2027 namerava spodbuditi dodatne naložbe v višini vsaj 372 milijard evrov. Program se osredotoča na štiri ključna področja politike:

  • trajnostna infrastruktura,
  • raziskave, inovacije in digitalizacija,
  • mala in srednja podjetja ter
  • socialne naložbe in spretnosti.

Za dopolnitev programa bo svetovalno vozlišče InvestEU delovalo kot točka „vse na enem mestu“ za opredelitev, pripravo in razvoj naložbenih projektov po vsej EU.

S hitrim prehodom na podnebno nevtralno in digitalno Evropo se spreminja naš način dela. Evropski program znanj in spretnosti že pomaga pri reševanju tega izziva in določa cilje, ki jih je treba doseči do leta 2025. V praksi uresničuje ključna načela evropskega stebra socialnih pravic, katerega cilj je ustvariti pravičen in vključujoč evropski trg dela. Za zagotovitev konkretnih koristi za državljane so bili za leto 2030 določeni ključni cilji za zaposlovanje, usposabljanje ter socialno zaščito in vključevanje.

Mehanizem za pravični prehod, mehanizem za okrevanje in odpornost in za prihodnost predlagani Socialni sklad za podnebje bodo v podporo pri zmanjševanju regionalnih socialnih neenakosti. Komisija si prizadeva tudi opredeliti konkretne ukrepe in rešitve na področju demografskih izzivov v Evropi, da bi podprla najbolj prizadete ljudi, regije in skupnosti.

Marec 2022

Regije

Regionalna politika je usmerjena v vse regije in mesta v EU, da bi podpirala ustvarjanje delovnih mest, poslovno konkurenčnost, gospodarsko rast in trajnostni razvoj ter izboljševala kakovost življenja državljank in državljanov.

Posodobitev letališč v Rigi in Wrocławu; izboljšanje urbane mobilnosti v Atenah, Sofiji in Cluj-Napoci; ohranitev kraja Mont-Saint-Michel in zaščita Pompejev; razvoj širokopasovne infrastrukture v Litvi; podpora podjetjem v Utrechtu in Paredesu; obnova sistema čiščenja odpadnih voda v Trenčínu in Slavonskem Brodu ter spodbujanje uporabe informacijskih tehnologij na univerzah v Nikoziji in Ljubljani – to so samo nekateri primeri več tisoč projektov, ki jih sofinancira regionalna politika EU.

Video:

Kaj dela EU

Regionalna politika s strateškimi naložbami podpira evropsko solidarnost, spodbuja gospodarsko rast in izboljšuje kakovost življenja. Večino svojega financiranja namenja pomoči manj razvitim državam in regijam EU, da bi dohitele druge države in regije, s čimer bi se zmanjšale gospodarske, socialne in ozemeljske razlike, ki še obstajajo v EU.

Regionalno politiko skupaj upravljajo Komisija ter države članice in njihove regije, ki izberejo projekte, ki jih bo sofinancirala EU, v okviru vnaprej dogovorjenih programov s Komisijo. Sredstva EU se vedno dopolnjujejo z nacionalnimi (zasebnimi in/ali javnimi) sredstvi.

Regionalna politika v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) namenja posebno pozornost potrebam in potencialu obmejnih regij.

Proračun EU za obdobje 2021–2027 regionalni politiki namenja skoraj tretjino sredstev (392 milijard evrov). Ta sredstva se uporabljajo za financiranje strateških prometnih in komunikacijskih infrastruktur; spodbujanje prehoda na okolju prijaznejše gospodarstvo; pomoč malim in srednjim podjetjem, da bi postala bolj inovativna in konkurenčna; ustvarjanje novih in trajnih zaposlitvenih priložnosti; krepitev in posodobitev izobraževalnih sistemov in izgradnjo bolj vključujoče družbe.

Poleg tega bo instrument REACT-EU (pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope) v okviru načrta NextGenerationEU obstoječim programom v državah članicah do leta 2023 zagotovil več kot 50 milijard novih sredstev za zagotovitev okrevanja po pandemiji COVID-19.

Da bi EU postala prva podnebno nevtralna celina na svetu, bo mehanizem za pravični prehod mobiliziral približno 55 milijard evrov v obdobju 2021–2027 za ublažitev socialno-ekonomskih posledic v najbolj prizadetih regijah zaradi preusmeritve na podnebno nevtralno gospodarstvo. Predlagani socialni sklad za podnebje je namenjen tudi zagotavljanju pomoči državam članicam pri podpiranju prehoda na podnebno nevtralnost za tiste ljudi, ki so najbolj odvisni od fosilnih goriv.

Marec 2022

Raziskave in inovacije

Program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa v vrednosti 95,5 milijarde EUR pomaga spodbujati rast in ustvarjanje delovnih mest ter reševati nekatere naše največje izzive.

Raziskave in inovacije so bistvene za naše gospodarstvo in družbo. So v središču evropskih prizadevanj za ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanje rasti in naložb ter pomagajo izboljševati življenja ljudi z izboljšavami na področjih, kot so zdravstvo, promet in energija. Zagotavljajo nam tudi znanje in rešitve za reševanje perečih problemov, kot je pandemija COVID-19, in dolgoročnejših izzivov, kot so podnebne spremembe in boj proti raku.

Video:

Kaj dela EU

EU je največja tovarna znanja na svetu, saj na področju znanosti in tehnologije predstavlja skoraj tretjino svetovne proizvodnje. Ker je konkurenca vse večja, pa si mora EU še naprej prizadevati, da odlične raziskovalne in inovativne ideje pretvarja v uspešne tehnologije in izdelke. Vse države članice EU imajo svoje raziskovalne politike in programe financiranja, vendar je mogoče številna pomembna vprašanja najbolje obravnavati s krepitvijo sodelovanja med raziskovalci in inovatorji iz različnih držav. Zato se raziskave in inovacije podpirajo na ravni EU, zlasti prek programa Obzorje Evropa.

Obzorje Evropa je eden najobsežnejših in najambicioznejših raziskovalnih programov na svetu, v okviru katerega se bodo v obdobju 2021–2027 izvedle naložbe v višini 95,5 milijarde EUR, ta denar pa privablja tudi druge javne in zasebne naložbe. Obzorje Evropa na podlagi dosežkov programa Obzorje 2020 še naprej spodbuja evropsko znanstveno odličnost prek Evropskega raziskovalnega sveta ter štipendij in izmenjav Marie Skłodowske-Curie. Opira se tudi na znanstvene nasvete, tehnično podporo in namenske raziskave Skupnega raziskovalnega središča, službe Komisije za znanost in znanje.

S programom Obzorje Evropa je bila uvedena vrsta misij EU, ki predstavljajo nov način sodelovanja za reševanje velikih izzivov na področju zdravja, podnebja in okolja. Vsaka od petih misij deluje kot sklop ukrepov, s katerimi naj bi se do leta 2030 dosegli konkretni rezultati.

Obzorje Evropa podpira tudi evropska partnerstva, ki povezujejo EU, nacionalne organe in zasebni sektor pri reševanju nekaterih najbolj perečih izzivov Evrope z usklajenimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami. Prispevala bodo h krepitvi novega evropskega raziskovalnega prostora, katerega cilj je oblikovanje enotnega trga EU za raziskave, inovacije in tehnologijo ter ki državam omogoča večjo učinkovitost z usklajevanjem njihovih raziskovalnih politik in programov.

V celotnem programu Obzorje Evropa se uporabljajo obvezna načela odprtega dostopa do publikacij in odprte znanosti.

Marec 2022

Enotni trg

Enotni trg je eden izmed največjih dosežkov EU. Že 30 let državljankam in državljanom ter podjetjem olajšuje vsakdanje življenje, saj omogoča prosti pretok blaga, storitev, ljudi in denarja po EU.

Po zaslugi enotnega trga (včasih imenovanega tudi notranji trg) lahko državljani in državljanke EU študirajo, živijo, nakupujejo, delajo in se upokojijo v kateri koli državi članici EU ter uživajo izdelke iz vse Evrope. Podjetja lahko razširijo svoje poslovanje, konkurenca pa prispeva k zniževanju cen in večji izbiri za potrošnike. EU si obenem prizadeva zagotoviti, da te večje svoboščine ne bi škodile pravičnosti, varstvu potrošnikov, pravicam delavcev ali okoljski trajnostnosti.

Video:

Kaj dela EU

Enotni trg, ki temelji na industrijski strategiji EU, ima ključno vlogo pri podpiranju podjetij na poti k zelenemu in digitalnemu prehodu. Poleg tega pomaga ščititi podjetja pred pretresi in krizami pri oskrbi, hkrati pa krepi njihovo svetovno konkurenčnost.

EU si prizadeva:

  • graditi na izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19 in rusko invazijo na Ukrajino, na primer z odpravljanjem motenj v dobavni verigi;
  • zagotoviti, da bi enotni trg podjetjem in podjetnikom prinesel več priložnosti za širitev poslovanja;
  • odpraviti ovire, ki ljudem preprečujejo enostavno kupovanje ali prodajanje blaga in storitev iz druge države članice ali v njej, delavcem pa prosto gibanje;
  • zagotoviti, da se enaka pravila o pravičnosti, priložnostih in obveznostih uporabljajo tudi za digitalno gospodarstvo;
  • izboljšati preusposabljanje in izpopolnjevanje v vseh gospodarskih sektorjih;
  • zagotoviti dostop do finančnih sredstev, standardov in patentov za vzpostavitev, razširitev in zaščito vodilnega položaja Evrope na področju inovativnih tehnologij.

Nova industrijska zavezništva na ključnih področjih, na katerih je EU odvisna od držav, ki niso članice EU, imajo ključno vlogo pri doseganju njenih ciljev. EU je v okviru teh prizadevanj predstavila nove ukrepe za izboljšanje prehoda na krožno gospodarstvo in zagotovitev bolj trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami.

Mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju. Politike EU spodbujajo ustanavljanje novih podjetij in podpirajo inovativna podjetja pri prizadevanjih, da bi razširila svoje dejavnosti.

Program Enotni trg s proračunom v višini 4,2 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 združuje številne dejavnosti na področjih, kot so varnost hrane, varstvo potrošnikov, standardizacija in konkurenčnost, zmanjšanje prekrivanja in boljše usklajevanje.

Na portalu Tvoja Evropa so na voljo informacije o življenju, delu, potovanju, študiju in poslovanju v drugi državi članici. Omogoča tudi dostop do storitev, kot sta Tvoja Evropa – nasveti in mreža SOLVIT za reševanje težav.

Marec 2022

Varstvo potrošnikov

Potrošniška politika EU ščiti pravice potrošnikov, zagotavlja varnost proizvodov, pomaga ljudem pri ozaveščeni izbiri nakupa blaga in storitev ter ponuja orodja za reševanje morebitnih težav.

Enotni trg EU ponuja potrošnikom dostop do večje izbire, prilagodljivost, kakovost in najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Potrošniška politika EU zagotavlja, da se bodo pravice ljudi spoštovale, če naletijo na kakršne koli težave pri nakupih blaga ali najemanju storitev iz drugih držav EU s krepitvijo zaupanja in spodbujanjem trgovine, tudi prek spleta.

Video:

Kaj dela EU

Nova agenda za potrošnike določa strategijo EU do leta 2025 ter navaja ukrepe, ki jih bo EU sprejela v odziv na nove izzive, kot so pandemija COVID-19 ter zeleni in digitalni prehod. Ukrepi obravnavajo okoljska in trajnostna vprašanja, uveljavljanje pravic potrošnikov in varstvo ranljivih potrošnikov.

EU potrošnikom ponuja niz praktičnih pravic v primeru težav.

  • Spletni kupci imajo 14 dni časa, da razmislijo o nakupu in odstopijo od njega. Proizvod lahko vrnejo v dveh tednih in dobijo povrnjen denar.
  • Če proizvod, kupljen v EU (prek spleta ali v trgovini), ne ustreza oglaševanemu proizvodu ali ne deluje pravilno, ima potrošnik pravico vsaj do brezplačnega popravila ali zamenjave.
  • Nova pravila EU o hipotekarnih kreditih zagotavljajo jasne informacije v oglasih in pravočasne informacije potrošnikom pred podpisom pogodbe.
  • Obstajajo minimalni standardi za pravice potnikov za vse načine prevoza, vključno z informacijami, pomočjo in odškodnino v primeru odpovedi ali dolgih zamud.

EU zagotavlja tudi podporo za hitro in učinkovito reševanje sporov s trgovci. Platforma za spletno reševanje sporov omogoča potrošnikom in trgovcem reševanje sporov glede spletnih nakupov. Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov potrošnikom zagotavlja brezplačno pomoč in nasvete glede njihovih čezmejnih nakupov. Nova pravila EU bodo najpozneje do sredine leta 2023 organizacijam olajšala varstvo kolektivnih interesov potrošnikov z vlaganjem tožb na sodiščih.

Strogi varnostni, zdravstveni in okoljski standardi se uporabljajo za igrače, električne naprave, kozmetične izdelke in zdravila. Stroga pravila pa zagotavljajo, da se nevarni izdelki odpokličejo s trga – vsako leto je prek sistema EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih prijavljenih na stotine izdelkov. Komisija je leta 2021 predlagala revizijo pravil o varnosti proizvodov, vključno z novimi pravili za spletne tržnice, in spremembo pravil EU o potrošniških kreditih.

Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo usklajuje pravice potrošnikov in okoljske pravice, pri čemer se osredotoča na bolj kakovostne, dolgotrajnejše in trajnostne proizvode.

Marec 2022

Lojalna konkurenca

Cilj pravil EU o konkurenci je zagotoviti, da vsa podjetja na enotnem trgu konkurirajo lojalno in enakovredno v korist potrošnikov, podjetij in evropskega gospodarstva kot celote.

Komisija skupaj z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in nacionalnimi sodišči uveljavlja pravila EU o konkurenci, da bi zagotovila lojalno konkurenco med podjetji. Tako prispeva k zniževanju cen in izboljševanju kakovosti, spodbuja inovacije in učinkovitost ter ustvarja večjo izbiro za potrošnike.

Kaj dela EU

Komisija sprejema ukrepe v zvezi s:

  • karteli ali drugimi nezakonitimi ureditvami med podjetji za izogibanje medsebojni konkurenci ali za določanje umetno visokih cen;
  • primeri, ko večji akterji zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na trgu, da bi s tem izrinili konkurente ali zaračunavali previsoke cene;
  • združitvami in prevzemi podjetij, ki bi lahko omejili konkurenco na enotnem trgu;
  • finančno podporo (državno pomočjo) podjetjem s strani vlad EU, s katero se nekaterim podjetjem daje prednost pred ostalimi, kar lahko izkrivi konkurenco na enotnem trgu, ter
  • spodbujanjem kulture konkurence na mednarodni ravni, tako da so podjetja iz EU deležna lojalne konkurence na trgih drugod po svetu.

Uveljavljanje politike konkurence koristi državljankam in državljanom EU. Po previdnih ocenah Komisije so leta 2020 prihranki kupcev zaradi prepovedi kartelov in posredovanja v primeru združitev znašali med 14 milijard in 23,3 milijarde evrov.

Preiskave EU v zvezi s protikonkurenčnimi praksami zajemajo blago, poklice in storitve. Komisija spremlja pomoč, ki jo vlade EU zagotavljajo podjetjem, da bi zagotovila, da se določenim podjetjem ne dajejo nepoštene prednosti pred njihovimi konkurenti. Državna pomoč se lahko dovoli, če koristi prikrajšanim regijam, malim in srednjim podjetjem, raziskavam in razvoju, varstvu okolja, usposabljanju, zaposlovanju ali kulturi ali to spodbuja.

Nova pravila o državni pomoči, uvedena januarja 2022, so usklajena s pomembnimi cilji EU iz evropskega zelenega dogovora. Cilj teh pravil je državam članicam EU pomagati pri doseganju ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev EU ter podpirati projekte za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja in proizvodnjo zelene energije.

EU si prizadeva tudi za to, da bi njena zakonodaja sledila digitalni preobrazbi. Akt o digitalnih trgih bo na primer spletnim platformam, ki delujejo kot „vratarji“, preprečil, da bi podjetjem in potrošnikom nalagale nepoštene pogoje, in sicer z nedvoumnim seznamom dovoljenih in nedovoljenih praks. Akt o digitalnih storitvah pa bo naložil zavezujoče vseevropske obveznosti za posrednike, ki v okviru svojih digitalnih storitev potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, kar bo manjšim platformam olajšalo širitev na enotnem trgu EU.

Marec 2022

Davki in carina

Nacionalne vlade neodvisno določajo in pobirajo davke, EU pa je pristojna za carinsko unijo, ki zagotavlja prosti pretok in varnost blaga na enotnem trgu.

Vlade držav članic EU imajo na splošno proste roke pri oblikovanju davčne zakonodaje v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami. Vendar morajo pri tem spoštovati nekatera temeljna načela in zagotoviti, da nacionalna davčna pravila ne ovirajo enotnega trga EU.

Carinska unija EU podjetjem olajšuje trgovanje, usklajuje carinske dajatve za blago iz držav zunaj EU ter prispeva k zaščiti državljank in državljanov EU ter okolja.

Video:

Kaj dela EU

EU nima neposredne vloge pri zviševanju ali določanju davčnih stopenj, nadzira pa nacionalna davčna pravila, da bi zagotovila, da spodbujajo delovna mesta in rast ter da davki ene države ne diskriminirajo potrošnikov, delavcev ali podjetij iz drugih držav članic.

Vlade vseh držav članic se morajo strinjati pri sprejemanju odločitev EU, da bi se upoštevali interesi vseh. Pri nekaterih davkih, kot so davek na dodano vrednost ali trošarine na bencin, tobačne izdelke in alkoholne pijače, so se države članice dogovorile o skupnih pravilih za poenostavitev spletnega in nespletnega čezmejnega trgovanja ter zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in platforme iz EU in zunaj nje.

Komisija je leta 2021 opredelila vizijo za nov, pravičnejši in preglednejši sistem obdavčitve podjetij v EU za 21. stoletje. Vizija vključuje ukrepe za zmanjšanje birokracije, podpiranje malih podjetij in boj proti davčnim zlorabam. Komisija si s predlogom o najnižji stopnji davka od dohodkov pravnih oseb v višini vsaj 15 % za vsa multinacionalna podjetja prizadeva, da bi bila EU ena izmed prvih pri izvajanju zgodovinskega svetovnega sporazuma o davčni reformi iz leta 2021. To bi zagotovilo pravično obdavčitev vseh podjetij, ne glede na to, kje poslujejo.

Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, mora EU delovati kot enotna carinska unija z enakimi tarifami, standardi in postopki za ravnanje z blagom, uvoženim iz tujine. Za blago, ki se prevaža iz ene države članice v drugo, se carinske dajatve ne uporabljajo.

V praksi carinsko unijo EU upravljajo nacionalne carinske službe. Te varujejo potrošnike, živali in okolje pred blagom, ki bi bilo lahko škodljivo, ter prispevajo k boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in tihotapljenju. Ko je blago carinjeno, lahko prosto kroži in se prodaja kjer koli v Evropi.

Marec 2022

Vesolje

Vesoljska politika EU dejavno prispeva k boju proti podnebnim spremembam, spodbuja tehnološki napredek in inovacije ter izboljšuje življenja državljank in državljanov EU.

Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so bistveni za vsakdanje življenje Evropejcev (npr. za uporabo mobilnih telefonov, avtomobilskih navigacijskih sistemov in bankomatov). Sateliti zagotavljajo tudi dragocene podatke in storitve za najrazličnejše aplikacije, od prometa, kmetijstva in okolja do odzivanja na krize.

Video:

Kaj dela EU?

EU ima konkurenčno in rastočo vesoljsko industrijo, ocenjeno na 62 milijard evrov, ki zaposluje več kot 230 000 ljudi in je odgovorna za tretjino vseh satelitov, ki so trenutno v orbiti.

Naslednje vodilne komponente vsakodnevno zagotavljajo evropske vesoljske storitve:

  • Copernicus je sistem EU za opazovanje Zemlje. Podatki, ki jih ustvarijo njegovi sateliti, se uporabljajo na številnih področjih, od spremljanja podnebnih sprememb in njihovih učinkov do usmerjanja nujnih in humanitarnih storitev. Podatki programa Copernicus se uporabljajo za iskanje plovil v stiski in odzivanje na gozdne požare, potrese in poplave, kar pomaga reševati življenja in premoženje.
  • Galileo[PZ(1], globalni satelitski navigacijski sistem EU, zagotavlja natančne in zanesljive informacije o položaju in času za vse načine prevoza, sektor motornih vozil, železniškega in letalskega prometa ter druge sektorje. Po zaslugi Galilea je 3,2 milijarde pametnih telefonov opremljenih z varnim in neodvisnim pozicionirnim sistemom.
  • EGNOS, regionalni satelitski navigacijski sistem EU, spremlja in popravlja satelitske navigacijske signale za letalske, pomorske in kopenske uporabnike po vsej Evropi. 426 letališč v EU že uporablja EGNOS za varnejše pristanke v neugodnih vremenskih razmerah, da bi se izognili zamudam in preusmeritvi poti.

Vesoljski program EU za obdobje 2021–2027 s proračunom v višini 14,9 milijarde evrov gradi na svojem uspehu s poudarkom na večjem usklajevanju z drugimi področji politike EU. Njegov cilj je spodbujati znanstveni in tehnični napredek ter podpirati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost evropske vesoljske industrije, zlasti malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij in inovativnih podjetij. Evropska komisija je predlagala tudi dve novi vodilni pobudi za spodbujanje satelitske varne povezljivosti in upravljanja vesoljskega prometa.

EU je prek posameznih držav članic EU in Evropske vesoljske agencije razvila vrhunsko tehnologijo za raziskovanje vesolja. Dosežki vključujejo razvoj novih raket in satelitov ter robotskih raziskovalcev na Luni in Marsu. Medtem ko je raziskovanje vesolja strateško in politično pomembno, EU znanstvenikom pomaga tudi pri razkrivanju skrivnosti vesolja; leta 2019 so raziskovalci, ki jih je financirala EU, razkrili prvo fotografijo črne luknje.

Marec 2022

Mednarodne zadeve in varnost

EU lahko zaradi svoje skupne zunanje in varnostne politike v svetovnih zadevah nastopa in deluje enotno, zato lahko države članice obravnavajo izzive, ki jim same niso kos, kar pripomore tudi k varnosti in blaginji državljank in državljanov EU.

Politiko izvaja visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podpira pa jo Evropska služba za zunanje delovanje, tj. diplomatska služba EU. Zunanje delovanje EU temelji na načelih, ki so navdihnili njen nastanek in razvoj ter ki jih želi spodbujati v širšem svetu, vključno z mirom, demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Video:

Kaj dela EU

V času vse večjih in zapletenih varnostnih groženj bo strateški kompas EU za varnost in obrambo okrepil sposobnost EU za odzivanje na krize in grožnje v prihodnjem desetletju. Strateški kompas se osredotoča na:

  • hitrejše in odločnejše ukrepanje v primeru krize;
  • zaščito državljank in državljanov pred hitro spreminjajočimi se grožnjami;
  • vlaganje v zmogljivosti in tehnologije, ki jih EU potrebuje;
  • sodelovanje z drugimi za doseganje skupnih ciljev.

EU podpira države, ki se spopadajo s konflikti in krizami. Tako z evropskim mirovnim instrumentom prevzema večjo odgovornost pri zagotavljanju svetovne varnosti. Instrument financira skupne stroške vojaških misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter mirovne operacije v sodelovanju s partnerji, kot je Afriška unija. Krepi pa tudi obrambne zmogljivosti partnerskih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij ter je ključen pri podpiranju Ukrajine pri njenem odzivu na rusko vojaško agresijo.

Od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je EU sprejela tudi ukrepe za ponovno vzpostavitev svetovne prehranske varnosti z mednarodnim sodelovanjem.

EU in njene države članice so še naprej največje donatorke v mednarodnem odzivu na krizo v Siriji, saj od leta 2011 podpirajo prebivalce Sirije in širše regije z naložbami v skupni vrednosti več kot 27 milijard evrov.

Strategija povezljivosti Global Gateway je nova naložbena strategija EU za spodbujanje pametne, čiste in varne energetske, prometne in digitalne infrastrukture ter krepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu. EU, njene države članice in njene finančne institucije, ki delujejo skupaj kot Ekipa Evropa, si med letoma 2021 in 2027 prizadevajo spodbuditi do 300 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Strategija povezljivosti Global Gateway je prispevek EU h globalnemu partnerstvu za infrastrukturo in naložbe skupine G7.

Marec 2022

Mednarodna partnerstva

Partnerstva in razvojno sodelovanje so v središču zunanje politike EU. EU in njene države članice so največje donatorke razvojne pomoči na svetu.

Razvojna pomoč je poleg zunanje, varnostne in trgovinske politike eden od stebrov delovanja EU po svetu. EU spodbuja izkoreninjenje revščine, človekov razvoj, trajnostno rast in dobro upravljanje. To dosega z oblikovanjem partnerstev za reševanje svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov in nedovoljene migracije. EU podpira učinkovit multilateralizem in sodeluje z vsemi deležniki, saj sedanji izzivi zahtevajo močnejše večstransko upravljanje in sodelovanje, ki temelji na pravilih.

Video:

Kaj dela EU

EU meni, da so mednarodna partnerstva naložba v uspešno, trajnostno in skupno prihodnost. EU je glavna zagovornica agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Evropsko soglasje o razvoju določa, kako se EU pri prizadevanjih za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja osredotoča na „ljudi, planet, blaginjo, mir in partnerstvo“. EU se pri svojem zunanjem delovanju zanaša na:

Partnerstvo med Afriko in EU ostaja ključna prednostna naloga EU.

Leta 2020 se je EU hitro odzvala na krizo zaradi COVID-19. Pristop „Ekipa Evropa“, ki povezuje vire, strokovno znanje in orodja EU, njenih držav članic in finančnih institucij, partnerjem EU pomaga blažiti posledice pandemije. EU ima tudi vodilno vlogo pri zagotavljanju dostopa do varnih in učinkovitih cepiv za vse. Pristop Ekipa Evropa se zdaj uporablja v proračunu EU za zunanje delovanje: Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – „Evropa v svetu“.

EU namenja zunanjemu delovanju približno 10 % svojega proračuna. Delegacije EU sodelujejo z vladami, mednarodnimi organizacijami, državami članicami EU in zasebnim sektorjem, da bi povečali učinek evropske podpore. EU in njene države članice so leta 2020 skupaj zagotovile 66,8 milijarde evrov pomoči.

Vrednote spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države usmerjajo ukrepe EU po vsem svetu. Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo se osredotoča na zaščito in krepitev vloge posameznikov, izgradnjo odpornih, vključujočih in demokratičnih družb ter spodbujanje človekovih pravic po vsem svetu. Zahvaljujoč akcijskemu načrtu za enakost spolov sta enakost spolov in krepitev vloge žensk v ospredju dela EU.

Marec 2022

Sosedstvo in širitev EU

EU spodbuja stabilne demokracije in gospodarstva v sosednjih državah z oblikovanjem prilagojenih partnerstev na podlagi skupnih interesov in dvostranskega ali regionalnega sodelovanja.

Video:

Kaj dela EU

Evropska sosedska politika ureja odnose EU s 16 najbližjimi sosedami. Na jugu so to: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina*, Sirija in Tunizija, na vzhodu pa: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina.

Glavni cilji sodelovanja:

  • stabilizacija sosednjih držav z obvladovanjem izzivov na področju razvoja, zaposlovanja in priložnosti za mlade, prometa in energetskih povezav, varnosti in migracij,
  • spodbujanje vrednot dobrega upravljanja, demokracije, pravne države in človekovih pravic,
  • krepitev sodelovanja na regionalni ravni, na primer prek vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje.

Poleg tega si EU v sklopu južnega sosedstva v sodelovanju s partnerji prizadeva za reševanje kriz, kot sta sirska ali libijska, ter uravnavanje migracijskih tokov.

Širitvena politika EU zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo**, Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo. Za evropske države, ki želijo pristopiti k EU, je članstvo v EU močna spodbuda za demokratične in gospodarske reforme. Spodbuja tudi spravo in stabilnost. Evropska država lahko postane članica EU le, če izpolnjuje demokratične standarde (vključno s pravno državo, človekovimi pravicami ter spoštovanjem in varstvom manjšin), ima delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za obvladovanje konkurence in tržnih sil v EU ter lahko prevzame odgovornost članstva v EU.

Turčija je partnerica EU na mnogih ključnih področjih, vendar se v zadnjih letih oddaljuje od temeljnih vrednot in načel EU. Pogajanja o pristopu Turčije so zato dejansko zamrznjena. EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter oblikovanje kooperativnih in vzajemno koristnih odnosov s Turčijo.

EU je leta 2020 regijam sosedstva in širitve namenila 7,47 milijarde evrov pomoči za blažitev posledic pandemije COVID-19. Odzvala se je na izredne razmere, podprla raziskave, zdravstvene sisteme in sisteme oskrbe z vodo ter obravnavala gospodarske in socialne posledice pandemije.

  • To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.
  • To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Marec 2022

Trgovina

EU zagovarja prosto trgovino. Trgovina z državami zunaj EU neposredno ali posredno podpira 35 milijonov delovnih mest v EU. EU se zavzema za odprte, na pravilih temelječe trge, enake konkurenčne pogoje in najvišje mednarodne standarde po vsem svetu.

EU je največja svetovna trgovska velesila in eno najbolj odprtih gospodarstev. Tretjina bruto domačega proizvoda EU je odvisna od trgovine. Po napovedih naj bi 85 % prihodnje svetovne rasti izviralo iz držav zunaj Evrope. EU se pogaja in dogovarja o mednarodnih trgovinskih sporazumih v imenu svojih držav članic.

Video:

Kaj dela EU

Trgovinska politika EU zajema trgovino z blagom in storitvami, pa tudi zadeve, kot so trgovinski vidiki intelektualne lastnine in neposredne tuje naložbe.

Komisija je februarja 2021 predstavila novo trgovinsko strategijo EU, ki določa tri glavne cilje.

  • Podpora okrevanju in preoblikovanju gospodarstva EU, da bo podpiralo naše zelene in digitalne ambicije.
  • Oblikovanje globalnih pravil, ki bodo poštena in trajnostna.
  • Povečanje sposobnosti EU, da zaščiti svoje interese in uveljavi svoje pravice.

Ključni del strategije je zaveza k reformi Svetovne trgovinske organizacije, da se bo lahko bolje odzivala na izzive sodobne trgovine.

Trgovinska politika ima lahko pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja. EU bo zato v svojih trgovinskih sporazumih izboljšala izvajanje in uveljavljanje poglavij o trajnostnem razvoju. Zlasti bo predlagala, da spoštovanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah postane ključen element prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumov.

EU se zavzema za odprto in pravično trgovino ter se bori proti protekcionizmu. Prizadeva si za ravnotežje med odprtostjo ter varstvom ljudi in podjetij pred nepoštenimi trgovinskimi praksami. Z imenovanjem glavnega uradnika za trgovinsko skladnost EU daje poseben poudarek povečanju koristi trgovinskih sporazumov za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja ter kmete, in zagotavljanju, da njeni trgovinski partnerji spoštujejo svoje zaveze, tudi glede trajnostnega razvoja.

EU ima sklenjenih 46 trgovinskih sporazumov z 78 partnerji po vsem svetu. Leta 2020 je dosegla nov trgovinski sporazum z Mehiko, veljati pa je začel trgovinski sporazum z Vietnamom. Sporazum z Japonsko je že v prvem letu prinesel koristi za izvoz EU, ki se je v prvih 10 mesecih izvajanja povečal za skoraj 7 %.

Po izstopu Združenega kraljestva iz EU 31. januarja 2020 sta EU in Združeno kraljestvo 30. decembra 2020 podpisala sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom.

Marec 2022

Humanitarna pomoč in civilna zaščita

EU je s svojimi državami članicami med največjimi svetovnimi donatorkami humanitarne pomoči. Pomaga milijonom ljudem po svetu ter usklajuje nujno pomoč v Evropi in po svetu.

EU se odziva na krizne razmere ter zagotavlja hitro in učinkovito napotitev nujne pomoči prek dveh osrednjih kanalov: humanitarna pomoč in civilna zaščita. Cilji EU so:

  • reševanje in zaščita življenj, preprečevanje in lajšanje trpljenja ljudi ter ohranjanje integritete in dostojanstva prebivalstva, ki so ga prizadele naravne nesreče in krize, ki jih povzroči človek;
  • zagotavljanje hitrega odziva na izredne razmere v EU in drugod;
  • zmanjšanje tveganja nesreč, na primer z ukrepi za ublažitev posledic podnebnih sprememb;
  • izboljšanje pripravljenosti na nesreče, na primer s sistemi zgodnjega opozarjanja;
  • zagotavljanje nemotenega prehoda po izvedbi nujnih ukrepov v povezavi s strategijami razvojne pomoči;
  • okrepitev splošne odpornosti prebivalstva, na primer z naložbami v ukrepe za pomoč pri njihovi pripravi na prihodnje nesreče, ter
  • zaščita in zagotovitev prihodnosti otrok, ki so jih prizadele nesreče.
Video:

Kaj dela EU?

EU v sodelovanju z različnimi partnerji že več kot 30 let podpira humanitarne operacije v 110 državah. EU je v letu 2021 zagotovila več kot 2,4 milijarde evrov humanitarne pomoči. Je vodilna humanitarna donatorka v številnih krizah, vključno z naslednjimi primeri:

EU pošilja tudi skupine za odzivanje v izrednih razmerah in usmerja pomoč prizadetim regijam v EU in po svetu prek svojega mehanizma na področju civilne zaščite, na primer z:

  • odzivanjem na pandemijo COVID-19 v Evropi in po svetu, vključno z dobavo s COVID-19 povezanih zalog prek mehanizma rescEU in repatriacijo državljank in državljanov EU, ki so obtičali v tujini;
  • napotitvijo strokovnjakov in opreme v države, ki so jih prizadeli potresi (Haiti), vulkanski izbruhi (Tonga), gozdni požari (zahodni Balkan in Sredozemlje), in za zajezitev izbruha ebole v Gvineji leta 2021;
  • usmerjanjem milijonov nujnih potrebščin (kot so kompleti za prvo pomoč, šotori in postelje) v Ukrajino in sosednje države v največji operaciji od vzpostavitve mehanizma.

Marec 2022

Temeljne pravice

EU zagotavlja vrsto temeljnih pravic. Spoštovanje temeljnih pravic je skupna vrednota EU in njenih držav članic ter usmerja delovanje EU znotraj in zunaj njenih meja.

EU ni zgolj enotni trg blaga in storitev. Evropejci in Evropejke imamo skupne vrednote in pravice, določene v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah.

Kaj dela EU?

Listina EU o temeljnih pravicah združuje vse osebne, državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, ki jih imajo državljani in državljanke EU. Te pravice so zagotovljene v državah EU in povsod, kjer se uporablja zakonodaja EU, vključujejo pa človekovo dostojanstvo, svobodo izražanja in združevanja, pravico do nediskriminacije, pravico do azila in pravico do poštenega sojenja.

Poleg tega Listina določa posebne pravice, povezane z državljanstvom EU, v skladu s Pogodbami EU. Listina državljankam in državljanom EU zagotavlja:

Varstvo temeljnih pravic je zagotovljeno tudi v okviru posameznih predpisov EU, denimo splošne uredbe o varstvu podatkov, zakonodaje, ki si prizadeva za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola, rase, narodnosti, vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter zakonodaje za zaščito žvižgačev in žrtev kaznivih dejanj.

EU zagotavlja varstvo temeljnih pravic tudi z namenskimi ukrepi politike in tesnim sodelovanjem z državami EU in civilno družbo, na primer na področju kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, enakosti spolov in nediskriminacije, civilnega in kazenskega pravosodja, digitalizacije pravosodja, varstva podatkov, spoštovanja pravne države, otrokovih pravic in pravic potrošnikov.

Zakonodajno in politično delo EU na področju temeljnih pravic podpira program Državljani, enakost, pravice in vrednote.

EU si prizadeva za vzpostavitev Unije enakosti, in sicer z različnimi strategijami, katerih cilj je odpraviti stereotipe in ustvariti pogoje za to, da lahko vsi polno in svobodno sodelujejo v evropski družbi.

EU tudi spodbuja in varuje univerzalne vrednote po vsem svetu – leta 2021 je denimo vzpostavila program Globalna Evropa za človekove pravice in demokracijo v vrednosti 1,5 milijarde evrov za obdobje 2021–2027. Uvedla je tudi globalni režim sankcij na področju človekovih pravic, ki ji omogoča, da bolje ukrepa proti odgovornim za hude kršitve po vsem svetu.

Marec 2022

Pravosodje in pravna država

EU si prizadeva za enotno uporabo prava EU in reševanje čezmejnih pravnih težav državljank in državljanov ter spodbuja in podpira pravno državo.

EU želi vzpostaviti območje pravice, na katerem bi lahko državljani in državljanke ter podjetja pravna vprašanja v drugih državah članicah EU reševali na enak način kot doma. Skupno območje pravice brez meja in ovir bo zagotavljalo, da se bodo državljani in državljanke lahko sklicevali na sklop pravic ter dostopali do pravnega varstva po vsej EU.

Kaj dela EU

Državljani in državljanke EU lahko bivajo, se izobražujejo, delajo in poslujejo kjer koli v EU. Pri tem imajo lahko opravka s sodnimi organi druge države članice.

EU si prizadeva okrepiti vzajemno zaupanje med sodišči in upravami držav članic, da bi se vzajemno priznavale sodne odločbe. To je zlasti pomembno v civilnih zadevah, kot so razveza zakonske zveze, varstvo in vzgoja otroka ali preživninski zahtevki.

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) olajšuje sodelovanje med nacionalnimi pravosodnimi organi ter jim pomaga v boju proti hudim kaznivim dejanjem, kot so korupcija, terorizem ter preprodaja in distribucija drog. Evropski nalog za prijetje je na primer nadomestil dolgotrajne postopke izročitve za vrnitev osumljenih ali obsojenih storilcev kaznivih dejanj nazaj v državo, v kateri se jim bo ali se jim je sodilo. Obenem se želi s strategijo EU o pravicah žrtev poskrbeti, da bodo vse žrtve kaznivih dejanj v EU deležne potrebne podpore in zaščite.

Sodišče Evropske unije zagotavlja enotno uporabo prava EU v vseh državah članicah. Unija si prizadeva za posodobitev pravosodnih sistemov EU, da bodo v koraku z digitalno preobrazbo ter bodo omogočali lažji in hitrejši dostop do pravnega varstva. Napredek je mogoče spremljati s pregledom stanja na področju pravosodja v EU, ki vsebuje podatke o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov v vseh državah članicah, na portalu e-pravosodje pa so na enem mestu zbrane vse informacije v zvezi s pravosodjem.

Pravna država – ena od temeljnih vrednot EU – se nanaša na neodvisne in učinkovite pravosodne sisteme, ki morajo vsem v EU nuditi ustrezno sodno varstvo. Spoštovanje pravne države je nujno za zaščito vseh drugih vrednot in je bistvenega pomena za delovanje EU. Zagotavlja uporabo prava EU in učinkovitost notranjega trga ter krepi medsebojno zaupanje, s čimer ustvarja podjetjem prijazno okolje.

EU si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za ohranitev in okrepitev pravne države prek mehanizma pregleda stanja na področju pravne države ter z zagotavljanjem tehnične podpore in financiranja za reforme pravosodja.

Marec 2022

Enakost spolov

Enakost žensk in moških je temeljna vrednota Evropske unije, zapisana že v Rimski pogodbi iz leta 1957. EU si še naprej prizadeva za odpravo diskriminacije na podlagi spola in uresničevanje enakosti spolov.

Čeprav bi morale ženske v Evropi uživati enakost, opolnomočenje in varnost, so še vedno preveč zastopane v slabše plačanih sektorjih, premalo zastopane na vodilnih položajih v politiki in gospodarstvu ter v povprečju zaslužijo 13 % manj kot moški v EU. Poleg tega sta nasilje in nadlegovanje na podlagi spola še vedno razširjena.

Video:

Kaj dela EU

Prizadevanja EU na področju enakosti spolov temeljijo na strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025. Njen cilj je odpraviti nasilje na podlagi spola, spolne stereotipe in razlike med spoloma na trgu dela ter spodbujati uravnoteženo zastopanost spolov na položajih odločanja in v politiki. Strategija temelji na desetletjih pobud EU na področju enakosti spolov.

Komisija je za uveljavitev načela enakega plačila za enako delo, zapisanega v Rimski pogodbi, predlagala ukrepe za preglednost plačil, vključno z obveznostjo poročanja o razlikah v plačilu med spoloma za velika podjetja. Zaposleni bodo imeli v primeru diskriminacije pri plačilu tudi pravico do odškodnine.

Nasilje nad ženskami je ena najbolj trdovratnih oblik diskriminacije na podlagi spola v Evropi. Komisija je predlagala nova pravila na ravni EU za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, katerih cilj je kaznovanje storilcev in zagotavljanje boljše zaščite žensk, tudi na spletu. Vse države članice in EU so podpisale Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija).

EU si prizadeva tudi, da bi ženskam pomagala prebiti stekleni strop v podjetjih in politiki, ter spodbuja udeležbo žensk v digitalnem sektorju. Komisija si zlasti prizadeva za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih največjih podjetij v EU.

Vse v življenju pa se ne vrti le okrog dela in denarja. Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki je začela veljati julija 2019 in so jo morale države članice v nacionalno zakonodajo prenesti do avgusta 2022, uvaja nove pravice in tako prispeva k uravnoteženi razdelitvi odgovornosti za oskrbo med moške in ženske. Te pravice zajemajo očetovski, starševski in oskrbovalski dopust ter prožno ureditev dela za starše in oskrbovalce.

Da bi izboljšala življenje deklet in žensk po vsem svetu, je EU sprejela akcijski načrt za enakost spolov III. Načrt spodbuja vidike enakosti spolov v zunanjem delovanju EU, tudi na področjih, kot so razvojno sodelovanje in trgovinska pogajanja. EU je poleg tega imela vodilno vlogo pri pogajanjih o vključitvi ciljev enakosti spolov v agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030.

Marec 2022

Rasizem in enakost

EU si prizadeva zagotoviti, da lahko vsi uživajo temeljne pravice in svoboščine ter se enakopravno udeležujejo v družbi, ne glede na svoje poreklo.

Čeprav je diskriminacija na podlagi rase ali narodnosti v EU prepovedana, sta rasizem in rasna diskriminacija še vedno prisotna. EU si prizadeva odpraviti rasizem in nestrpnost na vseh področjih.

Kaj dela EU

EU krepi prizadevanja za boj proti rasizmu in diskriminaciji, tako da je sprejela akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 in imenovala prvega koordinatorja za boj proti rasizmu.

EU zavrača in obsoja vse oblike rasizma in nestrpnosti. Akcijski načrt za boj proti rasizmu določa vrsto ukrepov za:

  • boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji z zakonodajnimi in drugimi načini ter zagotovitev, da se zakonodaja EU, ki prepoveduje sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, tudi na spletu, izvršuje v praksi;
  • okrepitev ukrepov proti strukturnemu rasizmu;
  • okrepitev vloge ljudi z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem ter združitev akterjev na vseh ravneh v skupnem prizadevanju za izgradnjo življenja brez rasizma in diskriminacije za vse;
  • zagotovitev financiranja za izgradnjo vključujočih družb ter spodbujanje strpnosti in pluralizma;
  • spodbujanje raznolikosti med uslužbenci Evropske komisije ter zagotavljanje nediskriminatornega in vključujočega delovnega mesta za vse, ne glede na raso ali narodnost ali barvo kože.

Neenako obravnavanje na podlagi rase ali narodnosti, tudi v zvezi z zaposlitvijo, je prepovedano na podlagi direktive o rasni enakosti, direktive o enakosti pri zaposlovanju in Listine EU o temeljnih pravicah.

Vzpostavljene so politike za boj proti posebnim oblikam rasizma. Cilji strategije EU za boj proti antisemitizmu so preprečevanje vseh oblik antisemitizma, negovanje judovskega življenja ter krepitev spomina in izobraževanja o holokavstu. Vzpostavljen je tudi strateški okvir za spodbujanje enakosti Romov.

Direktiva o pravicah žrtev ščiti žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva. Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) Njen namen je zagotoviti, da so vse žrtve kaznivih dejanj deležne podpore in zaščite, ne glede na to, kje v EU je bilo storjeno kaznivo dejanje.

EU si prizadeva tudi za preprečevanje širjenja sovraštva na spletu in boj proti njemu, pri čemer vedno varuje svobodo izražanja. Kodeks ravnanja za boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu iz leta 2016 uporabnikom omogoča, da opozorijo na sovražni govor na spletu, platformam pa, da hitro pregledajo in odstranijo nezakonite ali škodljive vsebine.

Marec 2022

Enakost LGBTIQ oseb

EU svojim državljankam in državljanom zagotavlja vrsto temeljnih pravic in jih ščiti pred diskriminacijo. To vključuje skupnost LGBTIQ.

Leta 2019 se je približno 76 % anketiranih Evropejcev in Evropejk strinjalo, da bi morali imeti geji, lezbijke in biseksualne osebe enake pravice kot heteroseksualne osebe. Kljub temu se dogaja, da se lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, nebinarne, interspolne in queer osebe (LGBTIQ) soočajo z diskriminacijo na številnih področjih življenja, kot tudi s sovražnim govorom in nasiljem.

Kaj dela EU

Komisija je leta 2020 sprejela svojo prvo strategijo za enakost LGBTIQ oseb, v kateri obravnava diskriminacijo, varnost, vključevanje in enakost.

Strategija temelji na več kot 20 letih ukrepanja na ravni EU. EU je od leta 1999 pristojna za ukrepanje v primerih diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Ukrepi EU vključujejo naslednje:

Istospolna razmerja so v več državah sveta še vedno inkriminirana, zaščita LGBTIQ oseb pa majhna. EU druge države spodbuja, naj zagotovijo, da spolna usmerjenost, spolna identiteta ali spolne značilnosti ne morejo biti podlaga za nasilje ali kazenske sankcije.

EU je na svetovni ravni tudi velika donatorka projektom, namenjenim boju proti diskriminaciji ljudi, zlasti prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice. Od leta 2016 podpira projekte v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in vzhodni Evropi. Leta 2018 je ustanovila sklad za podporo aktivistom in organizacijam na območjih, na katerih obstaja večje tveganje za diskriminacijo.

Marec 2022

Invalidnost

EU spodbuja dejavno vključevanje invalidnih oseb ter njihovo polno udeležbo v družbi in gospodarstvu na enak način kot drugi, poleg tega pa jih ščiti pred diskriminacijo in nasiljem.

Približno 87 milijonov ljudi v EU ima določeno obliko invalidnosti. Ti ljudje imajo enake pravice in temeljne svoboščine kot vsi drugi, vključno s pravico do enakosti in nediskriminacije ter pravico do zaščite pred izkoriščanjem, nasiljem in zlorabami. EU si prizadeva za Evropo brez ovir, ki invalidnim osebam omogoča, da v celoti uveljavljajo svoje pravice.

Kaj dela EU

EU in njene države članice so pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Tudi Listina EU o temeljnih pravicah in Pogodbi EU Unijo zavezujejo k spodbujanju politik, ki obravnavajo pravice in potrebe invalidnih oseb.

Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki temelji na Konvenciji ZN ter nadgrajuje predhodno strategijo in evropski steber socialnih pravic, določa konkretne pobude, ki invalidnim osebam omogočajo:

  • uveljavljanje enake pravice do prostega gibanja, kot jo imajo vsi drugi. Parkirna karta EU in evropska kartica ugodnosti za invalide, ki se že poskusno uporablja v osmih državah članicah, omogočata vzajemno priznavanje statusa invalidnosti in povezanih pravic med državami EU;
  • boljšo udeležbo na trgu dela s posebnimi ukrepi za izboljšanje njihovih zaposlitvenih možnosti;
  • neodvisno življenje, kjer koli in s komer koli želijo. Središče virov AccessibleEU bo prispevalo k večji dostopnosti prevoza, stavb, informacij, avdiovizualnih medijev, komunikacij in tehnologij;
  • udeležbo v družbi in gospodarstvu ter zaščito pred diskriminacijo in nasiljem. Poleg tega je namen strategije invalidnim osebam zagotoviti enake možnosti pri dostopu do pravnega varstva, izobraževanja, kulture, športa in turizma.

V zadnjih letih so bile predstavljene številne pobude in zakonodajni akti EU, ki prispevajo k izboljšanju življenja invalidnih oseb v Evropi. Evropski akt o dostopnosti določa zavezujoče zahteve za dostopnost nekaterih ključnih proizvodov in storitev. Veljajo tudi posebna pravila za zagotavljanje zaščite pred diskriminacijo ter enake obravnave pri zaposlovanju in delu.

EU je prav tako zavezana ozaveščanju o izzivih, s katerimi se vsak dan srečujejo invalidne osebe, in orodjih, ki jih potrebujejo za izboljšanje svojega življenja. Evropski dan invalidov, ki se vsako leto obeleži v začetku decembra, prispeva k ozaveščanju širše javnosti o vprašanjih, povezanih z invalidnostjo. Vsako leto je podeljena tudi nagrada za dostopno mesto, ki jo prejme mesto, v katerem so si izjemno prizadevali za večjo dostopnost invalidnim osebam.

Marec 2022

Ljudje, starejši od 50 let

EU si prizadeva ljudem pomagati, da bi čim dlje živeli zdravo, aktivno in samostojno. Dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih, kot so zaposlovanje, zdravje in izobraževanje, ter usklajuje skupne ukrepe na področju epidemij.

Demografski trendi kažejo, da se bo v prihodnjih desetletjih delež starejših v EU znatno povečal. Zelena knjiga Komisije o staranju je sprožila razpravo o izzivih in priložnostih starajoče se evropske družbe. Države EU obravnavajo učinke staranja prebivalstva z izboljšanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, spodbujanjem daljšega in polnejšega delovnega življenja ter nadaljnjim reformiranjem socialne zaščite, vključno s pokojninskimi sistemi in dolgotrajno oskrbo.

Kaj dela EU

EU je delodajalcem prepovedala diskriminacijo na podlagi starosti. Evropska mreža organov za enakost sodeluje pri zagotavljanju enotne uporabe pravil EU o enakosti in nediskriminaciji po vsej EU.

Pobude EU, kot na primer evropski program znanj in spretnosti, pakt za znanja in spretnosti ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ljudem pomagajo pri pripravi na spreminjajoči se svet dela. Projekti, financirani iz Evropskega socialnega sklada plus, vsako leto pomagajo milijonom Evropejcev in Evropejk pri pridobivanju novih znanj in spretnosti ter pri iskanju boljše zaposlitve.

Za učenje ni nikoli prepozno, naj bo to zaradi poklicnega napredovanja ali zaradi lastnega osebnega razvoja. Prek programa Erasmus+ je na voljo širok nabor priložnosti za ljudi, starejše od 50 let, in sicer od učenja in usposabljanja na delovnem mestu do projektov, ki jih financira EU.

S pomočjo evropske mreže za zaposlitveno mobilnost EURES si lahko iskalci zaposlitve poiščejo delo v drugi državi članici, pravila EU pa omogočajo koordinacijo nacionalnih sistemov socialne varnosti, tako da so pravice ljudi pri gibanju ali upokojitvi v druge države znotraj EU zaščitene.

Nov sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP), zdaj ljudem ponuja več izbire in jim omogoča, da lahko tudi pri gibanju v drugo državo EU še naprej varčujejo v istem produktu. Komisija vsaka tri leta objavi poročilo o sedanji in prihodnji ustreznosti dohodkov starejših v državah članicah. EU bo s strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 prispevala k odpravljanju vrzeli v socialni zaščiti, vključno s sistemi pokojninskega zavarovanja, za invalide.

EU je dejavna na številnih različnih področjih, kot so na primer spodbujanje zdravega načina življenja, podpiranje učinkovitejših in bolj trajnostnih zdravstvenih storitev, preprečevanje bolezni ter okrepitev prizadevanj v boju proti raku.

EU finančno podpira nevladne organizacije, ki spodbujajo pravico do poštene obravnave in se borijo proti diskriminaciji na podlagi starosti, kot je platforma AGE Platform Europe.

Marec 2022

Digitalno gospodarstvo in družba

EU je odločena, da bo naslednje desetletje digitalno desetletje Evrope. Zato si prizadeva, da bodo digitalne tehnologije koristile vsem ter da bodo pripomogle doseči podnebno nevtralnost EU do leta 2050 in zagotoviti vodilno vlogo Evrope v digitalnem gospodarstvu.

Digitalne tehnologije še nikoli niso imele večjega pomena v naših življenjih. Med krizo zaradi pandemije COVID-19 so omogočile povezanost ljudi in delovanje podjetij, tudi na področju izobraževanja in usposabljanja so se izkazale za neprecenljive. Digitalne tehnologije so tudi ključne za boj proti podnebnim spremembam, vključno s pametnimi energetskimi in prometnimi sistemi.

Video:

Kaj dela EU

Temelji za digitalno preobrazbo so že postavljeni. Ukrepi EU so že prinesli številne koristi, denimo:

Digitalna strategija, ki jo predlaga EU, si bo še naprej prizadevala za digitalne rešitve, ki bi koristile ljudem, podjetjem in planetu. Osredotočena je na tri ključne cilje: tehnologijo, ki deluje za ljudi, pravično in konkurenčno gospodarstvo ter odprto, demokratično in trajnostno družbo.

Komisija je predlagala celovit sklop pravil za spletne platforme, ki delujejo v EU, za zaščito temeljnih pravic državljanov na spletu, preprečevanje groženj na spletu in spodbujanje inovacij. Strategija med drugim zajema tudi kibernetsko varnost, podatke, digitalno izobraževanje in demokracijo. Predlagani digitalni kompas vsebuje cilje EU za leto 2030, ki jih preoblikuje v konkretne cilje. Varovanje vrednot EU ter temeljnih pravic in varnosti ljudi je ključnega pomena.

Program za digitalno Evropo s proračunom v višini več kot 7,5 milijarde evrov za obdobje med letoma 2021 in 2027 bo spodbujal naložbe na področjih, kot so superračunalništvo, umetna inteligenca ter digitalne veščine in znanja. Zagotovil bo tudi široko uporabo digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi, tudi v okviru vozlišč za digitalne inovacije.

Tudi drugi programi bodo podpirali digitalni prehod, vključno s programom Obzorje Evropa, ki se osredotoča na raziskave in tehnološki razvoj, ter instrument za povezovanje Evrope. Poleg tega morajo države članice v okviru instrumenta za okrevanje NextGenerationEU 20 odstotkov svoje finančne podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost vložiti v digitalno preobrazbo.

Marec 2022

Varnejši internet

Pravila o varstvu podatkov in zasebnosti v EU so najstrožja na svetu. Državljanom in podjetjem zagotavljajo varno in pravično spletno okolje ter hkrati ščitijo ljudi, zlasti otroke, pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami.

Hitra rast spletnih storitev v zadnjih letih je Evropejcem prinesla številne koristi, pa tudi morebitna nova tveganja. EU si zato stalno prizadeva, da njena zakonodaja sledi digitalni preobrazbi ter da se nezakonito ravnanje zunaj spleta obravnava kot nezakonito tudi na spletu.

Video:

Kaj dela EU

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti je temeljna pravica v EU. V EU že desetletja veljajo visoki standardi varstva podatkov in zasebnosti. Zakonodaja zagotavlja ljudem pravice v zvezi z varstvom podatkov in zaupnostjo komunikacij. Organizacije, ki obdelujejo njihove podatke, morajo to upoštevati. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) kot odziv na internetno dobo posameznikom zagotavlja pravno izvršljive pravice, vključno s pravico do pozabe.

EU je hkrati na čelu prizadevanj, da bi digitalni svet postal varen. Namen strategije za kibernetsko varnost je okrepiti skupno odpornost EU proti kibernetskim grožnjam ter državljanom in podjetjem omogočiti, da izkoristijo zanesljive digitalne storitve in orodja.

Komisija se bori proti širjenju dezinformacij in napačnih informacij na spletu, da bi zaščitila evropske vrednote in demokratične sisteme. Med pobudami so akcijski načrt in kodeks ravnanja glede dezinformacij za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam, akcijski načrt za evropsko demokracijo in evropska opazovalnica digitalnih medijev.

Namen evropskega kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu je, da se zahtevki za odstranitev rasističnih in ksenofobičnih vsebin obravnavajo hitro. Podjetja, med katerimi so Facebook, Twitter, Instagram in Snapchat, so se zavezala, da bodo večino teh zahtevkov pregledala v manj kot 24 urah ter jih po potrebi odstranila.

Varnost otrok na spletu je bistvenega pomena. Evropska strategija za boljši internet za otroke je vplivala na nacionalne politike v večini držav članic ter določila globalno merilo za zaščito in opolnomočenje otrok na spletu. Mreža centrov za varnejši internet, ki jo financira EU, ozavešča glede spletne varnosti in spodbuja udeležbo otrok. Nova pravila o avdiovizualnih medijskih storitvah zahtevajo od platform za spletno izmenjavo videoposnetkov, da omejijo dostop otrok do škodljivih vsebin, predlagani akt o digitalnih storitvah pa vsebuje posebne zahteve za obravnavo bistvenih tveganj za dobrobit otrok. Komisija je predstavila tudi strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok.

Marec 2022

Državljani in demokracija

EU spodbuja preglednost in demokratično udeležbo v poštenem in pravičnem evropskem političnem sistemu ter dejavno spodbuja vključevanje državljank in državljanov v postopek odločanja EU.

EU deluje po načelu predstavniške demokracije: na ravni EU državljane in državljanke neposredno zastopa Evropski parlament, države članice EU pa Evropski svet in Svet Evropske unije. EU si prizadeva za zaščito evropske demokracije, spodbujanje svobodnih in poštenih volitev ter ohranjanje volilnih pravic državljank in državljanov EU.

Video:

Kaj dela EU

Na volitvah v Evropski parlament leta 2019 je bila volilna udeležba najvišja v zadnjih 20 letih (več kot 50 %), kar kaže na zdravo raven demokratične udeležbe državljank in državljanov EU ter željo, da bi bil njihov glas upoštevan.

Konferenca o prihodnosti Evrope se je začela v okviru zaveze EU, da bo prisluhnila državljankam in državljanom ter jim dala več besede pri tem, kaj EU počne in kako si prizadeva v njihovo korist. Ta pobuda, ki je potekala celo leto, je bila za Evropejce in Evropejke edinstvena priložnost za izmenjavo idej in pričakovanj v okviru niza forumov in razprav, ki so jih vodile državljanke in državljani.

Državljani in državljanke EU lahko na različne načine prispevajo k evropskemu postopku odločanja. Spletišče Povejte svoje mnenje njim in podjetjem omogoča izmenjavo mnenj o novih politikah EU in obstoječi zakonodaji. Z evropsko državljansko pobudo pa lahko državljani in državljanke Komisijo pozovejo, naj predlaga zakonodajo na področjih v pristojnosti EU, če se za pobudo zbere milijon podpisov v najmanj sedmih državah članicah. V dialogih z državljani lahko ljudje postavljajo vprašanja politikom EU, dajejo pripombe in jim povejo, kako politike EU vplivajo na njihovo življenje.

Z akcijskim načrtom za evropsko demokracijo naj bi državljane in državljanke opolnomočili ter okrepili demokracijo v EU, in sicer z ukrepi, ki spodbujajo svobodne in poštene volitve, pripomorejo k boju proti dezinformacijam ter krepijo svobodo medijev. Komisija je v okviru svojega dela na tem področju določila konkretne ukrepe za izboljšanje varnosti novinarjev in medijskih delavcev ter za njihovo zaščito pred tožbami, vloženimi z zlorabo procesnih pravic.

Komisija je predlagala nova pravila za zagotovitev večje preglednosti plačanega političnega oglaševanja, ki je v zadnjih letih postalo vse pomembnejše pri kampanjah v EU. Predlagala je tudi posodobitev sedanjih pravil EU o financiranju političnih strank EU in volilnih pravicah mobilnih državljank in državljanov. Komisija vsaka tri leta poroča o napredku pri dejanskem uveljavljanju državljanstva EU in o novih prednostnih nalogah za naslednja leta na področju pravic iz državljanstva EU.

Marec 2022

Proračun EU

Proračun EU zagotavlja sredstva, ki jih EU potrebuje za uresničevanje svoje politične agende. Države članice z združevanjem virov na ravni EU dosežejo več kot s samostojnim ukrepanjem in lahko uspešno obravnavajo izzive, ki ne poznajo meja, kot so podnebne spremembe ali pandemija COVID-19.

Proračun EU sestavljajo dolgoročni sedemletni načrti. Evropski parlament in države EU v Svetu odločajo o proračunu za vsako leto na podlagi predloga Komisije. V letu 2022 je letni proračun znašal približno 170 milijard evrov, kar je v absolutnem smislu velika vsota, vendar predstavlja le okoli 1 % premoženja, ki ga vsako leto ustvarijo gospodarstva EU. Manj kot 7 % sredstev se porabi za upravo EU.

Proračun EU se financira predvsem s prihodki od carin, prispevki iz naslova davka na dodano vrednost, prispevki iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže in neposrednim prispevkom držav EU, imenovanim tudi prispevek, ki temelji na bruto nacionalnem dohodku. V boju proti zlorabi sredstev EU Evropski urad za boj proti goljufijam neodvisno preiskuje korupcijo, goljufije in druge nezakonite dejavnosti, ki vključujejo sredstva EU, ter za Komisijo oblikuje politiko boja proti goljufijam.

Kaj dela EU

Proračun EU je v odzivu Evrope na krizo zaradi COVID-19 odigral ključno vlogo, in sicer z naložbenim svežnjem v vrednosti 2 bilijona evrov. Ta sveženj vsebuje sredstva iz dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 v višini 1 211 milijard evrov z dodatnimi 807 milijardami evrov v okviru začasnega instrumenta NextGenerationEU v podporo okrevanju. Sredstva iz tega svežnja se uporabljajo za podporo gospodarskemu okrevanju Evrope in usmerjanje prehoda na sodobno, trajnostno in odporno EU. EU si sredstva za financiranje instrumenta NextGenerationEU izposoja na kapitalskih trgih. Izposojeni zneski se bodo odplačali v dolgoročnem obdobju do leta 2058. Za lažje odplačevanje EU proučuje uvedbo novih virov prihodkov za proračun EU.

Če navedemo le dva primera, sredstva iz proračuna EU so EU omogočila, da je s farmacevtskimi podjetji podpisala sporazume za vnaprejšnji nakup cepiv proti COVID-19. Na tej podlagi je EU zagotovila do 4,2 milijarde odmerkov cepiva.

Leta 2022 so bila po ruski invaziji Ukrajine iz proračuna EU mobilizirana sredstva za zagotavljanje nujne pomoči, podpore na meji in v državah EU ter za ublažitev humanitarnih posledic vojne.

Marec 2022

Migracije in azil

Migracijska in azilna politika EU pomaga Evropi pri učinkovitem obravnavanju migracijskih izzivov.

EU si prizadeva preprečiti nedovoljene migracije in tihotapljenje ljudi, rešiti življenja in zavarovati zunanje meje Unije, hkrati pa še vedno privabljati ljudi z novimi talenti in spretnostmi.

Zaradi ukrepov, ki jih je EU sprejela za nadzor zunanjih meja in upravljanje migracij, se je število nezakonitih prihodov od leta 2015 zmanjšalo za skoraj 90 %.

Kaj dela EU

Na podlagi predloga Evropske komisije iz leta 2020 o novem paktu o migracijah in azilu, ki se opira na napredek, dosežen od leta 2016, bo vzpostavljen učinkovit sistem za upravljanje migracij in obravnavanje nezakonitih prihodov, tudi v času krize. Novi okvir bo zagotovil pravično delitev odgovornosti in solidarnost med državami članicami, pa tudi gotovost za prosilce.

Pakt zagotavlja, da bodo imeli tisti, ki resnično potrebujejo pomoč, pravico ostati v EU, prva strategija EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo pa bo ljudem, ki nimajo pravice ostati v EU, olajšala prostovoljno vrnitev v matično državo in izkoriščanje priložnosti v njej.

Cilji nove politike na področju zakonitih migracij so pritegniti ljudi z novimi spretnostmi in talenti, kar bo koristilo gospodarstvu EU, okrepiti sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in dolgoročno izboljšati splošno upravljanje migracij.

Integracija in vključevanje sta ključnega pomena za ljudi, ki pridejo v Evropo, lokalne skupnosti, dolgoročno blaginjo naših družb in stabilnost naših gospodarstev. Politika vključevanja je sicer v prvi vrsti v pristojnosti držav članic, vendar tudi EU krepi ukrepanje na tem področju. Cilj akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 je vključevanje vseh z zagotavljanjem boljšega dostopa do zaposlitve, zdravstvenega varstva, nastanitve in izobraževanja.

Okrepitev odziva na tihotapljenje migrantov je skupni izziv za EU, njene države članice in partnerske države. Od leta 2015 je bilo v operacijah EU in držav članic na morju rešenih več kot 650 000 življenj. V prenovljenem akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov so določeni ukrepi za zatiranje in preprečevanje tihotapljenja v sodelovanju s partnerskimi državami.

EU je območje zaščite za ljudi, ki jim v matični državi grozi preganjanje ali so tam resno ogroženi. Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 se je EU hitro odzvala in ljudem, ki bežijo pred vojno, ponudila takojšnjo podporo, vključno z začasno zaščito v EU. Shema začasne zaščite ljudem zagotavlja pravice, kot so dovoljenje za prebivanje, dostop do trga dela in stanovanja, zdravstveno varstvo ter dostop do izobraževanja za otroke.

Marec 2022

Schengensko območje

EU zagotavlja območje potovanja brez meja več kot 425 milijonom ljudi v 26 državah, pa tudi državljanom tretjih držav, ki živijo v EU ali jo obiščejo kot turisti, študentje na izmenjavi ali v poslovne namene.

Na podlagi Schengenskega sporazuma so se postopoma odpravile kontrole na številnih notranjih mejah EU. Danes skoraj 1,7 milijona ljudi živi v eni schengenski državi in dela v drugi, 3,5 milijona pa jih vsak dan potuje med schengenskimi državami. Schengensko območje prispeva tudi k delovanju enotnega trga, saj omogoča prosti pretok blaga in storitev.

Video:

Kaj dela EU

Od leta 1985 se je schengensko območje razširilo in zajema večino držav EU (razen Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Irske in Romunije) ter štiri države, ki niso članice EU (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica).

Vendar odprava notranjih meja ne sme biti na račun varnosti. Ker na svojih notranjih mejah ne izvajajo kontrol, so schengenske države združile moči za izboljšanje varnosti s strožjim nadzorom na svojih zunanjih mejah, ki temelji na sklopu skupnih pravil.

Operativno sodelovanje med organi kazenskega pregona držav članic je bistveno za zagotavljanje varnosti v EU. Eno glavnih orodij za to je Schengenski informacijski sistem, ki se uporablja za izmenjavo podatkov o iskanih in pogrešanih osebah ter predmetih v realnem času.

EU je leta 2017 uvedla nova pravila za okrepitev preverjanja vseh oseb, ki prehajajo njene zunanje meje, vključno z državljani EU, v ustreznih podatkovnih zbirkah, da se zagotovi, da ne predstavljajo grožnje notranji varnosti ali javnemu redu. Do konca leta 2023 bo vzpostavljen nov sistem za predhodno preverjanje potnikov iz držav zunaj EU, ki ne potrebujejo vizuma za obisk schengenskega območja. Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) se bo uporabljal tudi za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo. Pomagal bo zapolniti obstoječe vrzeli v varnostnih informacijah, obenem pa bo preprečil zamude potnikov pri prehodu meja.

Namen predlaganih novih pravil, zasnovanih na podlagi izkušenj iz pandemije COVID-19, je zagotoviti, da bi se kontrole na notranjih mejah izvajale zgolj v skrajni sili. Ta pravila uvajajo tudi skupna orodja za učinkovitejše upravljanje zunanjih meja v primeru javnozdravstvene krize.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) ima pomembno vlogo pri varovanju zunanjih meja EU in upravljanju migracij. Prva napotitev Frontexove nove stalne enote se je začela 1. januarja 2021. Do leta 2027 bo dosegla svojo polno zmogljivost 10 000 uradnikov.

Marec 2022

Notranje zadeve in varnost državljank in državljanov

Evropska unija si prizadeva zagotoviti varnost in zaščito vseh v EU, tako v fizičnem kot tudi v digitalnem svetu in v vseh delih družbe.

Evropski državljani in državljanke bi morali imeti zaupanje v dejstvo, da sta njihova svoboda in varnost povsod po EU dobro zaščiteni. Države članice EU, agencije in drugi partnerji sodelujejo pri zagotavljanju varnosti državljanov, obravnavanju groženj in boju proti kriminalu. EU je v ta namen vzpostavila politike in orodja za spodbujanje in krepitev sodelovanja med njimi.

Kaj dela EU

Nova strategija EU za varnostno unijo za obdobje 2020–2025 se osredotoča na tri prednostna področja:

  • boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi,
  • boj proti terorizmu in radikalizaciji ter
  • boj proti kibernetski kriminaliteti.

Organizirani kriminal povzroča ogromno škodo žrtvam in tudi gospodarstvu; po ocenah naj bi ta vsako leto znašala med 218 do 282 milijard evrov. Ukrepi za okrepitev prizadevanj EU na tem področju vključujejo novo strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu, strategijo EU na področju drog za obdobje 2021–2025, akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem ter strategiji EU za boj proti trgovini z ljudmi in boj proti spolni zlorabi otrok[PZ(1].

Komisija želi v okviru nove agende za boj proti terorizmu okrepiti prizadevanja za boj proti terorizmu z boljšim predvidevanjem, preprečevanjem, zaščito in odzivanjem na teroristične grožnje. Namen svežnja zakonodajnih predlogov je okrepiti pravila EU na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. EU si prizadeva tudi za preprečevanje radikalizacije. Spletna podjetja morajo od 7. junija 2022 teroristične vsebine s spleta odstraniti v eni uri po tem, ko jim to odredijo nacionalni organi.

Agencija EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) se ukvarja z vsemi področji kriminala in terorizma ter sodeluje s partnerskimi državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami. Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) olajšuje sodelovanje med nacionalnimi pravosodnimi organi, da bi jim pomagala v boju proti hudim kaznivim dejanjem, evropski nalog za prijetje pa je nadomestil dolgotrajne postopke izročitve za vrnitev osumljenih ali obsojenih storilcev kaznivih dejanj nazaj v državo, v kateri se jim bo ali se jim je sodilo.

EU se bori proti vsem vidikom kibernetske kriminalitete. Cilj nove strategije EU za kibernetsko varnost je zagotoviti, da bodo lahko vsi državljani in podjetja v celoti izkoristili zaupanja vredne in zanesljive storitve in digitalna orodja, medtem ko akt EU o kibernetski varnosti krepi odpornost EU na obsežno in čezmejno kibernetsko kriminaliteto.

Prizadevanja za krepitev zunanjih meja EU zahtevajo sodelovanje vseh zadevnih strani, vključno z okrepljeno Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) ter carinsko unijo. Informacijski sistemi EU, ki omogočajo izmenjavo podatkov in informacij, bodo pripomogli k učinkovitejšim kontrolam na zunanjih mejah.

Marec 2022

Izobraževanje in usposabljanje

EU pomaga izboljševati kakovost izobraževanja s spodbujanjem in podpiranjem sodelovanja med državami članicami ter z dopolnjevanjem nacionalnih ukrepov. Erasmus+ ljudem vseh starosti omogoča študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj in sodelovanje v izmenjavah.

Naložbe v izobraževanje in usposabljanje so ključnega pomena za prihodnost ljudi. EU in njene države članice si prizadevajo izboljšati rezultate izobraževanja, zmanjšati število oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, odpraviti vrzeli v spretnostih ter zagotoviti, da lahko vsi Evropejci in Evropejke izkoristijo prednosti zelenega in digitalnega prehoda.

Kaj dela EU

Države EU so same odgovorne za svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja, vendar jim EU pomaga dosegati kakovostno izobraževanje z izmenjavo dobrih praks, določanjem ciljev in standardov ter zagotavljanjem financiranja in strokovnega znanja.

EU si prizadeva za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora, ki bo odpravil ovire za učenje in izboljšal dostop do kakovostnega izobraževanja za vse. Pobuda zajema vse ravni izobraževanja in se osredotoča na:

  • izboljšanje kakovosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju;
  • podpiranje učiteljev in učiteljic, vodij usposabljanj in vodstvenih delavcev in delavk šol;
  • spodbujanje razvoja digitalnih spretnosti vseh državljank in državljanov;
  • spodbujanje pobud za zeleno izobraževanje;
  • krepitev sodelovanja z državami po vsem svetu.

Namen akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027) je na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo COVID-19, spodbuditi digitalno pismenost in pomagati državam članicam, da s skupnimi močmi svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja prilagodijo digitalni dobi. Hkrati je cilj programa znanj in spretnosti za Evropo pomagati ljudem pri razvoju spretnosti, ki jih potrebujejo za spreminjajoči se svet dela, in določa ambiciozne cilje za izpopolnjevanje in preusposabljanje do leta 2025.

Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport; podpira mobilnost in učenje za vse. Erasmus+ bo med letoma 2021 in 2027 s skupnim proračunom v višini več kot 28 milijard evrov, kar je dvakrat toliko kot financiranje prejšnjega programa, več kot 10 milijonom oseb omogočil študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali prostovoljno delo v drugi državi. Pobuda DiscoverEU, ki je zdaj del programa Erasmus+, 18-letnicam in 18-letnikom omogoča raziskovanje EU z brezplačno vozovnico. Že več kot 130 000 mladim je omogočila bolje spoznati evropsko kulturo in zgodovino, najti nove prijatelje in izboljšati njihovo znanje jezikov.

Ciljno usmerjeni program mobilnosti EURES pomaga osebam, starejšim od 18 let, ki iščejo zaposlitev, usposabljanje ali vajeništvo v drugi državi članici, pobuda Europass pa delavcem in delavkam pomaga pri prijavi na delovna mesta v tujini s predstavitvijo njihovih spretnosti ter kvalifikacij v standardni obliki, ki se uporablja po vsej Evropi.

Marec 2022

Mladi

Cilj mladinskih politik in programov EU je mladim omogočiti enakopravnejše priložnosti na področju izobraževanja in na trgu dela ter ponuditi možnosti za njihovo polno udeležbo na vseh področjih družbe.

EU podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic s politikami za mlade, na primer na področju izobraževanja in zaposlovanja, ter spodbuja sodelovanje med državami članicami EU.

Kaj dela EU

Strategija EU za mlade je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju mladinske politike do leta 2017. Njeni cilji so:

  • podpirati osebni razvoj in rast mladih ter jih opremiti z življenjskimi veščinami;
  • spodbujati mlade, da postanejo aktivni državljani in akterji pozitivnih sprememb, ki jih navdihujejo vrednote EU in evropska identiteta;
  • izboljšati politične odločitve, ki vplivajo na mlade na vseh področjih, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialnega vključevanja, ter
  • prispevati k izkoreninjenju revščine mladih in vseh oblik diskriminacije ter spodbujati socialno vključevanje mladih.

Politike EU so zasnovane ob upoštevanju mladih, to velja tako za evropski instrument za okrevanje in evropski zeleni dogovor kot tudi za digitalno desetletje. Leto 2022 je bilo razglašeno za evropsko leto mladih, da bi se poklonili mladim ter jih podpirali in vključili, predvsem tiste z manj priložnostmi.

EU izvaja več programov in pobud za pomoč mladim, da bi imeli dejavnejšo vlogo v družbi in se obogatili z izkušnjami, pridobljenimi v drugi državi.

Erasmus+ je program EU, ki v Evropi podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. S skupnim proračunom v višini več kot 28 milijard evrov naj bi med letoma 2021 in 2027 več kot 10 milijonom ljudi omogočil pridobivanje znanja in spretnosti z izkušnjami v tujini, kot so študij, pripravništvo, vajeništvo, izmenjave, poučevanje, usposabljanje, mladinsko delo in šport.

Jamstvo za mlade podpira zaposlovanje mladih, tako da zagotavlja, da vsi mladi, mlajši od 30 let, dobijo kakovostno zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali ponudbo za nadaljnje izobraževanje v štirih mesecih po tem, ko so izgubili zaposlitev ali se prenehali izobraževati. Nova pobuda ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve) bo podpirala prikrajšane mlade, tako da jim bo ponujala delovne izkušnje v drugi državi članici.

Novi program evropska solidarnostna enota s skupnim proračunom v višini več kot milijarda evrov za obdobje 2021–2027 okoli 270 000 mladim omogoča, da ponudijo svojo pomoč pri reševanju družbenih in humanitarnih izzivov s prostovoljstvom doma ali v tujini.

Evropski mladinski portal ponuja informacije o priložnostih, kot sta pobuda DiscoverEU in mladinski evropski dialog, s katerim lahko oblikovalci politik pridobijo informacije iz prve roke o zadevah, ki so pomembne za mlade.

Evropski teden mladih poteka vsaki dve leti, izmenično po Evropski prireditvi za mlade.

Marec 2022

Kultura, mediji in šport

EU si prizadeva za ohranjanje skupne evropske kulturne dediščine in dostop do nje za vse. Podpira umetnost ter kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v EU s programom Ustvarjalna Evropa pomaga, da uspešno delujejo, s programom Erasmus+ pa spodbuja šport.

Kultura in ustvarjalnost sta v središču evropskega projekta in kulturne politike EU. Bogata evropska kulturna dediščina ter dinamični kulturni in ustvarjalni sektorji prinašajo veliko obogatitev, zadovoljstvo in občutek identitete milijonom ljudi.

Šport in telesna vadba sta sestavni del življenja za milijone Evropejcev in Evropejk. Šport lahko poleg spodbujanja boljšega zdravja in dobrega počutja prispeva k odpravljanju težav, kot so rasizem, socialna izključenost in razlike med spoloma.

Kaj dela EU

EU si prizadeva zaščititi evropsko kulturno dediščino in raznolikost v državah članicah ter izkoristiti prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev h gospodarstvu in družbi. Politika EU si prizadeva tudi za obravnavanje skupnih izzivov in spodbujanje inovacij v kulturnem sektorju. Nova evropska agenda za kulturo vsebuje konkretne ukrepe za izkoriščanje celotnega potenciala kulture.

Program Ustvarjalna Evropa s proračunom v višini 2,4 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 naj bi okrepil evropske kulturne in ustvarjalne sektorje ter podprl njihovo okrevanje po pandemiji COVID-19. Poleg tega spodbuja pobude, kot so nagrade EU za kulturno dediščino, arhitekturo, književnost in glasbo, znak evropske dediščine ter evropske prestolnice kulture. Njegov sklop MEDIA podpira razvoj, distribucijo in promocijo avdiovizualnih del, tudi filmov, serij, videoiger in potopitvenih vsebin. Cilj avdiovizualne in medijske politike EU je okrepiti evropski avdiovizualni sektor in spodbujati dostopnost vsebin za državljane in državljanke po vsej EU.

Digitalne tehnologije prinašajo nove priložnosti za ohranjanje in ponovno uporabo kulturnih vsebin ter njihovo dostopnost vsem ciljnim skupinam. Prek digitalne platforme Europeana lahko ljudje raziskujejo bogato kulturno dediščino iz več kot štiri tisoč muzejev, galerij, knjižnic in arhivov po vsej Evropi.

EU se osredotoča na šport kot sredstvo za ohranjanje zdravja ljudi, oblikovanje skupnosti, krepitev socialne vključenosti in spodbujanje enakih možnosti.

Program Erasmus+ sofinancira pobude za pomoč pri razvoju, izmenjavi in uresničevanju inovativnih idej in praks za spodbujanje množičnega športa. EU je leta 2020 podprla 315 projektov na področju zdravja, socialne vključenosti in integritete v športu. #BeInclusive EU Sport Awards se podeljujejo organizacijam, ki skušajo s športom povečati socialno vključevanje prikrajšanih skupin, evropski teden športa pa Evropejce in Evropejke spodbuja, naj v svoj vsakdan vključijo športne dejavnosti.

3 Kako se Evropska unija odloča in sprejema ukrepe

1 KDO JE KDO

Evropska unija temelji na pravni državi. To pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku prostovoljno potrdile vse države EU. O pogodbah se pogaja in dogovarja z vsemi državami članicami EU, nato pa jih ratificirajo njihovi parlamenti ali se ratificirajo z referendumom.

V pogodbah so določeni cilji EU in pravila o tem, kako institucije EU delujejo, kako se sprejemajo odločitve in kakšen je odnos med EU in njenimi državami članicami. Spremenijo se vsakič, ko se nova država članica pridruži EU. Včasih se spremenijo tudi zato, da se institucije EU reformirajo in se jim dodelijo nova področja odgovornosti.

Zadnja pogodba o spremembah, tj. Lizbonska pogodba, je začela veljati 1. decembra 2009. Prejšnje pogodbe so zdaj vključene v sedanje prečiščeno besedilo, ki zajema Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Nedavno se je EU dogovorila o sklenitvi Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, gre za medvladno pogodbo, ki sodelujoče države zavezuje k strogim pravilom za zagotavljanje uravnoteženih javnih proračunov in krepi upravljanje evroobmočja.

Odločanje na ravni EU vključuje različne institucije EU, zlasti:

Vlogo imajo tudi posvetovalna organa (Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij) ter nacionalni parlamenti.

Običajno Evropski svet določa politično agendo EU, medtem ko Evropska komisija predlaga nove zakone, o sprejetju katerih se nato odločita Evropski parlament in Svet (imenovani tudi Svet Evropske unije). Države članice in zadevna institucija ali institucije EU jih nato izvajajo.

Evropski parlament

Evropski parlament izvolijo državljani in državljanke EU na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let. Vsaka država članica izvoli določeno število poslancev oziroma poslank; sedeži se dodelijo glede na število prebivalcev posamezne države članice. Parlament zaseda v Bruslju in Strasbourgu Aktualna predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola.

Poslanci in poslanke Evropskega parlamenta se organizirajo v politične skupine, pa tudi v odbore, ki proučujejo predloge za novo zakonodajo na različnih področjih politike.

Kar zadeva odločanje, je Parlament odgovoren za naslednje:

  • odobritev, spremembo ali zavrnitev zakonov EU skupaj s Svetom na podlagi predlogov Komisije. Parlament si s Svetom deli tudi enako odgovornost za sprejetje proračuna EU (ki ga predlaga Komisija),
  • odločanje o mednarodnih sporazumih,
  • odločanje o širitvi EU,
  • volitve predsednika Komisije na podlagi predloga držav članic in nato potrditev celotne Komisije,
  • pregled delovnega programa Komisije in zahtevanje, naj predlaga zakonodajo.

Delo Parlamenta vključuje dve glavni fazi:

  • odbore za pripravo zakonodaje: Parlament ima 20 odborov in dva pododbora, pri čemer vsak obravnava določeno področje politike. Odbori proučijo predloge za zakonodajo, poslanci in poslanke ter politične skupine pa lahko predlagajo spremembe ali zavrnitev predlagane zakonodaje. O teh vprašanjih se razpravlja tudi v političnih skupinah, preden se odločijo, kako bodo glasovale o določeni temi,
  • na plenarnih zasedanjih se zakonodaja odobri, spremeni ali zavrne: takrat se vsi poslanci in poslanke zberejo v sejni dvorani za končno glasovanje o predlogih zakonodaje in sprememb. Ta plenarna zasedanja običajno potekajo v Strasbourgu, dodatna zasedanja pa v Bruslju.

Devete volitve v Evropski parlament so potekale od 23. do 26. maja 2019. Državljani in državljanke 27 držav članic EU so na neposrednih volitvah izvolili 705 poslancev in poslank, ki sestavljajo sedanji Parlament. Več informacij o izidu viletv EU v letu 2019 in sestavi novega parlamenta je na voljo na spletišču Evropskega parlamenta. Naslednje volitve bodo leta 2024.

Evropski svet

Evropski svet, ki ima sedež v Bruslju, sestavljajo voditelji držav ali vlad vseh držav članic EU, predsednik Evropske komisije in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Evropski svet združuje voditelje EU pri določanju politične agende EU. Predstavlja najvišjo raven političnega sodelovanja med državami članicami EU. Evropski svet deluje v obliki (običajno četrtletnih) srečanj na vrhu med voditelji EU, ki jim predseduje predsednik Evropskega sveta. Predsednik lahko skliče tudi dodatna srečanja za obravnavo nujnih vprašanj. Evropski svet je julija 2019 za svojega predsednika izvolil Charlesa Michela, njegov mandat pa bo trajal od 1. decembra 2019 do 31. maja 2022. Ponovno je bil izvoljen za drugi mandat, ki traja od 1. junija 2022 do 30. novembra 2024.

Evropski svet se običajno odloča o vprašanjih soglasno ali s kvalificirano večino v nekaterih primerih.

Evropski svet:

  • odloča o splošnih usmeritvah in političnih prednostnih nalogah EU, vendar ne sprejema zakonov,
  • obravnava zapletena ali občutljiva vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti na nižjih ravneh medvladnega sodelovanja,
  • določa skupno zunanjo in varnostno politiko EU, ob upoštevanju strateških interesov EU in obrambnih posledic,
  • predlaga in imenuje kandidate za nekatere pomembne funkcije na ravni EU, kot sta predsednik Evropske komisije ali predsednik Evropske centralne banke.

Evropski svet lahko glede vsakega vprašanja:

  • povabi Komisijo, naj pripravi predlog za njegovo obravnavo,
  • posreduje vprašanje Svetu Evropske unije v obravnavo.

Svet

Svet je skupaj s Parlamentom glavni organ odločanja EU. Znan je tudi kot Svet Evropske unije. V Svetu se srečujejo vladni ministri oziroma ministrice vseh držav članic, da razpravljajo o zakonih, jih spreminjajo in sprejemajo ter usklajujejo politike. Ministri so pooblaščeni, da svoje vlade zavežejo k ukrepom, dogovorjenim na sejah. Vsakih šest mesecev Svetu predseduje druga država članica EU, predsedstvo pa je odgovorno za predsedovanje vsem sejam Sveta in oblikovanje dnevnih redov.

Svet:

  • se na podlagi predlogov Komisije skupaj s Parlamentom pogaja o zakonih EU in jih sprejema,
  • usklajuje politike držav EU,
  • razvija zunanjo in varnostno politiko EU na podlagi smernic Evropskega sveta,
  • sklepa sporazume med EU in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami,
  • skupaj s Parlamentom sprejme letni proračun EU.

Sej se udeležujejo ministri, ki obravnavajo politiko, o kateri se razpravlja. Na primer, okoljski ministri se sestajajo v Svetu za okolje. Ministri se sestanejo nekajkrat na leto, da sprejmejo odločitve v zvezi z EU, medtem ko sestanki vladnih uradnikov, na katerih razpravljajo o podrobnostih politike, potekajo vse leto.

Za sprejetje odločitve je običajno potrebna kvalificirana večina, ki je opredeljena kot 55 % držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva EU. Vendar nekatere teme, kot sta zunanja politika in obdavčenje, zahtevajo soglasno odločitev (vse države članice morajo glasovati za), za postopkovna in upravna vprašanja pa je potrebna navadna večina.

Svet se ne sme zamenjevati s Svetom Evrope, ki ni organ EU, temveč mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena za spodbujanje demokracije ter varstvo človekovih pravic in pravne države v Evropi. Sestavlja ga 47 evropskih držav, vključno z državami članicami EU.

Evropska komisija

Evropska komisija je glavna institucija, ki vodi tekoče dejavnosti EU. Je edina institucija EU, ki lahko predlaga zakonodajo (pogosto na zahtevo Parlamenta ali Sveta), čeprav o njej glasujeta Parlament in Svet. Večina zaposlenih pri Komisiji dela v Bruslju ali Luxembourgu, vendar ima Komisija predstavništva v vseh glavnih mestih držav članic EU.

Komisija je sestavljena iz kolegija 27 komisark in komisarjev, po enega iz vsake države članice EU, vključno s predsednico (Ursulo von der Leyen) in podpredsedniki oziroma podpredsednicami.

Po imenovanju predsednika oziroma predsednice Komisije Svet Evropske unije v dogovoru z imenovanim predsednikom oziroma predsednico imenuje ostalih 26 članov oziroma članic Komisije. Člane in članice kot enotni organ pa mora nato z glasovanjem potrditi Parlament. Komisarji oziroma komisarke v petletnem mandatu predstavljajo politično vodstvo Komisije. Predsednik vsakemu komisarju oziroma komisarki dodeli odgovornost za določena področja politike.

Osebje Komisije je enakovredno državni upravi v državi članici in je organizirano v oddelke, znane kot generalni direktorati in službe, podobne ministrstvom na nacionalni ravni.

Odločitve Komisije se sprejemajo na podlagi skupne odgovornosti kolegija. Vsi komisarji oziroma komisarke so v postopku odločanja enakopravni in enako odgovorni za te odločitve. Nimajo pooblastil za sprejemanje posameznih odločitev, razen če so pooblaščeni v določenih primerih.

Osem podpredsednikov (vključno s tremi izvršnimi podpredsedniki in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko), to funkcijo opravlja poleg običajnega portfelja komisarja. Podpredsedniki delujejo v imenu predsednika in skupaj z nekaterimi komisarji usklajujejo delo na svojih področjih odgovornosti. V političnih usmeritvah predsednice von der Leyen, predstavljenih julija 2019, je začrtanih šest glavnih ambicij za Evropo.

Na splošno se odločitve sprejemajo soglasno, vendar se lahko izvede tudi glasovanje. V tem primeru se odločitve sprejmejo z navadno večino, pri čemer ima vsak komisar en glas. Temo nato obravnava pristojni generalni direktorat. To običajno poteka v obliki osnutka zakonodajnih predlogov.

Posvetovalna odbora

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij sta posvetovalna odbora, katerih vloga je svetovati Parlamentu, Svetu in Komisiji. Odbora izražata mnenja o predlaganih zakonodajnih aktih. Evropski ekonomsko-socialni odbor zastopa organizirano civilno družbo, Evropski odbor regij pa lokalne in regionalne oblasti.

Nacionalni parlamenti

27 nacionalnih parlamentov držav članic prispeva k dobremu delovanju EU, saj spremlja delo svojih vlad v zvezi z dejavnostmi EU, in ima vrsto pravic, vključno s pravico, da izrazi pomisleke glede osnutkov zakonodajnih aktov.

Nacionalni parlamenti Komisiji pošljejo obrazložena mnenja, kadar menijo, da osnutki zakonodajnih aktov kršijo načelo subsidiarnosti. EU bi morala ukrepati, le kadar bo ukrepanje učinkovitejše na ravni EU kot na nacionalni ravni, razen v primerih ali na področjih, na katerih ima izključne pristojnosti. Če so izpolnjeni nekateri pogoji, Komisija svoj predlog pregleda in javno pojasni, ali bo predlog ohranila, spremenila ali umaknila.

Komisija je poleg tega v stalnem političnem dialogu z nacionalnimi parlamenti, ki pošiljajo svoja mnenja o zakonodajnih ali političnih pobudah Komisije ali o kateri koli politični zadevi na lastno pobudo.

Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka

Evropska centralna banka je neodvisna institucija ekonomske in monetarne unije, ki ji pripadajo vse države članice EU. Odločitve sprejema, ne da bi zahtevala ali sprejemala navodila vlad ali drugih institucij EU. Njen glavni namen je ohraniti monetarno stabilnost v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin.

Evropska investicijska banka je banka EU. Je v lasti držav članic, njeno poslanstvo pa je posojati denar za naložbe, ki podpirajo cilje EU. Osredotoča se na povečevanje števila delovnih mest v EU in potenciala rasti ter na podporo podnebnim ukrepom in politikam EU zunaj njenih meja.

Agencije Evropske unije

EU pri delu pomagajo številne agencije EU, ki so ločeni pravni subjekti, ustanovljeni za izvajanje določenih nalog v skladu z zakonodajo EU. Obravnavajo vprašanja in težave, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, ki živijo v EU. Imajo tudi pomemben vpliv, saj institucijam in državam članicam EU zagotavljajo strokovno znanje na različnih področjih, kot so kibernetska varnost, varnost hrane in zdravil, varstvo okolja, temeljne pravice in varnost meja.

2 ODLOČANJE

Pri postopku odločanja EU sodelujejo različne institucije s Parlamentom, Svetom in Komisijo na čelu.

Običajno Komisija predlaga nove pravne akte, ki jih nato sprejmeta Parlament in Svet. V nekaterih primerih lahko Svet to stori sam.

Da bi bilo delovanje EU kar najučinkovitejše pri doseganju svojih ciljev, Komisija oceni pričakovane in dejanske učinke politik, zakonodaje in drugih pomembnih ukrepov. Poleg tega državljane in državljanke ter deležnike vključuje v vse faze cikla politike, od načrtovanja in oblikovanja predloga do izvajanja in pregledovanja ter revizije.

Komisija nove zakonodajne pobude ali načrtovano ocenjevanje obstoječe zakonodaje napove z objavo začetnih ocen učinka ali časovnih načrtov. Morebitne ekonomske, socialne in okoljske posledice predlaganih ukrepov se analizirajo in predstavijo v ocenah učinka, ki spremljajo zakonodajne predloge.

Kaj pa zakonodaja ali pobude, ki že veljajo? Po dovolj dolgem obdobju izvajanja se uspešnost pobud ovrednoti po standardnih merilih. V zvezi s tem se v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov opredelijo možnosti za zmanjšanje regulativnih stroškov in poenostavitev obstoječih zakonov.

Obstaja več vrst pravnih aktov, ki se uporabljajo na različne načine.

  • Uredba je zakon, ki se neposredno uporablja in je zavezujoč v vseh državah članicah. Državam članicam uredb ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo, čeprav je treba nacionalne zakonodaje morda spremeniti, da ne bi bili v nasprotju z uredbo.
  • Direktiva je zakon, ki države članice ali skupino držav članic zavezuje k doseganju določenega cilja. Običajno je treba direktive prenesti v nacionalno zakonodajo, da lahko začnejo veljati. Pomembno je, da je v direktivi določen rezultat, ki ga je treba doseči, o tem, kako bo dosežen, pa odločajo posamezne države članice.
  • Sklep je lahko naslovljen na države članice, skupine ljudi ali celo posameznike. Je v celoti zavezujoč. Sklepi se na primer uporabljajo za odločanje o predlaganih združitvah družb.
  • Priporočila in mnenja omogočajo institucijam EU, da izrazijo stališče o državah članicah in v nekaterih primerih posameznih državljanih, ki ni zavezujoče in ne ustvarja nobene pravne obveznosti za osebo ali subjekt, na katerega se stališče nanaša.

Vsak predlog za nov pravni akt EU je skladen z določenim členom pogodbe, ki se imenuje pravna podlaga predloga. Tako se določa, kateri zakonodajni postopek je treba upoštevati.

Večina zakonov se oblikuje po postopku, znanem kot redni zakonodajni postopek.

Redni zakonodajni postopek

Redni zakonodajni postopek, znan tudi kot postopek soodločanja, je najpogostejši postopek za sprejemanje zakonodaje EU. Pri tem sta Parlament in Svet v enakem položaju, zakoni, sprejeti s tem postopkom, pa so skupni akti Parlamenta in Sveta. Uporablja se za veliko večino zakonodaje EU in zajema številna področja, kot so pravice potrošnikov, varstvo okolja in promet. Komisija v skladu z rednim zakonodajnim postopkom pripravi predlog, ki ga morata sprejeti Parlament in Svet. Po prejemu predloga se postopek nadaljuje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Prva obravnava

  • Parlament razpravlja o predlogu v svojih odborih. Vsaka sprememba predloga se predloži tem odborom, ki glasujejo o njej. Predlog se nato predloži celotnemu Parlamentu, ki glasuje o njem (in naknadnih spremembah) na plenarnem zasedanju.
  • Svet in države članice podrobno preučijo zakonodajo; večina teh razprav poteka v okviru delovne skupine javnih uslužbencev. Številna vprašanja se lahko rešijo na tej tehnični ravni ali na ravneh, ki so le nekoliko nad to ravnjo, medtem ko je treba nekatera vprašanja dokončno rešiti na sestankih ustreznih ministrov. Svet sprejme politični dogovor v zvezi z zakonodajo – to se lahko zgodi pred glasovanjem Parlamenta ali po njem. Po glasovanju Parlamenta se politični dogovor pretvori v uradno skupno stališče. Če se skupno stališče Sveta razlikuje od glasovanja Parlamenta, gre zakonodaja v drugo obravnavo, da se odpravijo razlike.
  • Predstavniki Parlamenta in Sveta se pogosto srečujejo neuradno, da bi dosegli dogovor pred formaliziranjem svojih stališč. Če dosežejo dogovor, Svet sprejme enako besedilo kot Parlament in predlog postane zakon. To se imenuje dogovor v prvi obravnavi.

Druga obravnava

  • Če ni dosežen dogovor v prvi obravnavi, se začne druga obravnava. Druga obravnava poteka podobno kot prva, vendar tokrat Parlament prouči spremembe, ki jih predlaga Svet, in glasuje o njih, nato pa Svet obravnava predloge Parlamenta. Druga obravnava poteka hitreje kot prva, saj se lahko razpravlja le o razlikah med stališči Parlamenta in Sveta, različni elementi pa so časovno omejeni.
  • Možno je, da Parlament in Svet dosežeta dogovor v tej fazi (dogovor v drugi obravnavi). Če instituciji ne moreta sprejeti skupne odločitve o predlaganem pravnem aktu, se predloži spravnemu odboru, ki je sestavljen iz enakega števila predstavnikov Parlamenta in Sveta. Spravni postopek se zdaj redko izvaja. Večina pravnih aktov se sprejme po rednem zakonodajnem postopku med prvo ali drugo obravnavo.
  • Ko je sprejet dogovor o končni različici besedila in so pripravljeni vsi prevodi, se zakonodaja ponovno predloži Parlamentu in Svetu, da jo lahko sprejmeta kot pravni akt. Nato se objavi v Uradnem listu Evropske unije v uradnih jezikih EU. V zakonodaji je navedeno, kdaj jo je treba začeti izvajati v državah članicah ali kdaj začne veljati, kadar gre za uredbo.

Komisija lahko toži države članice in zahteva, da se jim izreče globa, če ne izvajajo zakonodaje EU. Zakonodaja EU se skoraj v celoti izvršuje v državah članicah. To lahko včasih privede do pritožb zaradi neenakega izvajanja pravil v različnih državah. Nekatere odločitve se izvršujejo neposredno na ravni EU, zlasti na področju konkurenčnega prava, kot so primeri protimonopolnega ravnanja. Več informacij je na voljo v delu 3 tega oddelka „Zagotavljanje spoštovanja zakonodaje EU“.

S kom še potekajo posvetovanja?

Pri odločanju na številnih področjih politike se Parlament, Svet in Komisija posvetujejo z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (ki mu predseduje Christa Schweng).

O zadevah, ki so pomembne za regije, se morajo Parlament, Svet in Komisija posvetovati z Evropskim odborom regij (ki mu predseduje Apostolos Tzitzikostas).

Mnenja odborov niso zavezujoča za institucije EU.

Poleg tega se je mogoče posvetovati z drugimi institucijami in organi, če predlog spada na njihovo interesno ali strokovno področje; na primer z Evropsko centralno banko glede predlogov v zvezi z gospodarskimi ali finančnimi zadevami.

Nacionalni nadzor

Nacionalni parlamenti prejmejo osnutke zakonodajnih aktov takrat kot Parlament in Svet. Izrazijo lahko svoje mnenje, da se zagotovi, da se odločitve sprejemajo na najustreznejši ravni. Nacionalni parlamenti spremljajo pravilno uporabo načela subsidiarnosti pri odločanju EU in lahko izrazijo obrazložena mnenja, kadar menijo, da načelo ni upoštevano.

Vključevanje državljank in državljanov

Vsak državljan in vsaka državljanka EU ima pravico, da v enem od uradnih jezikov EU vloži peticijo, naslovljeno na Parlament, v obliki pritožbe ali zahtevka, o zadevi, ki spada na področje dejavnosti EU. Peticije preuči Odbor za peticije Parlamenta, ki sprejme odločitev o njihovi dopustnosti in je odgovoren za njihovo obravnavo.

Državljani lahko pri oblikovanju politik EU sodelujejo tudi neposredno, tako da pozovejo omisijo, naj pripravi predlog o zadevi, glede katere ima EU zakonodajno pristojnost. Evropsko državljansko pobudo, kot se to imenuje, mora podpreti vsaj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih držav članic. V vsaki od teh sedmih držav članic se zahteva minimalno število podpisnikov.

Državljani lahko izrazijo svoje mnenje o pobudah Komisije v ključnih fazah priprave politike in zakonodaje. Prek spletnega portala Povejte svoje mnenje lahko državljani in deležniki svoje mnenje prispevajo na različne načine:

  • Komisija novo pobudo ali ocenjevanje obstoječe politike ali zakonodaje najprej napove z objavo začetne ocene učinka ali časovnega načrta. Državljani in deležniki imajo na voljo štiri tedne, da posredujejo povratne informacije, ki se objavijo na isti spletni strani.
  • Komisija pri pripravi nove pobude ali ocene objavlja javna posvetovanja v obliki spletnih vprašalnikov, ki so na voljo 12 tednov.
  • Ko Komisija pripravi končni zakonodajni predlog in ga predloži v obravnavo Parlamentu in Svetu, lahko državljani in državljanke ponovno izrazijo svoje mnenje. Obdobje, v katerem je mogoče posredovati povratne informacije glede predlogov Komisije, traja 8 tednov, nato se prispevki posredujejo Parlamentu in Svetu za obravnavo pri pogajanjih.
  • Prek portala Povejte svoje mnenje:poenostavite! lahko državljani in državljanke Komisiji kadar koli posredujejo predloge o tem, kako bi se obstoječi zakoni ali politike lahko poenostavili in izboljšali, da bi bili učinkovitejši in manj obremenjujoči.

Usklajevanje politik držav članic – primer gospodarske politike

V ekonomski in monetarni uniji gospodarska politika EU temelji na podrobnem usklajevanju nacionalnih gospodarskih politik. Usklajevanje izvajajo ministri oziroma ministrice za gospodarstvo in finance, ki skupaj tvorijo Svet za ekonomske in finančne zadeve.

Ministri za gospodarstvo in finance držav članic evroobmočja sestavljajo Euroskupino, ki spodbuja gospodarsko rast in finančno stabilnost v evroobmočju.

Skupna zunanja in varnostna politika

Skupna zunanja in varnostna politika je organizirana, dogovorjena zunanja politika EU, večinoma za varnostno in obrambno diplomacijo in ukrepe. Odločitve zahtevajo soglasje držav članic v Svetu, vendar se lahko, ko se doseže dogovor, o nekaterih vidikih nadalje odloča z glasovanjem s kvalificirano večino. Zunanjo politiko EU na ministrski ravni zastopa visoki predstavnik oziroma predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednik oziroma podpredsednica Komisije, ki predseduje tudi srečanjem zunanjih ministrov oziroma ministric. To funkcijo trenutno opravlja Josep Borrell Fontelles.

Sklepanje mednarodnih sporazumov

Svet vsako leto sklene (tj. uradno podpiše) številne sporazume med EU in tretjimi državami, pa tudi z mednarodnimi organizacijami. Ti sporazumi lahko zajemajo široka področja, kot so trgovina, sodelovanje in razvoj, ali obravnavajo določene teme, kot so tekstil, ribištvo, znanost in tehnologija ali promet. Za vse mednarodne sporazume na področjih, ki jih zajema redni zakonodajni postopek, je potrebna odobritev Parlamenta.

Odobritev proračuna EU

O letnem proračunu EU skupaj odločata Parlament in Svet. Če se ti instituciji ne strinjata, se izvajajo spravni postopki, dokler se proračun ne odobri. Več informacij je na voljo v delu 4 tega oddelka „Ukrepanje: proračun EU“.

3 ZAGOTAVLJANJE SPOŠTOVANJA ZAKONODAJE EU

Sodišče Evropske unije zagotavlja, da se zakonodaja EU razlaga in uporablja enako v vseh državah članicah. Sodišče je pooblaščeno, da rešuje pravne spore med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Da lahko obravnava več tisoč zadev, ki jih prejme, je razdeljeno na dva glavna organa: Sodišče in Splošno sodišče.

Posamezniki in podjetja, ki so bili zaradi ukrepanja ali neukrepanja institucije EU ali njenega osebja oškodovani, lahko na Sodišču proti njim vložijo tožbo na enega od naslednjih načinov:

  • posredno prek nacionalnih sodišč, ki se lahko odločijo, da bodo zadevo predala Sodišču,
  • neposredno pri Splošnem sodišču, če odločitev institucije EU oškoduje posameznika neposredno.

Kdor meni, da so organi v kateri koli državi kršili pravo EU, lahko uporabi naslednji uradni pritožbeni postopek.

Kako deluje Sodišče

Zadeve se obravnavajo po dveh postopkih.

  • Pisni postopek. Stranke v postopku predložijo Sodišču pisne izjave, pisna stališča pa lahko predložijo tudi nacionalni organi, institucije EU in včasih posamezniki. Sodnik poročevalec pripravi poročilo s povzetkom in ga predloži v razpravo na upravni seji Sodišča.
  • Ustni postopek. To je javna obravnava: odvetniki obeh strani lahko zadevo predstavijo sodnikom in generalnemu pravobranilcu in odgovarjajo na njihova vprašanja. Če je Sodišče odločilo, da je potrebno mnenje generalnega pravobranilca, ga ta predstavi nekaj tednov po obravnavi. Sodniki se nato posvetujejo in razglasijo sodbo.

Postopek na Splošnem sodišču je podoben, le da zadeve največkrat rešujejo trije sodniki, generalnega pravobranilca ni.

Druge pravosodne institucije EU

Evropski varuh človekovih pravic prejema in preiskuje pritožbe ter pomaga odkrivati nepravilnosti v institucijah EU in drugih organih. Pri evropskem varuhu človekovih pravic lahko vloži pritožbo vsak državljan ali državljanka, prebivalec ali prebivalka, združenje ali podjetje katere koli države članice EU.

Naloga Evropskega nadzornika za varstvo podatkov je varovati osebne podatke, ki jih hranijo institucije EU v elektronski, pisni ali vizualni obliki, ter zasebnost državljanov in prebivalcev EU. Poleg tega spodbuja dobro prakso na tem področju med institucijami in organi EU.

4 UKREPANJE: PRORAČUN EU

EU se dogovori o dolgoročnem načrtu odhodkov, tj. večletnem finančnem okviru, ki zagotavlja trdno podlago za izvrševanje proračuna v najmanj sedemletnem obdobju. To EU omogoča, da dopolni nacionalne proračune s financiranjem politik z dodano vrednostjo EU. V večletnem finančnem okviru so določeni najvišji letni zneski (zgornje meje), ki jih lahko EU porabi za različne kategorije odhodkov (razdelke). Sedanji proračun zajema obdobje 2021–2027 in omogoča EU, da v navedenem obdobju vloži približno 1,2 bilijona evrov v sedmih kategorijah porabe. Ta proračun je izjemoma dopolnjen z nepovratnimi sredstvi in posojili v višini 806,9 milijarde evrov iz instrumenta NextGenerationEU: načrta EU za okrevanje za spopadanje s socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije COVID-19.

Letni proračun EU skupaj določita Parlament in Svet. Parlament razpravlja o njem v dveh zaporednih obravnavah, veljati pa začne, ko ga podpiše predsednik Parlamenta. Odbor Parlamenta za proračunski nadzor spremlja porabo proračuna in se vsako leto odloči, ali bo odobril Komisijino upravljanje proračuna za preteklo proračunsko leto.

Letni proračun EU je v letu 2022 znašal približno 170 milijard evrov, kar je v absolutnem smislu velika vsota, vendar je to le 1 % premoženja, ki ga vsako leto ustvarijo gospodarstva držav članic.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 in NextGenerationEU


Komisija je odgovorna za upravljanje in izvrševanje proračuna EU ter politik in programov, ki jih sprejmeta Parlament in Svet. Večino dejanskega izvrševanja in porabe je mogoče pripisati nacionalnim in lokalnim organom, vendar je Komisija odgovorna za njun nadzor. Komisija upravlja proračun pod budnim očesom Evropskega računskega sodišča. Cilj obeh institucij je zagotoviti dobro finančno poslovodenje.

Parlament se vsako leto na podlagi priporočila Sveta odloči, ali bo dokončno odobril način Komisijinega izvrševanja proračuna EU oziroma „podelil razrešnico“ zanj. Ta postopek zagotavlja polno odgovornost in preglednost, podelitev razrešnice pa vodi do uradne priprave zaključnega računa za zadevno leto.

Evropsko računsko sodišče je neodvisna zunanja revizijska institucija EU. Preverja, ali so bili prihodki EU pravilno prejeti, ali so odhodki nastali zakonito in pravilno ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro. Svoje naloge opravlja neodvisno od ostalih institucij in vlad EU.

STIK Z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Po telefonu ali pisno

Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

  • s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696,
  • z uporabo obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (european-union.europa.eu).

Publikacije EU

Publikacije EU si lahko ogledate ali naročite na op.europa.eu/sl/publications. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti

Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu).

Odprti podatki EU

Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do odprtih zbirk podatkov institucij, organov in agencij EU. Zbirke podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Na portalu so dostopne tudi številne zbirke podatkov iz evropskih držav.

O tej publikaciji

Evropska unija – Kaj je in kaj dela

Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi
1049 Bruselj
BELGIJA

Rokopis je bil dokončan marca 2022.

Ta dokument ni uradno stališče Evropske komisije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2022

© Evropska unija, 2022

Ponovna uporaba je dovoljena ob navedbi vira.

Politiko ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep 2011/833/EU (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).

Za vsako uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni zaščiteno z avtorskimi pravicami Evropske unije, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov pravic.

Vse slike: © Shutterstock, © Fotolia in © Adobe Stock razen fotografij na naslednjih straneh: Odziv na COVID-19; Evropski zeleni dogovor; Delovna mesta, rast in naložbe; Davki in carina; Vesolje; Sosedstvo in širitev EU; Temeljne pravice; Pravosodje in pravna država; Enakost spolov; Rasizem in enakost; Enakost LGBTIQ oseb; Invalidnost; Ljudje, starejši od 50 let; Varnejši internet; Državljani in demokracija; Notranje zadeve in varnost državljank in državljanov; Kultura, mediji in šport: © Evropska unija.

Identifikatorji

Print ISBN 978-92-76-24659-6 doi:10.2775/27634 NA-04-20-632-SL-C
PDF ISBN 978-92-76-24637-4 doi:10.2775/471462 NA-04-20-632-SL-N
HTML ISBN 978-92-76-24608-4 doi:10.2775/614128 NA-04-20-632-SL-Q