Zmanjševanje velike korupcije v Ukrajini:
več pobud EU, vendar še vedno nezadostni rezultati

Povzetek

I

Ukrajina ima že veliko let težave s korupcijo, zlasti veliko. EU je podprla več reform za krepitev pravne države in boj proti korupciji v Ukrajini.

II

V ključnih dokumentih EU je boj proti korupciji sicer omenjen, ni pa izrecno navedena velika korupcija. Velika korupcija je opredeljena kot zloraba položaja na visokih ravneh oblasti, ki koristi le nekaterim, posameznikom in družbi pa povzroča resno in obsežno škodo. Temeljna vzroka te korupcije so oligarhi in interesne skupine. Velika korupcija in ujetje države ovirata konkurenco in rast ter škodujeta demokratičnemu procesu.

III

Preprečevanje korupcije v Ukrajini in boj proti njej je eden od več ciljev EU za pomoč EU Ukrajini. Komisija in svetovalna misija Evropske unije v Ukrajini sta podpirali krepitev zmogljivosti institucij, ki sodelujejo pri spodbujanju pravne države, zlasti novoustanovljenih protikorupcijskih institucij. Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) se je pri reviziji osredotočilo na veliko korupcijo, saj je ta glavna ovira za pravno državo in gospodarski razvoj v Ukrajini. Revidiralo je, ali sta Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija uspešno ocenili specifične razmere v Ukrajini v zvezi z veliko korupcijo in sprejeli potrebne ukrepe za podporo reformam v tej državi. Osredotočilo se je na prispevke EU k pravosodnim in protikorupcijskim reformam v obdobju izvajanja 2016–2019.

IV

Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija, ki sta korupcijo obravnavali kot medsektorsko prioriteto, sta sredstva in prizadevanja usmerjali v okviru različnih sektorjev. Sodišče je na splošno ugotovilo, da je ta pristop premalo osredotočen na veliko korupcijo. EU je sicer prispevala k zmanjšanju možnosti za korupcijo, vendar pa je velika korupcija še vedno eden od ključnih problemov Ukrajine. Reforma pravosodja nazaduje, protikorupcijske institucije so ogrožene, zaupanje vanje ostaja na nizki ravni, število obsodb zaradi velike korupcije pa je majhno. Čeprav sta Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija menili, da je zmanjšanje korupcije medsektorsko vprašanje, nista zasnovali in izvajali specifične strategije za boj proti veliki korupciji. Projekti, ki jih je preučilo Sodišče, niso bili osredotočeni izključno na boj proti veliki korupciji, vendar jih je polovica vključevala nekatere dejavnosti, v okviru katerih je bil ta problem obravnavan posredno.

V

Podpora Komisije projektom civilne družbe in neodvisnemu novinarstvu je bila ustrezen ukrep, ki je pripomogel ne le k zagotavljanju transparentnosti, temveč tudi k razkrivanju koruptivnih praks.

VI

Komisija je podpirala dejavnosti protimonopolnega odbora in reforme korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, vendar se je sprva osredotočila na usklajevanje ukrajinske zakonodaje s standardi in načeli EU, ne pa na izvrševanje konkurenčnega prava.

VII

Komisija in svetovalna misija Evropske unije v Ukrajini sta intenzivno prispevali k reformi pravosodja. Vendar pa preverjanje integritete številnih sodnikov, tožilcev in članov organov pravosodnega upravljanja še vedno ni bilo opravljeno. Komisija je poleg tega prispevala k ustanovitvi in razvoju posebnih protikorupcijskih institucij. Vendar je Sodišče ugotovilo, da je zaradi obstoječega okolja v Ukrajini vzdržnost teh institucij ogrožena, saj so še vedno odvisne od nereformiranih sektorjev sodstva, tožilstva in kazenskega pregona.

VIII

S projekti EU se je pripomoglo tudi k oblikovanju številnih digitalnih orodij za preprečevanje korupcije, vendar so bile v zvezi z več orodji potrebne dodatne zaveze nacionalnih organov. Ker trenutno ni točnih podatkovnih zbirk, je učinkovitost takih orodij za navzkrižno preverjanje in transparentnost omejena. Te težave so obravnavane v okviru projektov EU.

IX

Usklajevanje pogojev EU z drugimi donatorji je prispevalo k spremembi ukrajinske ustave, krepitvi pravnega okvira in vzpostavitvi institucij, vendar bi se Komisija pri podpiranju reform v sodstvu lahko bolj opirala na pogoje.

X

EU ima vzpostavljen sistem za spremljanje in vrednotenje svojih projektov. Vendar je pri polovici revidiranih projektov težko oceniti, koliko so pripomogli k boju proti vsem vrstam korupcije, saj izidi niso merljivi (ker niso določena izhodišča, ciljne vrednosti in ustrezni kazalniki), poleg tega pa se nanašajo na izložke in dejavnosti.

XI

Sodišče na podlagi teh zaključkov priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje, svetovalna misija Evropske unije za Ukrajino in Komisija:

• oblikujejo in izvajajo specifične ukrepe, usmerjene v boj proti veliki korupciji,
• ocenijo in prilagodijo obseg podpore organizacijam civilne družbe in preiskovalnemu novinarstvu,
• prispevajo k odpravi ovir za svobodno in pošteno konkurenco,
• izboljšajo spremljanje in poročanje, da bi lahko informirale in po potrebi sprejele popravljalne ukrepe,
• pri zagotavljanju podpore za krepitev zmogljivosti poudarjajo integriteto in zavezanost reformam,
• podpirajo digitalizacijo registrov in
• določijo strožje pogoje za podporo Komisije.

Uvod

Ukrajina: strateška partnerica EU

01

Ukrajina je geopolitična in strateška partnerica EU¹. Je ena največjih evropskih držav po površini in številu prebivalcev, poleg tega je tudi ena od neposrednih sosed EU. V zadnjih letih se je v EU priselilo veliko število Ukrajincev².

02

EU že več kot 20 let podpira Ukrajino pri njenem programu reform na poti h gospodarskemu povezovanju in poglobljenim političnim odnosom. Ukrajina je od leta 2003 vključena v evropsko sosedsko politiko. Ukrajina in EU sta se leta 2007 začeli pogajati o pridružitvenem sporazumu, ki je vključeval tudi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje. Ukrajina je novembra 2013 odložila podpis pridružitvenega sporazuma, kar je leta 2014 privedlo do revolucije Evromajdan³. Pridružitveni sporazum je bil končno podpisan junija 2014, veljati pa je začel septembra 2017. Namen pridružitvenega sporazuma je zbliževanje Ukrajine in EU, in sicer s poglobljenimi političnimi vezmi, močnejšimi gospodarskimi povezavami in spoštovanjem skupnih vrednot.

03

Marca 2014 si je Rusija priključila Krim in Sevastopol, v vzhodni Ukrajini pa so se začeli oboroženi spopadi. EU je zato sprejela omejevalne ukrepe proti odgovornim za dejanja, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.

Korupcija v Ukrajini

04

Ukrajina ima dolgo zgodovino korupcije, pri čemer se srečuje z majhno in veliko korupcijo. Majhna korupcija je zelo razširjena, velik del prebivalstva pa jo sprejema kot skoraj neizogibno. Državljani svojo vpletenost v majhno korupcijo pogosto opravičujejo s tem, da so visoki uradniki in oligarhi vpleteni v podkupovanje v veliko večjem obsegu⁴. Strokovnjaki ocenjujejo, da se zaradi korupcije v Ukrajini vsako leto izgubijo ogromne vsote denarja, in sicer več deset milijard dolarjev⁵.

05

Organizacija Transparency International opredeljuje veliko korupcijo kot zlorabo položaja na visokih ravneh oblasti, ki na račun mnogih koristi le nekaterim, posameznikom in družbi pa povzroča resno in obsežno škodo. Korupcija v Ukrajini temelji na neformalnih povezavah med vladnimi uradniki, poslanci, tožilci, sodniki, organi pregona, direktorji podjetij v državni lasti in politično povezanimi posamezniki/podjetji (glej sliko 1). Na centralni ravni je v državni lasti približno 3 500 podjetij, na občinski pa 11 000⁶.

06

Posebna značilnost korupcije v Ukrajini je „ujetje države”, kar pomeni, da so si državo prisvojili bloki vplivnih političnih in gospodarskih elit, ki imajo piramidno strukturo ter so tesno povezani z javnimi institucijami in gospodarstvom⁸. Tako Mednarodni denarni sklad (MDS) kot ukrajinska vlada sta priznala, da so se interesne skupine upirale strukturnim reformam⁹. Velika korupcija, ki je posledica šibke pravne države in razširjenega vpliva oligarhov, je v nasprotju z vrednotami EU in je pomembna ovira za razvoj Ukrajine¹⁰. Velika korupcija ali korupcija na visoki ravni ovira konkurenco in rast v državi, škoduje demokratičnemu procesu in je podlaga za obsežno majhno korupcijo.

07

Poleg tega preiskovalni novinarji redno objavljajo članke o nezakonitih finančnih tokovih oligarhov (vključno s pranjem denarja v tujini), celo v EU¹¹. V nekem poročilu je bilo ocenjeno, da stroški izogibanja davkom s subjekti v davčnih oazah znašajo vsaj eno milijardo evrov letno¹².

08

Med letoma 2016 in 2020¹³ so tri glavne ovire za tuje naložbe v Ukrajini ostale nespremenjene: razširjena korupcija, nezaupanje v sodstvo ter monopolizacija trga in ujetje države s strani oligarhov (glej sliko 2). V zadnjih letih so neposredne tuje naložbe v Ukrajini ostale pod ravnjo iz leta 2016 (glej Prilogo I).

09

Iz različnih študij, zlasti tistih, ki jih je izvedel MDS (glej sliko 3), so razvidne napovedi glede povezave med zmanjšanjem razširjene korupcije na eni strani ter gospodarsko rastjo in z njo povezanim izboljšanjem življenja državljanov na drugi strani. Različni deležniki¹⁴ se strinjajo, da se v Ukrajini stanje ne more zares spremeniti, če ne bo odpravljen vpliv interesnih skupin.

Podpora EU Ukrajini

10

Ukrajina je država vzhodnega partnerstva EU¹⁵. Skupni cilj EU in Ukrajine je nadaljnje gospodarsko in politično povezovanje. Zato ima EU številne prioritete (dobro upravljanje, gospodarstvo, trgovina, energetika, podnebne spremembe, mobilnost, civilna družba in humanitarna pomoč), ki jih je treba obravnavati ne le s finančnim sodelovanjem, temveč tudi s političnim dialogom. Ukrajina je druga največja upravičenka evropskega instrumenta sosedstva. Skupno je Komisija od leta 2014 za programe makrofinančne pomoči (MFA) namenila približno 5,6 milijarde EUR, za programe pomoči pa 2,2 milijarde EUR. Komisija jamči tudi za posojila Evropske investicijske banke v višini 4,4 milijarde EUR. EU je največja donatorka Ukrajine¹⁶.

11

Pri financiranju iz evropskega instrumenta sosedstva je treba spoštovati načelo pravne države¹⁷. To je temeljna vrednota EU¹⁸ in vodilno načelo njene zunanje politike¹⁹. Poleg tega sta pravna država in boj proti korupciji v pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino navedena kot ključna elementa za krepitev sodelovanja med pogodbenicama²⁰.

12

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija sta korupcijo obravnavali večdimenzionalno, in sicer s političnim dialogom in dialogom o politikah, projektnimi dejavnostmi ter pogoji za proračunsko podporo in programi makrofinančne pomoči. EU je po odpravi protikorupcijskih zakonov leta 2010 liberalizacijo vizumskega režima pogojevala z referenčnimi merili, vključno s protikorupcijsko zakonodajo in organi²¹.

13

ESZD je odgovorna za politični dialog, skupaj s Komisijo pa tudi za oblikovanje strategije za Ukrajino. Komisija se je zaradi zahtevnih razmer v Ukrajini leta 2014 odločila, da bo od leta 2014 do leta 2017 vsako leto uvedla posebne ukrepe (svežnje podpore)²². Komisija je ustanovila tudi posebno podporno skupino (podporna skupina za Ukrajino) za pomoč ukrajinskim oblastem pri izvajanju potrebnih gospodarskih in političnih reform, zlasti po podpisu pridružitvenega sporazuma. Od leta 2018 sodelovanje temelji na večletnem načrtovanju za obdobje 2018–2020.

14

Svetovalna misija EU (EUAM)²³ je civilna misija v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki jo nadzorujejo ESZD in države članice; v Ukrajini je začela delovati decembra 2014. Njena naloga je podpirati Ukrajino pri razvoju trajnostnih, odgovornih in učinkovitih varnostnih služb, ki krepijo pravno državo.

Obseg revizije in revizijski pristop

15

Cilj revizije je bil oceniti, ali je bila podpora EU reformam v Ukrajini uspešna v boju proti veliki korupciji.

16

Da bi lahko Sodišče odgovorilo na glavno revizijsko vprašanje, je ESZD in Komisiji postavilo tri podvprašanja:

• Ali sta ocenili specifične razmere v Ukrajini glede velike korupcije in ali sta Ukrajini pomagali obravnavati te razmere?
• Ali je njuna pomoč pri reformi pravosodja prinesla pričakovane rezultate?
• Ali je njuna pomoč pri protikorupcijski reformi prinesla pričakovane rezultate?

17

Sodišče je leta 2016 poročalo o pomoči EU Ukrajini²⁴. Ugotovilo je, da je Komisija od leta 2010 vse bolj poudarjala tveganja v zvezi z oligarhičnim sistemom in da so bili po revoluciji Evromajdan sicer sprejeti pomembni ukrepi za boj proti korupciji, vendar je še vedno potrebna nadaljnja konsolidacija protikorupcijskega okvira. Ugotovilo je tudi, da je bila pomoč EU Ukrajini v boju proti korupciji delno uspešna.

18

Ker sta korupcija in ujetje države s strani oligarhov v Ukrajini velika problema (glej odstavke 04–08), se je Sodišče pri reviziji osredotočilo na podporo EU reformam za boj proti veliki korupciji. V glavnem je zajelo obdobje izvajanja 2016–2019, upoštevalo pa je tudi pretekle in nedavne dogodke. Sodišče je v reviziji ocenjevalo dejavnosti ESZD, Komisije in misije EUAM, ni pa ocenjevalo posameznih držav članic EU ali ukrepov ukrajinskih organov.

19

Sodišče je v okviru svojega dela pregledalo podporno dokumentacijo ter opravilo razgovore s predstavniki Komisije, ESZD in misije EUAM za sektor civilne varnosti. Poleg tega je opravilo razgovore z glavnimi deležniki, vključno z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetom Evrope, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), MDS, izvajalci projektov, upravičenci in organizacijami civilne družbe. Za namene revizije je Sodišče opravilo podrobno analizo dveh programov makrofinančne pomoči (MFA III in IV) in tistih dejavnosti, ki se nanašajo na boj proti veliki korupciji in so obravnavane v okviru 22 projektov (glej Prilogo II). Pri izbiri projektov se je posvetovalo s Komisijo in misijo EUAM ter izbralo tiste, ki bodo najverjetneje pripomogli k boju proti korupciji. Pri projektnih dejavnostih, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati veliko korupcijo, je Sodišče preverilo, ali so se pridobljena spoznanja in sprejeti blažitveni ukrepi nanašali na tveganja v zvezi z veliko korupcijo ter ali so bile intervencije ustrezne, ali so podpirale konkurenco in dosegle rezultate na področju pravosodnih in protikorupcijskih reform.

20

Sodišče je Ukrajino obiskalo v predhodni fazi, ko je določalo obseg revizije. Ker zaradi pandemije oktobra 2020 ni bilo mogoče opraviti prvotno načrtovanega obiska na terenu, je namesto tega opravilo videoklice z izvajalci projektov in omejenim številom upravičencev. Kljub tem omejitvam je Sodišču revizijo uspelo dokončati.

Opažanja

1. Strategija EU ni bila posebej osredotočena na boj proti veliki korupciji, njen učinek pa je bilo težko spremljati

21

V naslednjih razdelkih je Sodišče preučilo, ali sta ESZD in Komisija:

1. veliko korupcijo in vpliv oligarhičnega sistema opredelili kot zelo razširjen problem ter se dovolj osredotočili na veliko korupcijo;
2. obravnavali veliko korupcijo s spodbujanjem večje konkurence in korporativnega upravljanja;
3. ustrezno spremljali svojo podporo.

1.1 ESZD in Komisija se nista posebej osredotočili na boj proti veliki korupciji

22

ESZD in Komisija sta za pripravo svojih intervencij politike in pomoči zbirali informacije iz več virov. Vendar nista pripravili dokumenta s podrobnostmi o temeljnih vzrokih velike korupcije.

23

Komisija je priznala, da je korupcija na visoki ravni v Ukrajini že več let velik problem. Komisija se je že leta 2014 dobro zavedala, da Ukrajino obvladujejo oligarhi, kar je osnova za nastanek koruptivnih sistemov, za katere so značilna endemična nasprotja interesov in vertikalna moč²⁵. ESZD in Komisija sta v okviru dialoga med EU in Ukrajino poudarili, da je treba dati prednost boju proti korupciji, in opozorili, da je bilo zaupanje javnosti zaradi opustitve pregona ali sankcioniranja vplivnih kršiteljev oslabljeno.

24

V večini ključnih dokumentov EU²⁶ je sicer omenjena potreba po boju proti korupciji v Ukrajini, vendar pa je navedenih le malo s tem povezanih specifičnih ciljev. Cilji pridružitvenega načrta EU-Ukrajina iz leta 2015 vključujejo eno kratkoročno prioriteto: doseči pomemben napredek pri boju proti korupciji, vključno z izvajanjem celovitega protikorupcijskega zakonodajnega svežnja, ki je bil sprejet 14. oktobra 2014, pri čemer bi bilo treba najprej ustanoviti nacionalni protikorupcijski urad in nacionalno agencijo za preprečevanje korupcije ter zagotoviti njuno učinkovito delovanje²⁷.

25

ESZD in Komisija sta Ukrajini od leta 2014 do leta 2017 podporo dodeljevali letno. Opredelili sta državno strategijo (enotni okvir podpore)²⁸ od leta 2018, v kateri sta navedli naslednje prioritete:

1. krepitev institucij in dobrega upravljanja, vključno s pravno državo in varnostjo;
2. gospodarski razvoj in tržne priložnosti, vključno z razvojem zasebnega sektorja in izboljšanjem poslovnega okolja;
3. povezljivost, energijska učinkovitost, okolje in podnebne spremembe ter
4. mobilnost in medosebni stiki, vključno s socialno vključenostjo.

26

Čeprav se prioritete ne nanašajo izrecno na boj proti korupciji, se v skladu z enim od njihovih temeljnih ciljev zahtevajo okrepljeno preprečevanje korupcije in boj proti njej ter okrepljene protikorupcijske institucije, vključno z ustanovitvijo protikorupcijskih sodišč. ESZD in Komisija sta korupcijo obravnavali kot medsektorsko prednostno nalogo²⁹, za katero je potreben večrazsežnostni pristop, in ne kot eno samo prednostno področje. Vendar nista razvili usmerjene strategije za boj proti veliki korupciji in prevladi oligarhičnega sistema. Nekateri akademiki menijo, da to, da je neka organizacija sprejela celostni pristop, še ne pomeni, da strategije ne potrebuje. V resnici je strategija za večdimenzionalni pristop še bolj potrebna, saj je z njo na podlagi analize danih razmer opredeljeno, kako bodo doseženi cilji, ki jih je organizacija izbrala³⁰.

27

ESZD in Komisija sta v okviru svojega pristopa uporabili široko paleto instrumentov, vključno s projekti, pogoji, političnim dialogom in dialogom o politikah. Njuna podpora je zajemala različne sektorje in reforme (glej odstavek 25 in sliko 4). Komisija je za programe makrofinančne pomoči namenila 5,6 milijarde EUR ter za programa MFA I in II izplačala 1,6 milijarde EUR, za programa MFA III in IV, pri katerih je Sodišče analiziralo protikorupcijske pogoje, pa 2,2 milijarde EUR. Poleg tega je Komisija od 2,2 milijarde EUR dodeljene pomoči 839 milijonov EUR porabila za programe za krepitev zmogljivosti, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati korupcijo. Kar zadeva korupcijo, so bili ti programi osredotočeni predvsem na krepitev institucij, zlasti s podpiranjem vzpostavljanja in operacionalizacije protikorupcijskih institucij/agencij, namenjenih preiskovanju in pregonu primerov korupcije na visoki ravni ter odločanje o njih.

28

Komisija je Sodišču predložila seznam programov in projektov za obdobje 2016–2020, ki so vključevali številne dejavnosti in upravičence, od katerih jih je več obravnavalo korupcijo. Sistem sledljivosti, ki ga uporablja Komisija, temelji na kodi sektorja za vsak projekt. Kljub temu Komisija ne more niti zlahka prepoznati posameznih dejavnosti boja proti korupciji niti izračunati zneska s tem povezanih finančnih sredstev za vsako institucijo upravičenko.

29

Cilj enega projekta (projekt 12 v Prilogi II) je bil izboljšati izvajanje protikorupcijske politike v Ukrajini. Čeprav se splošni cilj projekta ni nanašal na veliko korupcijo, so dejavnosti v okviru projekta vključevale podpiranje protikorupcijskih institucij, organizacij civilne družbe in novinarjev, ki preiskujejo primere velike korupcije, ter prepoznavanje tveganj korupcije.

30

Z več projekti (projekti 8, 11, 12 in 15 v Prilogi II) se je zagotovila podpora za prepoznavanje tveganj korupcije v predlogih zakonov. Skupno je bilo mogoče s temi projekti med letoma 2018 in 2020 odkriti in organom prijaviti več kot 250 predlogov zakonov, ki so vključevali tveganja korupcije.

31

Sodišče je ugotovilo tudi, da je 11 projektov (projekti 3, 4, 6, 7, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 20 v Prilogi II) vključevalo dejavnosti podpiranja vzpostavitve ali okrepitve novih protikorupcijskih agencij, pravnega okvira, pravosodja, preiskav in poslovnega okolja, ki, če se uspešno izvajajo, prispevajo k boju proti veliki korupciji.

32

V okviru projektov, ki jih je revidiralo Sodišče, niso bili neposredno obravnavani oligarhični sistemi. Izjema je bil razvoj podatkovne zbirke „politično izpostavljenih oseb”. Dobri primeri take podpore bi lahko vključevali financiranje strokovne analize, na podlagi katere bi bilo mogoče opredeliti oprostitve davkov ali programe državne pomoči, ki bi jih bilo treba ustaviti, primere korupcije in ujetje države ter monopole in njihove slabosti ter preveriti lastništvo podjetij. Druga možnost bi bila, da bi se financirale revizije podjetij v državni lasti. Pri podpori ukrajinskemu parlamentu (vrhovni radi), nacionalni davčni upravi in protimonopolnemu odboru boj proti veliki korupciji ni bil glavna prioriteta. S projekti, ki jih je financirala EU, je bila velika korupcija v kazenskem pregonu obravnavana le obrobno (primeri takih dejavnosti so bili strateško svetovanje in programi usposabljanja o žvižgaštvu, protikorupcijski zakonodaji in integriteti).

33

Velika korupcija in nezakoniti finančni tokovi – vključno s pranjem denarja – so neločljivo povezani. Kot je priznala Komisija³¹, je tveganje pranja denarja v tujini, celo v EU, veliko. Izmed revidiranih projektov so trije vključevali dejavnosti omejenega boja proti pranju denarja (projekti 7, 12 in 13 v Prilogi II). Z enim od njih (projekt 12) je bila zagotovljena tudi podpora za državno službo za finančni nadzor in se ni obravnavalo le vprašanje preprečevanja pranja denarja. Program mikrofinančne pomoči je vključeval pogoj, da mora Ukrajina v skladu s pridružitvenim sporazumom in četrto direktivo EU o preprečevanju pranja denarja do decembra 2019 sprejeti zakonodajo o preprečevanju pranja denarja. Zakonodaja je bila sprejeta in je začela veljati aprila 2020, zdaj pa jo je treba še izvajati.

34

Svet je v letu 2014 uvedel režim sankcij za poneverbo javnih sredstev, na podlagi katere naj bi zamrznili sredstva 22 posameznikov, obtoženih poneverbe državnih sredstev v Ukrajini³². V letu 2020 je na seznamu sankcij ostalo le deset od prvotno navedenih 22 posameznikov, saj je Svet ostale z njega umaknil na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije. ESZD namreč ni zbrala dovolj zanesljivih informacij³³. Da bi preprečila prenos denarja v druge države, preden bi bile lahko izdane sodne odločbe, je uvedla zamrznitev sredstev. Poleg tega, za razliko od ZDA, ESZD in Komisija Svetu še nista predlagali modela, po katerem bi se Ukrajincem, osumljenim velike korupcije, omejil vstop v EU. ESZD Svetu tudi ni predlagala, naj v okviru režima sankcij za poneverbo javnih sredstev uvede prepovedi potovanja.

35

Sodišče je ugotovilo, da so štirje projekti (projekti 12, 13, 14 in 16 v Prilogi II) neposredno prispevali k zmanjšanju korupcije in prihranku finančnih sredstev. Upravičenci so prejeli nepovratna sredstva za izvedbo preiskav, dokazi, zbrani v okviru teh projektov, pa so bili posredovani organom kazenskega pregona. Ti projekti so pomagali pri razkrivanju primerov korupcije, ozaveščanju javnosti ter ohranjanju zanimanja za to problematiko v politiki in javnosti.

36

Misija EUAM je kot vodilni akter pri reformi varnostnega sektorja svetovala glede zasnove in dejavnosti projekta 18 (glej Prilogo II). Čeprav je Komisija izplačala 29 milijonov EUR, je projekt do časa revizije zaradi zamud in težav pri zasnovi prinesel le omejeno število izložkov.

37

Na začetku je bil mandat misije EUAM omejen na strateško svetovanje pri reformi sektorja civilne varnosti. Misija je k boju proti veliki korupciji prispevala z zakonodajo ter podpiranjem reform tožilstva in varnostnih služb. Četudi boj proti korupciji ni bil glavna dejavnost misije EUAM, se je ta s korupcijo neposredno ukvarjala le v okviru dveh od svojih 50 nalog. Misija EUAM je boj proti korupciji obravnavala kot medsektorsko prioriteto. Zagotavljala je svetovanje, mentorstvo in podporo za ocene tveganja in protikorupcijske programe. V skladu z mandatom misije EUAM je njena podpora omejena na tveganja, ugotovljena znotraj organov pregona in ne zunaj njih, kar pomeni, da misija ne more odkrivati primerov korupcije, ki vključujejo več deležnikov.

1.2 Rezultati podpore EU za boj proti protikonkurenčnim strukturam in ravnanju so bili omejeni

38

Ukrajinski oligarhi obvladujejo veliko število gospodarskih sektorjev in trgov, ki so tesno povezani s podjetji v državni lasti³⁴ (glej sliko 5). s čimer se izkrivlja konkurenca. Čeprav projekti Komisije niso bili osredotočeni na upravljanje in reforme podjetij v državni lasti, je EU podpirala konkurenco na različne načine (glej Prilogo VI).

39

Komisija je podpirala reforme na področju energetike, boja proti korupciji, pravosodja, bančništva, volitev in javne uprave ter preiskovalno novinarstvo. Kljub tej podpori in podpori, ki so jo zagotovili drugi donatorji, so oligarhi in interesne skupine še naprej spodkopavali reformna prizadevanja.

40

Politično povezani posamezniki/podjetja, zlasti oligarhi, so vplivali na pravni okvir, da bi od države pridobili vrsto koristi³⁵, ter uporabljajo satelitska podjetja, ki imajo koristi od izključnih razmerij s podjetji v državni lasti³⁶ (glej sliko 1). Strokovnjaki iz projekta 17, ki jih je financirala EU (glej Prilogo II), so odkrili več moratorijev, ki podjetjem, zlasti tistim v državni lasti, omogočajo, da poslujejo še naprej, ne da bi šla v stečaj ali odplačala zapadle dolgove (glej sliko 6). Komisija je zagotovila krepitev zmogljivosti, vendar v okviru pogojev za makrofinančno pomoč od Ukrajine ni zahtevala, naj te moratorije odpravi. Z omenjenimi koristmi se spodbujata ujetje države in korupcija, omejuje konkurenca na trgu in ovirajo novi udeleženci na trgu³⁷.

41

Da bi pospešili privatizacijo, morajo podjetja najprej izboljšati svoje upravljanje. EU je k temu (glej projekt 20 v Prilogi II) prispevala z računom več donatorjev pri EBRD³⁹ (glej sliko 7). Vanj je od njegove vzpostavitve prispevalo 14 donatorjev, vključno z EU, in sicer več kot 53 milijonov EUR. Več podjetij v državni lasti (npr. Naftogaz, Ukrzaliznytsia (železnice), Ukrenergo (operater prenosnega sistema električne energije) in Ukrposhta (poštna služba)) je reformiralo svoje korporativno upravljanje, zlasti z ustanovitvijo neodvisnih nadzornih svetov, za kar se zavzema EBRD. Sodišče je ugotovilo dosežke glede upravljanja pri podjetju Naftogaz, ki se je iz podjetja, ki je poslovalo z izgubo, spremenilo v dobičkonosno podjetje in je bilo v letu 2019 drugi največji davkoplačevalec. Vendar so ti dosežki v energetskem sektorju ogroženi: Podjetje Naftogaz je leta 2020 ustvarilo izgube, novega izvršnega direktorja pa ni imenovalo po ustreznem postopku. To je kritizirala nacionalna agencija za preprečevanje korupcije (NACP).

42

Podjetja v državni lasti so po zakonu dolžna pripraviti protikorupcijske programe. Komisija je zagotovila nepovratna sredstva za neodvisne medije in aktiviste (glej odstavek 35), ki so razkrili primere korupcije, v katere so bila vpletena podjetja v državni lasti in komunalna podjetja. Z izjemo teh nepovratnih sredstev projekti EU niso bili osredotočeni na prepoznavanje primerov velike korupcije, v katere so bila vpletena podjetja v državni lasti, z njimi pa tudi ni bila zagotovljena podpora za pripravo teh programov, čeprav je v Ukrajini že samo na nacionalni ravni okrog 3 500 podjetij v državni lasti (glej odstavek 05). S sofinanciranim računom več donatorjev pri EBRD naj bi se po načrtih na tem področju podpiralo ukrajinsko državno železniško podjetje, toda šele od leta 2021.

43

Protimonopolni odbor Ukrajine ni bil navajen obravnavati vprašanj konkurence na trgu. Zakonodaja o državni pomoči je bila sprejeta leta 2014, veljati pa je začela šele avgusta 2017. V revidiranem obdobju je Komisija protimonopolni odbor Ukrajine okrepila z dvema projektoma (projekta 10 in 19 v Prilogi II) in računom več donatorjev pri EBRD (projekt 20 v Prilogi II). Projekti, ki jih je financirala EU, so bili osredotočeni na približevanje zakonodaje (uskladitev ukrajinske zakonodaje s standardi in načeli EU), na izvrševanje konkurenčnega prava pa še ne. Komisija je podprla protimonopolni odbor Ukrajine pri ustanovitvi novega oddelka za spremljanje državne pomoči in ekipe za revizijo javnega naročanja, ki se ukvarja s pritožbami, ter na področju združitev in pripojitev. Kljub podpori, ki jo je financirala EU, in nedavnemu razvoju dogodkov protimonopolni odbor Ukrajine ni dovolj močan, da bi lahko obravnaval največje primere državne pomoči, in videti je, da ni dovolj neodvisen⁴¹.

1.3 Komisija in misija EUAM spremljata svojo podporo, vendar se morata bolj osredotočiti na pričakovane rezultate in učinke

44

Komisija ima vzpostavljen sistem za spremljanje svojih projektov. Vendar pri polovici projektov ni bilo jasnih kazalnikov, izhodišč ali ciljnih vrednosti, zaradi česar je poročanje manj relevantno (glej okvir 1). V dveh od 21⁴² projektov (projekta 12 in 15 v Prilogi II) so bili v logičnih okvirih zadovoljivo navedeni izložki in izidi, v obeh projektih pa so bile omenjene tudi letne ciljne vrednosti in stopnje njihovega doseganja.

45

Projekti EU, s katerimi sta se obravnavala korporativno upravljanje in konkurenca (projekti 10, 19 in 20 v Prilogi II), so prinesli pričakovane izložke (npr. sprejeta so bila pravna orodja, organizirani so bili programi usposabljanja). Vendar v teh projektih niso bili opredeljeni ustrezni izidi (glej primere v okviru 2) ter dolgoročnejši učinki, ki bi uspešno prispevali k boju proti protikonkurenčnim strukturam in ravnanju. Iz kazalnikov konkurenčnosti (glej kazalnika v Prilogi V, vključena v enotni okvir podpore) ni razvidno, da bi bil dosežen bistven napredek. Konkurenčnost Ukrajine je še vedno majhna.

46

Komisija je izpolnjevanje pogojev za makrofinančno pomoč in proračunsko podporo, izpolnjevanje meril za liberalizacijo vizumskega režima in splošne razmere v državi spremljala na podlagi dialoga o politikah in političnega dialoga, stikov z organizacijami civilne družbe, študij in ocen. Komisija in ESZD javno poročata o napredku reform v Ukrajini, zlasti s poročilom o izvajanju njenega pridružitvenega sporazuma in poročili, sprejetimi v okviru mehanizma za liberalizacijo vizumskega režima. Vendar se o prispevku EU k dosežkom Ukrajine pri boju proti vsem vrstam korupcije ne poroča javno. Jasno poročanje o rezultatih je oteženo, ker v strateških dokumentih na visoki ravni, kot je enotni okvir podpore za podporo EU Ukrajini (2018–2020) ali operativni načrt misije EUAM, večinoma ni opredeljenih ciljnih vrednosti (glej sliko 8).

47

EU ne poroča o kazalnikih iz enotnega okvira podpore (npr. smotrnost glede na svetovne kazalnike upravljanja ter stopnja zaupanja javnosti v tožilstvo, sodstvo, organe kazenskega pregona in Evropsko komisijo v zvezi s kazalniki učinkovitosti pravosodja), da bi javno, redno in poenoteno spremljala napredek Ukrajine. Ti kazalniki kažejo, da Ukrajina pri boju proti korupciji ni dosegla velikega napredka (glej Prilogo III in Prilogo IV).

48

Komisija je napredek Ukrajine pri boju proti korupciji spremljala na podlagi različnih poročil mednarodnih organizacij, npr. Skupine držav proti korupciji (GRECO) in OECD. Skupina GRECO je priznala, da se pomembne reforme še vedno izvajajo; zaradi nizke stopnje izpolnjevanja njenih priporočil (v celoti jih je bilo izvedenih le 16 %) so za doseganje sprejemljive stopnje izpolnjevanja potrebna večja prizadevanja⁴³. O majhnem napredku poroča tudi OECD⁴⁴.

49

Čeprav se v poročilih misije EUAM spremljajo naloge (cilji), se te ne merijo sistematično glede na preverljive kazalnike. Poleg tega spremljanje izidov redko temelji na količinsko opredeljivih podatkih, namesto izidov pa so navedeni dejavnosti in izložki. Misija EUAM poleg tega po več kot petih letih svojega delovanja v državi ni opravila ocene učinka. To ni v skladu z orodjem št. 43 iz zbirke orodij EU za boljše pravno urejanje⁴⁵.

2. Podpora EU reformi pravosodja ni prinesla dovolj rezultatov

50

V tem razdelku je Sodišče preučilo, ali sta Komisija in ESZD:

1. svoje intervencije na področju pravosodja pripravili tudi za obravnavanje vprašanja velike korupcije;
2. zagotovili podporo reformi pravosodja, s katero so bili doseženi pričakovani rezultati;
3. spodbujali digitalna orodja, ki so prinesla pričakovane rezultate.

2.1 Projekti za krepitev zmogljivosti so imeli manj koristi, kot je bilo pričakovano

51

Reforma sodstva je ena najpomembnejših prioritet Ukrajine, odkar se je leta 1995 pridružila Svetu Evrope. V letu 2014 je ukrajinska vlada sama ugotovila, da velja sodstvo za eno najbolj koruptivnih institucij v državi⁴⁶.

52

Komisija je zagotovila obsežno podporo za krepitev zmogljivosti, kot so mednarodni in lokalni strokovnjaki, ki so zagotovili analizo, svetovanje, metodologijo, mnenja, priročnike in podporo za vzpostavitev sistemov IT ter organizirali programe usposabljanja, seminarje, okrogle mize, študijske obiske in komunikacijske dejavnosti (glej sliko 9). Ne glede na drugo zagotovljeno pomoč Sodišče ocenjuje, da je za podporo za krepitev zmogljivosti namenjeno skoraj 85 % proračuna revidiranih projektov. Vendar Komisija ne more predložiti ocene zadevnih zneskov. Projekti EU so prispevali k spremembi ustave ter velikega števila zakonov in podzakonskih aktov. Kar zadeva sprejetje zakonodaje, je pravni okvir bolj usklajen s standardi EU.

53

Eden ključnih dosežkov sta bila poenostavitev sistema sodišč in oblikovanje novega vrhovnega sodišča (projekti 6, 7 in 15 v Prilogi II), ki je bilo ustanovljeno v decembru 2017. S projekti na področju sodnega sistema je bila dosežena večina načrtovanih izložkov (npr. analiza vrzeli, priporočila, priprava strategije za pravosodje, orodja za spremljanje, svetovanje in podpora institucijam ter podpora za postopek izbire sodnikov). Analiziranje in spremljanje sodnega sistema sta bila koristna za ugotavljanje slabosti.

54

Po navedbah Sveta Evrope so različne zakonske spremembe prispevale k temu, da je bilo uradno doseženih 90 % zakonodajnih in institucionalnih ciljev iz strategije in akcijskega načrta za reformo pravosodja z naslovom Justice Sector Reform Strategy and Action Plan⁴⁷.

55

Vendar je trajnostnost intervencij in podpore Komisije za reforme stalno ogrožena, kot dokazujejo pogoste spremembe zakonov ter zamude pri podzakonskih aktih in njihovo izkrivljanje, zaradi česar je onemogočeno uspešno izvajanje reform. Strokovnjaki iz projekta 12 (glej Prilogo II), ki jih je financirala EU, so opozorili tudi na to, da velja dejavnost za doseženo, kadar je sprejet akt, čeprav se pravni okvir izvaja le delno ali sploh ne. Beneška komisija je leta 2020 poudarila izredno nujnost razmer ter ocenila, da so problemi pri reformi pravosodja posledica pomanjkljivega zakonodajnega procesa, odsotnosti celostnega pristopa, neustreznih ocen učinka, nejasnosti in slabega izvajanja zakonov po njihovem sprejetju⁴⁸. V revidiranem obdobju je prišlo do številnih poskusov, da bi reforme, ki sta jih podprla Komisija in ESZD, omilili (glej okvir 3).

56

Čeprav Komisija pomoč pravosodju zagotavlja že več desetletij, je zaradi odpora do sprememb prišlo do velikega nazadovanja, ki ga z analizo Komisije in blažitvenimi ukrepi ni bilo mogoče preprečiti. Samo polovica revidiranih projektov je vsebovala poseben razdelek o pridobljenih spoznanjih. Komisija je k zagotavljanju trajnostnosti pristopila z dolgoročnim sodelovanjem na področju pravne države, političnim dialogom/dialogom o politikah in pogoji. Svoj pristop je izboljšala tako, da je začela izvajati poseben projekt za boj proti korupciji (glej odstavek 29), vendar tehnične pomoči ni pogojevala z izvajanjem predhodnih priporočil, trajnostnostjo predhodnih izložkov ali integriteto upravljanja. Komisija je v letu 2021 po sklepu Sodišča iz oktobra 2020 o razveljavitvi protikorupcijskih reform preklicala projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z ustavnim sodiščem Ukrajine, ki ga je načrtovala.

57

Zagotavljanje skladnosti reforme tožilstva s standardi EU je ena najzahtevnejših nalog. Komisija je v svojem programu proračunske podpore določila zahtevo, da se sprejme in začne veljati zakon o reformi generalnega državnega tožilstva. Čeprav naj bi se z zakonom demonopolizirale pristojnosti generalnega državnega tožilstva, so ocenjevalci, ki jih je angažirala Komisija, ugotovili, da z zakonom ni bila zagotovljena zadostna neodvisnost generalnega državnega tožilstva od pritiska političnih deležnikov. Način, po katerem se zadeve dodeljujejo tožilcem, ni dovolj zanesljiv, da bi bilo mogoče preprečiti vmešavanje. Poleg tega se zakon ni izvajal v celoti in ga je bilo treba spremeniti.

58

Komisija je generalnemu državnemu tožilstvu pomagala pripraviti časovni načrt za reformo državnega tožilstva, kar je vključevalo vzpostavitev kvalifikacijske in disciplinske komisije tožilcev. Vendar se je kljub prizadevanjem Komisije in EUAM proces reforme začel zelo počasi (glej okvir 4). Velik napredek je bil dosežen septembra 2019, ko je predsednik podpisal zakon o prenovi državnega tožilstva, ki je vključevala zmanjšanje števila regionalnih in lokalnih tožilcev (s 15 000 na 10 000), zaprtje uradov vojaškega tožilstva, oceno vseh tožilcev, vrednotenje uspešnosti ter začasno ustavitev delovanja kvalifikacijske in disciplinske komisije do septembra 2021⁵¹.

59

Zaupanje se kljub reformam organov kazenskega pregona in tožilstva še ni izboljšalo in ostaja nizko (glej sliko 10). Več organizacij je poročalo o primerih kršitev v organih kazenskega pregona⁵⁴. Tudi pri raziskavi, izvedeni za misijo EUAM, se je pokazalo, da se je zmanjšalo javno zaupanje v zadostnost in koristnost ukrepov EU in misije EUAM za spodbujanje reform (glej Prilogo VII).

2.2 Podpora EU za reformo pravosodja ni dosegla ključnih institucij in še naprej nazaduje

60

Za reformo pravosodja sta bila potrebna ponovna ocena ali vrednotenje vseh sodnikov (glej sliko 11). Komisija je za ta proces zagotovila znatno podporo, vodila pa ga je visoka kvalifikacijska komisija sodnikov s pomočjo sveta za javno integriteto, ki ga zastopajo organizacije civilne družbe. Prvi postopek je bil namenjen izboru vrhovnih sodnikov leta 2017. Vrhovno sodišče je na vrhu pravosodne hierarhije. Leta 2018 se je izbirni postopek nadaljeval s kandidati in obstoječimi sodniki ter sodniki visokega protikorupcijskega sodišča. Za slednje je bil uporabljen inovativen postopek, v katerem je visoki kvalifikacijski komisiji sodnikov pomagal javni svet mednarodnih strokovnjakov Public Council of International Experts (poseben posvetovalni organ priznanih mednarodnih pravnih strokovnjakov).

61

Komisija je podporo zagotovila s programom proračunske podpore (projekt 3 v Prilogi II), skupaj z drugimi donatorji pa je zahtevala, da se sprejmejo spremembe ustave in zakon, s katerim bo vzpostavljen visoki sodni svet, da se zagotovita neodvisnost in integriteta sodstva. Vendar je podpora Komisije za izbirni postopek in reformo pravosodja ogrožena. Sistem imenovanj v okviru kongresa sodnikov je večinoma vključeval sodnike, ki niso bili ovrednoteni (glej sliko 12).

62

V pravosodnem sistemu imajo strateške vloge tudi ustavno sodišče Ukrajine, visoki sodni svet in visoka kvalifikacijska komisija sodnikov, zato je integriteta njihovih članov ključna, vendar ob njihovem imenovanju ni bila preverjena (glej primere v Prilogi VIII). Komisija je v okviru programa makrofinančne pomoči julija 2020 zahtevala, naj se vzpostavi komisija za etiko s pooblastilom za preverjanje integritete članov visokega sodnega sveta. V času revizije ta pogoj še ni bil izpolnjen. Niti ta pogoj niti obveznost preverjanja integritete drugih najvišjih pravosodnih organov, kot sta visoka kvalifikacijska komisija sodnikov in ustavno sodišče Ukrajine, pred začetkom reforme nista bila določena v programih makrofinančne pomoči.

63

V političnem dialogu EU se že več let poudarja potreba po reformi sodstva, da bi se izboljšalo javno zaupanje, ki je leta 2015 znašalo 5 do 12 %⁵⁶. Javno zaupanje je tudi eden od kazalnikov za merjenje pričakovanih rezultatov EU, vendar je še vedno zelo nizko, saj je leta 2019 znašalo le 14 do 17 %⁵⁷.

2.3 Podporo Komisije za razvoj digitalnih orodij za boj proti korupciji ovirajo težave s kakovostjo podatkov ter odpor do sprememb in reform

64

Projekti EU so vključevali več digitalnih orodij za boj proti korupciji. Podpora je bila zagotovljena zlasti za plačilo izbirnih preizkusov v pravosodju, digitalizacijo e-sistema vodenja zadev protikorupcijskih agencij (glej okvir 5), posodobitev podatkovne zbirke politično izpostavljenih oseb⁵⁸, izdelavo spletišč, prispevanje k platformi za javno naročanje ProZorro ter vzpostavitev e-sistema vodenja zadev za stečajne upravitelje, notarje in zasebne izvršitelje. Pobudo za e-platformi za javno naročanje ProZorro in DoZorro je dala civilna družba, da bi zagotovila transparentnost in spremljanje. Ta orodja prispevajo k razkrivanju korupcije in lahko odvračajo od nekaterih koruptivnih praks. Komisija je razvoj platforme ProZorro in usposabljanje zanjo posredno financirala v okviru računa več donatorjev pri EBRD. Civilna družba je razvila tudi platformo za politično izpostavljene osebe. Na njej so zbrane informacije iz različnih registrov, vključno s prijavami premoženjskega stanja, za svoja preverjanja pa jo lahko uporabljajo tudi finančne institucije.

65

Komisija je financirala podatkovno skladišče nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine, ki omogoča samodejno iskanje in povezuje različne podatkovne zbirke. Poleg tega je za ministrstvo za pravosodje naročila sisteme upravljanja podatkov, namenjene digitalizaciji dokumentov in lažjemu iskanju.

66

Komisija je z oceno registrov, ki se uporabljajo v pravosodju, prispevala koristno podporo (projekta 6 in 17 v Prilogi II). Strokovnjaki so opozorili zlasti, da registri niso interoperabilni, nimajo edinstvenih identifikatorjev in dogovorjenih naslovov ter da je evidentiranih podatkov malo ali pa so netočni. Zaradi teh težav so bila navzkrižna preverjanja otežena, kar je povzročilo zamude pri izvrševanju odločitev sodišč (projekt 6 v Prilogi II) in olajšalo nezakonite prevzeme podjetij ali nepremičnin s koruptivnimi praksami, imenovane tudi korporativno ropanje (glej sliko 13). Komisija je za zaščito lastninskih pravic zagotovila podporo na več področjih (glej sliko 14).

67

Vzpostavitev portala odprtih podatkov⁵⁹ je bil pomemben korak naproti povečanju transparentnosti in zmanjšanju možnosti za korupcijo. Med pogoji za proračunsko podporo leta 2016 je bil dostop do javnih registrov. Ukrajina je na tem področju napredovala, vendar nekaj pomanjkljivosti ostaja:

• uporaba javnih registrov je otežena zaradi visokih pristojbin in omejenih funkcij iskanja,
• število odprtih državnih registrov, določeno z zakonom, še ni bilo doseženo,
• kakovost registrov je neenaka.

68

Eden od osnovnih pogojev za uporabo najnovejših tehnoloških dosežkov (npr. masovnih podatkov in podatkovnega rudarjenja) kot preprečevalnih orodij za boj proti korupciji je obravnavanje problemov zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov (npr. v registrih).

69

V programih MFA III in IV je bilo vključenih več pogojev za boljši dostop do informacij (objava revizijskih poročil in pogodb o javnih naročilih ter preverjanje informacij o lastništvu podjetij).

3. Komisija je podprla protikorupcijske institucije, ki pa imajo težave pri doseganju pričakovanih rezultatov

70

V naslednjem razdelku je Sodišče preučilo, ali je Komisija:

1. določila ustrezne pogoje za pomoč pri boju proti veliki korupciji ter zbrala in analizirala dovolj informacij za oceno napredka;
2. zagotovila podporo za protikorupcijske institucije, ki so dosegle pričakovane rezultate.

3.1 Komisija je protikorupcijsko reformo podprla predvsem s pogoji, vendar je bila njena ocena napredka še vedno diskrecijska

71

Komisija je uporabila protikorupcijske pogoje – zlasti zakonodajne in institucionalne spremembe –, da bi zagotovila vzpostavitev in začetek delovanja teh novih protikorupcijskih subjektov. Protikorupcijski pogoji, določeni v posojilih makrofinančne pomoči, dopolnjujejo proračunsko podporo in ukrepe za liberalizacijo vizumskega režima, vendar so bili zasnovani tako, da omogočajo določeno raven diskrecije, saj jasna izhodišča in merljive ciljne vrednosti pogosto niso bili opredeljeni. Na splošno je bil premajhen poudarek namenjen pravilnemu izvajanju zakonov in protikorupcijskih ukrepov in tudi otipljivim izidom. Poleg tega so bili pogoji osredotočeni na novi protikorupcijski sistem, premalo ali prepozno pa na integriteto in neodvisnost sektorjev sodstva in kazenskega pregona (glej odstavka 61 in 62).

72

Komisija je ocene izpolnjevanja pogojev za proračunsko podporo, liberalizacijo vizumskega režima in makrofinančno pomoč pripravila na podlagi informacij, ki so jih zagotovili organi, civilna družba, strokovnjaki, ki jih je financirala EU, in mednarodne organizacije. Ko je bilo jasno, da pogoji niso bili izpolnjeni, je zmanjšala izplačilo proračunske podpore (izplačanih je bilo le 52,5 % tranše za leto 2016) in preklicala tretjo tranšo MFA III, ki je znašala 600 milijonov EUR. Vendar je bila kmalu zatem izplačana prva tranša MFA IV v višini 500 milijonov EUR.

73

Komisija je lahko Evropskemu parlamentu in Svetu odpravo vizumske obveznosti predlagala šele, ko je ocenila, da so bila izpolnjena vsa merila, vendar si je svoje pogoje razlagala po lastni presoji, zato je pripravila preveč pozitivno oceno. Analiza Sodišča je pokazala, da je bilo doseženo eno od treh protikorupcijskih meril akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima⁶⁰, drugi dve pa sta bili doseženi le delno (glej okvir 6). To ni vodilo do ponovnega razmisleka o brezvizumskem režimu.

3.2 Protikorupcijske institucije, ki jih je pomagala vzpostaviti EU, imajo še vedno težave pri doseganju pričakovanih rezultatov

74

V nacionalni protikorupcijski strategiji za obdobje 2014–2017 je bilo določeno, da je treba ustanoviti protikorupcijske institucije (glavne so prikazane na sliki 15). ESZD in Komisija sta vlado tudi spodbujali, naj jih vzpostavi in zagotovi, da bodo učinkovito delovale. Vzpostavljanje specializiranih protikorupcijskih institucij sta sicer podpirali, vendar pa je bilo v sodstvu in organih kazenskega pregona še vedno precej korupcije.

Nacionalna agencija za preprečevanje korupcije

75

Nacionalna agencija za preprečevanje korupcije je pripravila nacionalno protikorupcijsko strategijo za obdobje 2018–2020, ki temelji na izvajanju predhodne strategije. Strokovnjaki, ki jih financira EU in so bili najeti v okviru projekta 12 (glej Prilogo II), so ocenili, da je bilo dokončanih približno 40 % predhodne strategije in državnega programa, delno pa je bilo doseženih 30 %. ESZD in Komisija sta pozdravili to, da je kabinet ministrov aprila 2018 strategijo podprl, vendar je parlament ni sprejel. V okviru projektov, ki jih financira EU, in EUAM so bila pripravljena nadaljnja priporočila za osnutek nacionalne protikorupcijske strategije za obdobje 2020–2024. Dokument je bil novembra 2020 sprejet v prvi obravnavi v parlamentu. Druga obravnava je še potekala, ko je Sodišče zaključevalo poročilo.

76

Nacionalna agencija za preprečevanje korupcije pri nalogah preverjanja kljub podpori Komisije še vedno ni izpolnila priporočil skupine GRECO⁶¹. V več pogojih EU je bila določena zahteva po uspešnem sistemu za preverjanje premoženjskega stanja, vendar e-sistem za prijavo premoženjskega stanja ni tako uspešen, kot bi moral biti. Izdana ni bila nobena obsodba za nezakonito obogatitev (glej sliko 16 in okvir 6). Kljub temu deluje javna objava prijav premoženjskega stanja kot preventivno orodje.

77

V okviru projekta računa več donatorjev, ki ga je financirala EU, in misije EUAM je bila zagotovljena podpora pri pripravi protikorupcijskih programov (glej odstavek 37), ki jih je nato odobrila nacionalna agencija za preprečevanje korupcije. Vendar ključna tveganja korupcije v veliki večini teh programov niso bila obravnavana, postopek pa je štel zgolj za formalnost⁶².

78

Potem ko je bil ugled nacionalne agencije za preprečevanje korupcije okrnjen, je Komisija sčasoma svoje sodelovanje z njo zmanjšala, na primer tako, da je pomoč IT pogojevala z napredkom na ključnih področjih delovanja. Drugi donatorji so pomoč nehali zagotavljati že prej, ko so bile opažene negativne spremembe.

79

Oktobra 2019 je bila s podporo Komisije vzpostavljena nova struktura nacionalne agencije za preprečevanje korupcije. Poleg tega je bil januarja 2020 imenovan novi vodja agencije, potem ko je uspešno opravil natečaj pod nadzorom mednarodne izbirne komisije.

Nacionalni protikorupcijski urad

80

Nacionalni protikorupcijski urad ima v mednarodni skupnosti dober ugled. Čeprav je politična podpora EU prispevala k temu, da urad še vedno deluje in je neodvisen, ga nenehno ogrožajo nasprotniki, ki ga med drugim obtožujejo kršitev. Strokovnjaki, ki jih financira EU, so pripravili osnutke predlogov o pristojnosti urada, vendar je tudi ta zakonodaja nenehno ogrožena (npr. preklic pravic do izpodbijanja poslovnih sporazumov, povezanih s korupcijo⁶³). Ustavno sodišče Ukrajine je septembra 2020 odločilo, da so pomembne določbe iz zakona o nacionalnem protikorupcijskem uradu neustavne. To bo vplivalo na imenovanje vodje, svet za civilni nadzor in neodvisno revizijo, ki še ni bila izvedena⁶⁴.

81

Komisija in EUAM sta organizirala številna usposabljanja, delavnice in študijske obiske ter nacionalnemu protikorupcijskemu uradu zagotovila tudi smernice s poudarkom na preiskovalnih nalogah. Statistični podatki urada kažejo, da je bil dosežen napredek pri odprtih preiskavah (glej sliko 17). Urad je svojo ekonomsko korist za družbo izračunal tako, da je svoj proračun (30 milijonov EUR) primerjal z ekonomskim učinkom (preprečena izguba 450 milijonov EUR)⁶⁵. Njegova zmogljivost za preiskavo zadev na visoki ravni se je znatno povečala, zlasti v primerjavi s številom primerov na visoki ravni, ki so bili preiskovani pred vzpostavitvijo urada⁶⁶. Večina zadev je povezanih s podjetji v državni lasti⁶⁷, približno 18 % obvestil o sumu pa je bilo povezanih z visokimi uradniki⁶⁸. V času revizije je urad preiskoval obsežne primere korupcije, kot sta zadevi Rotterdam+ in Privatbank⁶⁹.

82

Vendar je nacionalni protikorupcijski urad le en člen v protikorupcijski verigi. Izid njegovih preiskav je odvisen od dejavnikov, kot so tožilci in forenzični urad, ki potrjuje dokaze. Nacionalni protikorupcijski urad je trdil, da njegovo delo že dolgo ovirajo nacionalna varnostna služba Ukrajine⁷⁰, ki ima tehnično opremo za prisluškovanje in potrebno osebje, ter to, da nima pravice do prisluškovanja, njegov dostop do registrov pa je nezadosten. EU je skupaj z drugimi donatorji v političnem dialogu uspešno lobirala za nov zakon (sprejet oktobra 2019), ki je uradu omogočil izvajanje tajnih preiskav s prisluškovanjem. Vendar ima v praksi in kljub prizadevanjem EU nadzor nad prisluškovanjem še vedno nacionalna varnostna služba.

Specializirani protikorupcijski urad javnega tožilstva

83

Čeprav je specializirani protikorupcijski urad javnega tožilstva odgovoren za predložitev primerov korupcije na visoki ravni v odločanje sodiščem, ostaja del javnega tožilstva, zato ni popolnoma neodvisen. Komisija mu je poleg dejavnosti EUAM podporo zagotovila predvsem s štirimi projekti (projekti 6, 12, 13 in 15 v Prilogi II). Doseganje uspešnih izidov je bilo oteženo zaradi omejene neodvisnosti vodstva urada in zaostankov⁷¹. Komisija je svojo podporo zmanjšala po škandalu zaradi prisluškovanja leta 2018, v okviru katerega naj bi vodja urada pritiskal na tožilce in sodišča⁷².

Višje protikorupcijsko sodišče

84

Preden je bilo septembra 2019 ustanovljeno višje protikorupcijsko sodišče, je znatno število primerov korupcije na visoki ravni, ki jih je specializirani protikorupcijski urad javnega tožilstva/nacionalni protikorupcijski urad poslal na sodišča, tam zastalo, kar je OECD opisala kot šokantno⁷³. Zaradi tega so se mednarodna skupnost⁷⁴ in organizacije civilne družbe zavzemale za vzpostavitev neodvisnega sodišča z zanesljivim postopkom zaposlovanja. ESZD in Komisija sta v okviru svojega dialoga leta 2016 zahtevali sprejetje zakonodaje za višje protikorupcijsko sodišče.

85

Komisija je za ustanovitev višjega protikorupcijskega sodišča zagotovila znatno podporo (glej sliko 9). Po transparentnem natečaju je bilo aprila 2019 imenovanih 38 sodnikov. Dolgo pričakovano sodišče prve in tudi pritožbene stopnje je uradno začelo delovati 5. septembra 2019, prve primere korupcije na visoki ravni pa je začelo preučevati v zadnjem četrtletju leta 2019.

86

Do septembra 2020 je izdalo 16 obsodb in eno oprostitev (glej sliko 18). V primerjavi s splošnimi sodišči, na katerih obravnava primerov korupcije zastaja že veliko let, je začelo višje protikorupcijsko sodišče kazati prve obetavne rezultate, vendar so bile v času revizije njegova uspešnost, neodvisnost in vzdržnost ogrožene.

Agencija za odvzem premoženjske koristi in upravljanje premoženja

87

Misija EUAM in projekt 12, ki ga je financirala Komisija (glej Prilogo II), sta že od samega začetka prispevala k ustanovitvi agencije za odvzem premoženjske koristi in upravljanje premoženja. Projekt je vključeval izvedbo tehnične ocene in zagotavljanje zakonodajne podpore agenciji. Poleg tega so se financirali orodja IT (npr. osnovna oprema, spletišče agencije in videokonferenčna oprema) in usposabljanje. Agencija je začela delovati iz nič, zato je bilo treba usposobiti vse uslužbence. Povečala je svojo zmogljivost za sledenje premoženju in njegovo upravljanje, število odvzemov premoženjske koristi, ki jih je obdelala, pa je vedno večje⁷⁵.

88

Agencija za odvzem premoženjske koristi in upravljanje premoženja je navedla, da je do oktobra 2020 odkrila in izsledila nezakonito pridobljeno premoženje v vrednosti več kot 100 milijard UAH (skoraj 3 milijarde EUR). Vendar so njena pooblastila omejena, saj lahko premoženje odkrije in izsledi le, če jo za to prosijo organi kazenskega pregona. Kljub povečanju količine premoženja, ki ga upravlja agencija, ta znesek zajema le 4 % (približno 119 milijonov EUR) vseh izsledenih zneskov.

Zaključki in priporočila

89

Čeprav je EU podprla reforme za boj proti korupciji in prispevala k zmanjšanju možnosti za korupcijo, je velika korupcija še vedno eden od ključnih problemov Ukrajine. Reforma pravosodja nazaduje, protikorupcijske institucije so ogrožene, zaupanje vanje ostaja na nizki ravni, število obsodb zaradi velike korupcije pa je majhno.

90

Temeljna vzroka korupcije in glavni oviri za pravno državo in gospodarski razvoj v Ukrajini so oligarhi in interesne skupine. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija sta se dobro zavedali številnih povezav med oligarhi, visokimi uradniki, vlado, parlamentom, sodstvom in podjetji v državni lasti. ESZD še ni predlagala modela, s katerim bi Ukrajincem, osumljenim velike korupcije, omejili vstop v EU in jim preprečili uporabo premoženja v EU. V ključnih dokumentih EU je boj proti korupciji sicer omenjen, ni pa splošne strategije, s katero bi se izrecno obravnavala velika korupcija. ESZD in Komisija sta korupcijo obravnavali kot medsektorsko prioriteto ter sredstva in prizadevanja usmerjali v okviru različnih sektorjev, kar je vključevalo podporo za protikorupcijske institucije, katerih naloga je boj proti korupciji na visoki ravni. Večsektorski pristop ni bil dovolj osredotočen na veliko korupcijo (glej odstavke 22–28 in 34).

91

Projekt protikorupcijske pobude EU je bil osredotočen izključno na korupcijo, zlasti s podpiranjem protikorupcijskih institucij, ki se ukvarjajo z veliko korupcijo. Izrecno zmanjšanje velike korupcije ni bilo splošni cilj nobenega drugega projekta, ki ga je revidiralo Sodišče, vendar jih je več kot polovica vključevala dejavnosti za obravnavo tega problema. Velika korupcija in nezakoniti finančni tokovi, vključno s pranjem denarja, so neločljivo povezani, vendar so projekti, ki jih je revidiralo Sodišče, vključevali zelo malo dejavnosti za obravnavo tveganj pranja denarja. Komisija je pogoje za spodbujanje reform na teh področjih določila tudi v svojih programih makrofinančne pomoči in merilih za liberalizacijo vizumskega režima. Svetovalna misija EU (EUAM) je ukrajinske organe podpirala pri poskusih reforme sektorja civilne varnosti. Sodelovala je z organi kazenskega pregona, da bi zmanjšala korupcijo, kar je ena njenih medsektorskih prioritet. Vendar njena pooblastila ne vključujejo boja proti veliki korupciji (glej odstavke 29–37 in 71–73).

Priporočilo 1 – Oblikovati in izvajati posebne ukrepe, usmerjene v boj proti veliki korupciji

Za zmanjšanje velike korupcije naj ESZD in Komisija:

1. v okviru večrazsežnostnega pristopa EU k boju proti korupciji pripravita strateški dokument o preprečevanju velike korupcije in boju proti njej, vključno z zajetjem države. V dokumentu naj bodo opredeljeni ključni ukrepi z jasnim časovnim okvirom, usmerjeni v boj proti temeljnim vzrokom, vključno z oligarhično strukturo;
2. skupaj z državami članicami in mednarodnimi partnerji analizirata in preučita model, s katerim bi se posameznim Ukrajincem (oligarhom in ljudem pod njihovim vplivom), osumljenim velike korupcije, preprečil vstop v EU in uporaba premoženja v EU;
3. okrepita spremljanje in podporo izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja v Ukrajini.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

92

Podpora, ki jo je Komisija zagotovila projektom civilne družbe in neodvisnim medijem, je bila razumen ukrep za preprečevanje in odkrivanje korupcije. Na primer, civilna družba je razvila platformo ProZorro in platformo za politično izpostavljene osebe, ki sta bili podlaga za reforme spremljanja ter opozarjanje javnosti na koruptivne prakse in zlorabe moči (glej okvir 4 ter odstavke 29, 35 in 64).

Priporočilo 2 – Oceniti in prilagoditi obseg podpore organizacijam civilne družbe in preiskovalnemu novinarstvu

Za povečanje transparentnosti in spodbujanje reform naj Komisija:

1. oceni in prilagodi obseg podpore civilni družbi in preiskovalnemu novinarstvu, tako da posebej poudari boj proti korupciji in podpre prizadevanja za zmanjšanje vpliva medijev v lasti oligarhov;
2. podpira upravičence iz civilne družbe pri oblikovanju mehanizmov za sistematično spremljanje (npr. preglednice kazalnikov) za sledenje uspešnosti protikorupcijskih reform in redno dokumentira rezultate, dosežene v okviru financiranih projektov.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

93

Splošno sprejeto je, da so v primeru ujetja države gospodarsko vplivni posamezniki in podjetja od države deležni koristi, zlasti v okviru podjetij v državni lasti. Komisija je podpirala privatizacijo velikih podjetij v državni lasti. V svojem dialogu o politikah in v okviru pogojev makrofinančne pomoči se je osredotočila na njihovo korporativno upravljanje, vendar so te reforme ogrožene. Poleg tega je podpirala Ukrajino pri krepitvi institucionalne zmogljivosti protimonopolnega odbora, vendar je bil ta v času revizije še vedno prešibek, da bi izvrševal politiko varstva konkurence. Potrebno je odločnejše ukrepanje, zlasti ker imajo številna podjetja v Ukrajini status oligopolov ali monopolov (glej odstavke 38–43).

Priporočilo 3 – Prispevati k odpravi ovir za svobodno in pošteno konkurenco

Za okrepitev poštene konkurence naj Komisija:

1. opredeli podjetja pod vplivom oligarhov, ki ovirajo svobodno in pošteno konkurenco, ter naj si prizadeva, da se ta ne bi podpirala (s projekti, posojili in jamstvi);
2. podpre prizadevanja ukrajinskih organov, da bi odpravili monopole pod vplivom oligarhov, za katere obstajajo pomisleki glede svobodne in poštene konkurence;
3. protimonopolnemu odboru zagotovi okrepljeno institucionalno podporo za povečanje njegovih zmogljivosti in neodvisnosti, pri čemer naj skuša zagotoviti, da bo imel integriteto in da bo zavezan reformam.

Časovni okvir: do konca leta 2023.

94

Komisija ima vzpostavljen sistem za spremljanje in vrednotenje svoje podpore. Vendar je pri polovici revidiranih projektov težko oceniti, koliko so pripomogli k boju proti vsem vrstam korupcije, saj izidi niso merljivi (ker niso določena izhodišča, ciljne vrednosti in ustrezni kazalniki) ter se nanašajo na izložke in dejavnosti. Poleg tega EUAM ni objavila svoje ocene učinka (glej odstavke 44–49).

95

ESZD in Komisija sicer vsako leto poročata o napredku reform v Ukrajini, vendar pa se o napredku prispevkov EU k boju proti vsem vrstam korupcije ne poroča posebej. Sistem poročanja ne temelji na vnaprej določenih ciljnih vrednostih in kazalnikih ter njihovi primerjavi z izhodiščnimi vrednostmi (glej odstavke 45–47, 55–57 in 71).

Priporočilo 4 – Izboljšati spremljanje in poročanje z namenom informiranja in sprejetja popravljalnih ukrepov, kadar je to potrebno

ESZD, Komisija in EUAM naj:

1. izboljšajo sistem spremljanja in javnega poročanja (na podlagi jasnih in specifičnih ciljev, vnaprej določenih ciljnih vrednosti in kazalnikov ter v primerjavi z izhodišči), zlasti na področju boja proti veliki korupciji v Ukrajini, tako da bo osredotočen na prispevke EU;
2. od izvajalcev projektov zahtevajo, naj pravilno izpolnijo logične okvire projektov, tako da dosežke projektov primerjajo z izhodišči in pričakovanimi ciljnimi vrednostmi.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

96

Zaradi pomanjkanja želje po reformah ter odpora do protikorupcijskih reform in reform pravosodja je prišlo do velikega nazadovanja, ki z blažitvenimi ukrepi ni bil preprečen. V izzivov polnem okolju je trajnost predhodnih dosežkov nenehno ogrožena (glej odstavke 55–58).

97

Komisija in EUAM sta intenzivno prispevali k reformi pravosodja, zlasti k ustanovitvi višjega protikorupcijskega sodišča, ki je sedaj pokazalo prve rezultate v obliki obsodb. Zagotovili sta sicer znatno podporo za ocenjevanje kvalifikacij in integritete sodnikov in tožilcev, vendar pa je še vedno treba preveriti integriteto članov organov pravosodnega upravljanja, številnih sodnikov in nekaterih tožilcev (glej sliko 18, okvir 4 ter odstavke 60–63 in 84–86).

98

Komisija je prispevala k ustanovitvi in razvoju novih protikorupcijskih institucij, vendar institucionalna veriga ne more pravilno delovati, če je v njej šibek člen. ESZD in Komisija sta si dejavno prizadevali, da bi zaščitili protikorupcijski okvir, ki je nenehno ogrožen, in ga vpeli v lokalni kontekst obstoječih organizacij, vendar so pri poskusih vključevanja novih institucij v obstoječe okolje stalne težave (glej odstavke 74–88).

Priporočilo 5 – Poudarjati integriteto in zavezanost reformam pri zagotavljanju podpore za krepitev zmogljivosti institucij

Da bi bila podpora EU uspešnejša, naj Komisija in ESZD:

1. pri zagotavljanju institucionalne podpore institucijam na področju pravosodja, kazenskega pregona in tožilstva poudarjata merila za integriteto in zavezanost reformam (tj. izvajanje prejšnjih priporočil, trajnost prejšnjih izložkov in integriteta upravljanja);
2. pri nudenju pomoči skušata zagotoviti, da je integriteta tistih, ki zasedajo ključne položaje v pravosodju in organih kazenskega pregona (tj. sodnikov na ustavnem sodišču, vodij sodišč ter članov visoke kvalifikacijske komisije sodnikov in visokega sodnega sveta), ocenjena.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

99

S projekti EU se je pripomoglo tudi k oblikovanju številnih digitalnih orodij za preprečevanje korupcije, vendar so bile v zvezi z več orodji potrebne dodatne zaveze nacionalnih organov. Pokazalo se je, da je ocena registrov ministrstva za pravosodje koristna za prepoznavanje slabosti, zlasti pomanjkanja točnih podatkov. Na preverjanje e-prijav premoženjskega stanja vpliva netočnost nekaterih uporabljenih registrov. Nezakoniti prevzemi podjetij in nepremičnin so v Ukrajini resen problem in za vlagatelje pomenijo veliko tveganje. Komisija ta problem obravnava (glej odstavke 64–69 in 76).

Priporočilo 6 – Podpiranje digitalizacije registrov

Komisija naj za povečanje transparentnosti javnih registrov, zaščito lastninske pravice in nadzor nad uporabo javnih sredstev podpre digitalizacijo najpomembnejših javnih registrov. S takšno podporo naj bi se povečala njihova interoperabilnost, izboljšala kakovost podatkov in zagotovilo varno ravnanje s podatki.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

100

Usklajevanje pogojev EU z drugimi donatorji je prispevalo k spremembi ustave, krepitvi pravnega okvira in vzpostavitvi institucij, vendar je bilo več pogojev premalo specifičnih, kar je omogočilo nekaj manevrskega prostora. Ko je Komisija priznala, da je bil dosežen napredek, je s tem nekatere pogoje ocenila za izpolnjene. Sodišče pa je bilo pri svoji oceni bolj kritično, zlasti glede izidov (glej odstavke 61 in 71–73).

101

Komisija je sprva le malo uporabljala pogoje za reformo sodstva ter se je najprej osredotočila na ustavne spremembe, potrebne za reorganizacijo sodstva, in vzpostavitev protikorupcijskih institucij. V svojem zadnjem programu makrofinančne pomoči (julija 2020) je zahtevala preverjanja integritete ključnih organov pravosodnega upravljanja. Poleg tega so bili nekateri dosežki izničeni zaradi interesnih skupin. Med nedavnimi poskusi je odločitev ustavnega sodišča, da je e-prijava premoženjskega stanja protiustavna. Zaradi pritiska EU in mednarodnega pritiska so zakonodajalci sicer ponovno vzpostavili obveznost prijave premoženjskega stanja in sankcije v primeru neskladnosti, vendar slednje niso dovolj odvračilne. ESZD in Komisija sta s svojimi prizadevanji preprečili nekaj nazadovanja, vendar je ta grožnja stalno prisotna (glej odstavke 55, 61, 71, 73, okvir 3 in sliko 16).

102

ESZD in Komisija sta se zavzeli za izboljšanje korporativnega upravljanja in lažjo privatizacijo številnih podjetij v državni lasti v Ukrajini, vendar so strokovnjaki, ki jih financira EU, ugotovili, da so velik problem moratoriji, ki preprečujejo izvrševanje odločitev sodišč ter podjetja v državni lasti varujejo pred bankrotom in vračilom dolgov (glej odstavke 38–41).

Priporočilo 7 – Določitev strožjih pogojev za podporo Komisije

Za zagotovitev in zaščito reform naj Komisija pri oblikovanju in ocenjevanju pogojev za makrofinančno pomoč:

1. vključi stroge zahteve za reformo sodstva, državnega tožilstva in agencij kazenskega pregona, zlasti da se zagotovita njihova neodvisnost in integriteta;
2. na dokumentiran način preuči pogoje za odpravo moratorijev za dolgove podjetij v državni lasti, da bi takšne pogoje vključila v prihodnji program makrofinančne pomoči.

Časovni okvir: do konca leta 2022.

To poročilo je sprejel senat III, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen, v Luxembourgu na zasedanju 20. julija 2021.

Priloge

Priloga I – Neposredne tuje naložbe, 2016–2019

Priloga II – Revidirani programi in projekti

Št.	NAZIV POGODBE	PREVZETE OBVEZNOSTI (v EUR)	POGODBENI ZNESEK (v EUR)	IZPLAČANI ZNESEK (v EUR) do oktobra 2020
1	MFA III	1 800 000 000		1 200 000 000
2	MFA IV	1 000 000 000		1 000 000 000
3	2014/344231 State Building Contract for Ukraine	355 000 000	305 125 000	305 125 000
4	2014/345095 Enhancement of constitutional, anticorruption and legal reforms in Ukraine (Reanimation Package of Reforms Initiative)	394 974	394 974	394 974
5	2014/351692 Consolidation of Justice Sector Policy Development in Ukraine	520 000	520 000	520 000
6	2013/328160 Project to Support Justice Sector Reforms in Ukraine	7 857 467	7 857 467	7 506 681
7	2014/346257 Implementation of the Programmatic Cooperation Framework with the Council of Europe in the Eastern Partnership	30 400 000	30 400 000 vključno s 3 357 220 EUR v Ukrajini	30 400 000 vključno s 3 259 547 EUR v Ukrajini
8	2016/373210 Enhancement of Reanimation Package of Reforms coalition	918 771	918 771	918 771
9	2015/369527 SUPPORT TO STATE FISCAL SERVICE (SFS) OF UKRAINE IN REINFORCING IBM ELEMENTS IN THE AREA OF CUSTOMS MATTERS	1 800 000	1 800 000	1 723 068,09
10	2016/374091 Strengthening institutional capacities of the Antimonopoly Committee of Ukraine to conduct market studies and effectively enforce competition law in accordance with EU standards	1 688 065	1 688 065	1 688 065
11	2016/374814 Rada za Evropu: Capacity-Building in Support of the Verkhovna Rada of Ukraine	1 255 926	1 255 926	1 255 926
12	2016/382642 Anti-Corruption and support to key reforms	14 500 000	14 500 000	14 500 000
13	2017/388596 Enhancing the role of civil society in public finance oversight	682 670	682 670	670 849
14	2017/388935 Fighting corruption and implementing reforms at regional level	729 541	729 541	656 586
15	2017/389065 Strengthening the Role of Civil Society in Facilitating Democratic Reforms and Increasing Accountability, Responsibility, and Quality of Government	685 805	685 805	656 199
16	2017/392878 Supporting prevention of corruption and investigation through civic engagement on a local level	748 944	748 944	674 050
17	2017/390764 PRAVO-JUSTICE: Support to Justice-related Reforms in Ukraine	15 290 000	15 290 000	9 584 385
18	2017/392754 Support to rule of law reforms in Ukraine (PRAVO - Police, Public Prosecution, Good Governance)	36 000 000	36 000 000	29 061 551
19	2017/387956 Support to the Antimonopoly Committee of Ukraine for Enforcing State Aid Rules	2 900 100	2 900 100	2 320 080
20	EBRD-Ukraine Stabilisation and Sustainable Growth Multi-Donor Account
	2016/379989 „EBRD-UKRAINE Stabilisation and Sustainable Growth Multi-Donor Account”	8 000 000	8 000 000	8 000 000
	2017/394778 EBRD ADD No 1 „EBRD-Ukraine Stabilisation and Sustainable Growth Multi-Donor Account”	9 000 000	9 000 000	9 000 000
	2018/401226 Addendum No 2 to the Delegation Agreement with the EBRD ENI/2016/379-989 ''EBRD-Ukraine Stabilisation and Sustainable Growth Multi-Donor Account'' (navidezna pogodba)	1 700 000	1 700 000	1 700 000
	2019/409355 Addendum No 3 to the Delegation Agreement with the EBRD ENI/2016/379-989 ''EBRD-Ukraine Stabilisation and Sustainable Growth Multi-Donor Account'' (navidezna pogodba)	10 000 000	10 000 000	10 000 000
21	EUAM06BP406 „Strengthening the anticorruption capacity of the National Police of Ukraine by using modern technology to enforce the law”	49 900		25 575
22	EUAM01BP0501 „Strengthening Transparency, Accountability and Oversight in the Ukrainian Civilian Security Sector”	157 000		102 484
23	EUAM05BP505 „Institutional independence of the PPO/PGO of Ukraine and support to Self-governance bodies”	86 700		20 642
24	EUAM6.1.5BP605 „Strengthening anti-corruption capacities of Ukrainian civilian security sector institutions”	55 600		22 342,60
MAKROFINANČNA POMOČ SKUPAJ		2 800 000 000		2 200 000 000
Zneski projektov SKUPAJ		473 378 683		409 364 432
Revidirani zneski SKUPAJ		3 273 378 683		2 609 364 432

Priloga III – Omejen napredek pri obravnavi korupcije v Ukrajini

Priloga IV – Napredek Ukrajine na podlagi kazalnikov pravne države, 2012–2019

Priloga V – Napredek kazalnikov konkurenčnosti, 2015–2020

Priloga VI – Prispevek EU k izboljšanju konkurence v Ukrajini

POLITIČNI DIALOG (dialog na visoki ravni na ravni vlade)	• Oblikovanje in izvajanje načrtov za privatizacijo podjetij v državni lasti v skladu z mednarodnimi standardi • Prizadevanje za oslabitev vpliva oligarhov na gospodarstvo s tržno usmerjenimi reformami in protikorupcijskimi ukrepi • Odobravanje obnovljene zavezanosti Ukrajine boju proti vplivu interesnih skupin (deoligarhizacija)
DIALOG O POLITIKAH (dialog v okviru finančnega sodelovanja)	• Reforma podjetij v državni lasti • Poudarek na energetskem sektorju, sodelovanje na sestankih odbora za energijo • EU je imela vlogo opazovalke v procesu za izbor članov nadzornih odborov podjetij v državni lasti
TEHNIČNA POMOČ	• Glavni donator v okviru računa več donatorjev pri EBRD • Podpora za protimonopolni odbor Ukrajine
POGOJI	• Programi makrofinančne pomoči

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi revizijske dokumentacije

Priloga VII – Ustreznost in koristnost ukrepov EU in misije EUAM za spodbujanje reform

Priloga VIII – Imenovanje ustavnih sodnikov in članov visokega sodnega sveta

Kratice in okrajšave

ARMA: agencija za odvzem premoženjske koristi in upravljanje premoženja

EBRD: Evropska banka za obnovo in razvoj

EUAM: svetovalna misija EU v Ukrajini

GRECO: Skupina držav proti korupciji

MDS: Mednarodni denarni sklad

NABU: nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine

NAZK: nacionalna agencija za preprečevanje korupcije

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

SAP: specializirani protikorupcijski urad javnega tožilstva

UAH: ukrajinska grivna

VAKS: višje protikorupcijsko sodišče

Glosar

Interesne skupine: ljudje ali organizacije s finančnimi ali osebnimi interesi glede poslov, podjetij ali obstoječega sistema.

Izidi: takojšnje ali dolgoročne načrtovane ali nenačrtovane spremembe, ki jih prinese projekt in so običajno povezane z njegovimi cilji (npr. izboljšana spremljanje in nadzor državne pomoči, potem ko se bolje usposobi delovna sila).

Izložki: kar se proizvede ali doseže v okviru projekta, ki ga financira EU.

Logični okvir: dokument, v katerem so navedeni cilji, izidi in dejavnosti s sklicevanjem na izhodiščne in ciljne vrednosti ter kazalnike za projekt EU.

Moratorij: pravna določba, s katero se prepove izvršitev odločitve sodišča proti državi ali podjetju v državni lasti.

Oligarh: pripadnik majhne skupine bogatih posameznikov, ki so pogosto iz poslovnega sveta in niso izvoljeni nosilci funkcij, vendar imajo dejanski nadzor nad državo.

Podjetje v državni lasti: podjetje, ki je v celoti ali delno v lasti vlade države.

Proračunska podpora: neposreden prenos pomoči EU v državno zakladnico partnerske države (Ukrajine) ob izpolnitvi določenih pogojev.

Ujetje države: vrsta korupcije, pri kateri imajo korist tisti, ki vplivajo na pravni okvir in imenovanje oseb na ključne položaje v lastno dobro in na škodo mnogih.

Velika korupcija: organizacija Transparency International opredeljuje veliko korupcijo kot zlorabo položaja na visokih ravneh oblasti, ki na račun mnogih koristi le nekaterim, posameznikom in družbi pa povzroča resno in obsežno škodo.

Revizijska ekipa

V posebnih poročilih Sodišča so predstavljeni rezultati njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat III – zunanji ukrepi, varnost in pravica –, ki mu predseduje članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Juhan Parts, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Ken-Marti Vaher, ataše v njegovem kabinetu Margus Kurm, vodilna upravna uslužbenka Sabine Hiernaux-Fritsch, vodja naloge Aurelia Petliza ter revizorja Joël Costantzer in Dirk Neumeister. Jezikovno podporo je zagotovil Mark Smith, vizualno Alexandra-Elena Mazilu, jezikovno in upravno pa Ramune Sarkauskiene.

Končne opombe

¹ ESZD, EU-Ukraine relations – factsheet, 2020, in resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2021 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino, 2021.

² ESZD: Interview of the High Representative/Vice-President Josep Borrell with Ivan Verstyuk of Novoe Vremya, 21. september 2020.

³ Posebno poročilo Sodišča št. 32/2016: Pomoč EU Ukrajini, odstavek 7.

⁴ USAID: Changing corrupt behaviours assessment: addressing everyday corruption in Ukraine, 2015, str. 7.

⁵ Centre for Economic Strategy: How much does the budget lose due to the lack of good governance?, 2018, str. 41.

⁶ Chatham House: Are Ukraine’s Anti-corruption Reforms Working?, 2018, str. 23.
Strategic Advisory Group for Support of Ukrainian Reforms: Reforms in Ukraine after revolution of Dignity: what was done, why not more, and what to do next, 2019, str. 115.

⁷ MDS: Government of Ukraine Report on the Diagnostic Study of Governance Issues Pertaining to Corruption, the Business Climate and the Effectiveness of the Judiciary, 2014, str. 4, 9 in 20;
OECD, rezultat 4. kroga spremljanja: Prevention and Prosecution of Corruption in State-Owned Enterprises, 2018, str. 8;
IMF Country Report No 17/84, odstavek 32;
Stiftung Wissenschaft und Politik: „Deoligarchisation” in Ukraine, Promising Visions, Murky Realities, 2016, str. 1 in 2 ter 4 in 5;
Survival of the richest: how oligarchs block reforms in Ukraine, 2016, str. 3–8;
ECFR: Guarding the guardians: Ukraine’s security and judicial reforms under Zelensky, 2019, str. 5 in 6, 8, 11, 13 in 14;
Inštitut Jacques Delors: Supporting Ukraine’s difficult path towards reforms, 2015, str. 7.

⁸ IMF Country Report No 17/84, 2017, str. 15.

⁹ Glej MDS: Government of Ukraine report on the diagnostic study of governance issues pertaining to corruption, the business climate and the effectiveness of the judiciary, julij 2014, odstavek 7;
MDS: Country report No 17/83, april 2017,
Financial Times: Ukraine courts cannot be allowed to throw out anti-corruption gains, Volodimir Zelenski, 1. november 2020.

¹⁰ Atlantski svet: Corruption, Democracy, and Investment in Ukraine, 2007, str. 5, in IMF Country Report No 17/84, 2017, str. 5, 6 in 15.

¹¹ International Consortium of Investigative Journalists: With Deutsche Bank’s help, an oligarch’s buying spree trails ruin across the US heartland in Enough is enough: How FinCEN Files exposes a broken system that keeps dirty cash flowing, 2020.

¹² GUE/NGL: Profit shifting in Ukraine’s iron ore exports, 2018, str. 3.
Institute of Social and Economic Transformation: Comparative analysis of the fiscal effect of tax evasion/avoidance instruments in Ukraine, 2020, str. 44.

¹³ Dragon Capital in Centre for Economic Strategy, Foreign Investor Survey, november 2020,
European Business Association, Investment Attractiveness Index First Half of 2020.

¹⁴ Svetovna banka: Ukraine systematic country diagnostic toward sustainable recovery and shared prosperity, 2017, odstavka 9 in 19;
MDS: Statement by the IMF Managing Director on Ukraine, 2019;
OECD: rezultat 4. kroga spremljanja, Prevention and Prosecution of Corruption in State-Owned Enterprises, 2018, str. 16.

¹⁵ Eastern Partnership.

¹⁶ Na podlagi izvlečka o obveznostih uradne razvojne pomoči Ukrajini, ki ga je pripravila OECD; država prejemnica: Ukrajina, povprečje v letih 2018 in 2019.

¹⁷ Člen 1(4) in člen 2(1) Uredbe (EU) št. 232/2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva.

¹⁸ Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji.

¹⁹ Člen 21(2) Pogodbe o Evropski uniji in ESZD: A Global Strategy for the European Union’s Foreign and Security Policy, junij 2016, str. 26.

²⁰ Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani. UL L 161, 29.5.2014, preambula, člen 1(2)(e), člena 2 in 3 ter naslov IV.

²¹ Annex 1 of the Commission Implementing Decision on the Special Measure 2016 for Anti-Corruption and Support to Key Reforms in favour of Ukraine: action document for EU Anti-Corruption Initiative in Ukraine, str. 4.

²² Pregled podpore EU.

²³ Sklep Sveta 2014/486/SZVP z dne 22. julija 2014 o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine).

²⁴ Posebno poročilo Sodišča št. 32/2016: Pomoč EU Ukrajini.

²⁵ Action Document for the State Building Contract for Ukraine (projekt 3 v Prilogi II), str. 2–4.

²⁶ Pridružitveni sporazum, posebni ukrepi (2014–2017), enotni okvir podpore za obdobje 2018–2020, operativni sklepi pridružitvenega sveta in operativni načrt za misijo SVOP EUAM Ukraine (dokumenti niso javno dostopni).

²⁷ 2015 EU-Ukraine Association Agenda, 16. marec 2015, str. 6.

²⁸ Programming of the European Neighbourhood Instrument (ENI) – 2017-2020 - Single Support Framework for EU support to Ukraine (2018–2020).

²⁹ Svet Evropske unije: Concept of operations for EU civilian advisory mission in Ukraine agreed, 2014,
Programming of the European Neighbourhood Instrument (ENI) – 2017-2020 - Single Support Framework for EU support to Ukraine (2018–2020).

³⁰ Linda Höglund, Mikael Holmgren Caicedo, Maria Mårtensson in Fredrik Svärdsten (2018), Strategic management in the public sector: how tools enable and constrain strategy making, International Public Management Journal, 21:5, str. 822–849, DOI: 10.1080/10967494.2018.1427161.

³¹ Evropska komisija: List of countries in the scope of the EU assessment on high risk third countries under Directive (EU) 2015/849 and list of priority 1 countries (for assessment in 2018) ter ocene Komisije (dokumenti niso javno dostopni).

³² Uredba Sveta (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini ter Izvedbeni sklep Sveta 2014/216/SZVP z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini.

³³ Npr. sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 28. januarja 2016 v zadevi T-486/14.

³⁴ OECD: State-Owned Enterprise Reform in the Hydrocarbons Sector in Ukraine, 2019, str. 30 in 31, 51,
Center za evropske politične študije: The Struggle for Good Governance in Eastern Europe, oligarchs as key obstacles to reform, 2018, str. 61.

³⁵ Svetovna banka: Crony capitalism in Ukraine: impact on economic outcomes, 2018, str. 5. Skladno z opredelitvijo, ki jo uporablja Svetovna banka, je politično povezano podjetje tisto, ki ima med svojimi lastniki, delničarji ali direktorji vsaj eno politično izpostavljeno osebo.

³⁶ OECD: rezultat 4. kroga spremljanja: Prevention and Prosecution of Corruption in State-Owned Enterprises, 2018, str. 8.

³⁷ Svetovna banka: Reducing Market Distortions for a More Prosperous Ukraine, 2019, str. 20; Evropski svet za zunanje odnose: Survival of the richest: How oligarchs block reform in Ukraine, 2016, str. 8;
OECD: Anti-Corruption Reforms in Ukraine: Prevention and Prosecution of Corruption in State-Owned Enterprises, 2017, str. 8 in 53.

³⁸ Evropsko računsko sodišče na podlagi informacij iz poročila Sveta Evrope Supporting Ukraine in executing judgments by the European Court of Human Rights. Report on a mission to Ukraine for bilateral consultations with Ukrainian authorities concerning the improvement of enforcement proceedings, 2018, str. 5, ter projekta PRAVO JUSTICE.

³⁹ EBRD Ukraine Stabilisation and Sustainable Growth Multi-Donor Account.

⁴⁰ Transparency International: Dnipro hotel sold for over UAH 1 billion, 15. julij 2020; račun več donatorjev pri EBRD, Priloga II: posamezna poročila o projektih v letnem poročilu za leto 2019;
letno poročilo sveta varuha pravic podjetij za leto 2019.

⁴¹ Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko: Association Implementation Report on Ukraine, 2020, str. 20; Svetovna banka: Reducing Market Distortions for a More Prosperous Ukraine, 2019, str. 34; OECD: SME Policy Index: Eastern Partner Countries 2020, 2020, str. 484.

⁴² V to niso všteti programi makrofinančne pomoči in programi proračunske podpore.

⁴³ GRECO: četrti krog ocenjevanja Corruption prevention in respect of members of Parliament, judges and prosecutors, Ukrajina, 2020, odstavek 189.

⁴⁴ OECD: Istanbul Anti-Corruption Action Plan: Fourth round of monitoring – Ukraine, pregled napredka, 2019, str. 6.

⁴⁵ Evropska komisija: zbirka orodij za boljše pravno urejanje, TOOL #43 What is an evaluation and when is it required?

⁴⁶ MDS: Government of Ukraine report on the diagnostic study of governance issues pertaining to corruption, the business climate and the effectiveness of the judiciary, 2014, str. 3 in 4.

⁴⁷ Svet Evrope: Assessment of the 2014–2018 judicial reform in Ukraine and its compliance with the standards and recommendations of the Council of Europe, 2019, str. 4.

⁴⁸ Mnenje Beneške komisije št. 999/2020 o osnutku zakona št. 3711.

⁴⁹ Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, poročilo o izvajanju pridružitvenega načrta iz leta 2019.

⁵⁰ Democracy Reporting International: The Attempt of the Constitutional Court of Ukraine to Determine Fundamentals of the Judicial Reform Process, 2020, odločba št. 2-r/2020.

⁵¹ Centre of Policy and Legal Reform: Political Points for 29 August – 5 September 2019 in Ukrainian President signs law on reform of prosecutor's office, 23. september 2019.

⁵² Reanimation Package of Reforms Initiative: Reforms under the Microscope, 2017, str. 57.

⁵³ GRECO, četrti krog ocenjevanja: Corruption prevention in respect of members of Parliament, judges and prosecutors, Ukrajina, marec 2020, priporočilo xxiii.

⁵⁴ Svet Evrope: Corruption undermines human rights and the rule of law, 19. januar 2021;
notranje ministrstvo Združenega kraljestva: Country Policy and Information Note Ukraine: Organised crime and corruption, september 2019, str. 9, 19 in 25;
UKRAINE 2019 HUMAN RIGHTS REPORT;
Evropski svet za zunanje odnose: Guarding the guardians: Ukraine’s security and judicial reforms under Zelensky, avgust 2019.

⁵⁵ Statistični podatki Evropske komisije za učinkovitost pravosodja (različica iz leta 2020) o številu sodišč, mnenja Beneške komisije št. 969/2019, 999/2020 in 1012/2020 ter predlog fundacije DEJURE za model za izbiranje zaupanja vrednih sodnikov, 21. junij 2019.

⁵⁶ Kyiv International Institute of Sociology, Comparative analysis of national surveys, Corruption in Ukraine 2015; USAID Fair Justice project: National public opinion survey on Democratic, Economic and Judicial Reforms, Including Implementation of the Law on the Purification of Government, 2015, ter javnomnenjske raziskave misije EUAM, 2015–2019.

⁵⁷ Razumkov Center, Ukraine 2019–2020: Broad Opportunities, Contradictory Results; sklad za demokratične pobude: rezultati raziskave, junij 2019, in javnomnenjske raziskave misije EUAM, 2015–2019.

⁵⁸ Javni register politično izpostavljenih oseb Ukrajine.

⁵⁹ Portal, ki državljanom omogoča prost dostop do podatkov.

⁶⁰ Visa Liberalisation Action Plan sklop 2.3.1.: Preventing and fighting organised crime, terrorism and corruption, 2010.

⁶¹ GRECO, četrti krog ocenjevanja: Corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors, priporočilo i, drugi del ni izpolnjen.

⁶² OECD: Anti-corruption Reforms in Eastern Europe and Central Asia - Progress and Challenges, 2016-2019, 2020, str. 31.

⁶³ Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko: Association Implementation Report on Ukraine, 2019, str. 9.

⁶⁴ Nacionalni protikorupcijski urad: Constitutional crisis requires an immediate solution to restore the effective work of anti-corruption institutions - NABU statement, 6. november 2020.

⁶⁵ Poročilo nacionalnega protikorupcijskega urada, januar–junij 2020.

⁶⁶ OECD: 4th round of monitoring of the Istanbul Anti-Corruption Action Plan, Ukrajina, 2017, str. 11 in 143.

⁶⁷ Poročilo nacionalnega protikorupcijskega urada, januar–junij 2020.

⁶⁸ Poročilo nacionalnega protikorupcijskega urada, julij–december 2019.

⁶⁹ OECD: Snapshot of Ukraine’s Energy Sector: Institutions, Governance and Policy Framework, 2019, str. 41, in nacionalni protikorupcijski urad: Former PrivatBank top managers notified of suspicion.

⁷⁰ Nacionalni protikorupcijski urad: Undercover operation conducted by the NABU and the SAPO was failed due to the lack of the right of autonomous wiretapping, 30. november 2017.

⁷¹ Evropska komisija: Action Document for the EU Anti-Corruption Initiative in Ukraine (Phase II), str. 6.

⁷² ANTAC: Register of dumped cases.

⁷³ OECD: 4th round of monitoring of the Istanbul Anti-Corruption Action Plan, Ukrajina, 2017, str. 155.

⁷⁴ OECD: Anti-Corruption Reforms in Ukraine, Round 3 Monitoring of the Istanbul Anti-Corruption Action Plan, marec 2015, str. 84.

⁷⁵ Agencija je o svojih dejavnostih poročala leta 2019.

Časovnica

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=59383

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

PDF	ISBN 978-92-847-6507-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/473207	QJ-AB-21-018-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-6506-5	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/122827	QJ-AB-21-018-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

• Slike 1, 5, 6, 11, 12, 13, 14, 16, 18, Priloga VIII: avtor ikon: Pixel perfect, https://flaticon.com.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.