Skupno delovanje

Institucionalna ureditev EU je edinstvena, njen sistem odločanja pa se nenehno razvija. Evropska komisija predlaga novo zakonodajo, Evropski parlament in Svet Evropske unije pa jo kot sozakonodajalca sprejmeta. Države članice nato zakonodajo izvajajo, Komisija pa skrbi, da se zakonodaja uporablja pravilno. Delo teh institucij dopolnjujejo druge institucije in organi - odpre se v novem zavihku..

Leta 2023 so institucije EU dosegle napredek pri več ključnih zakonodajnih pobudah in okrepile prizadevanja za večjo preglednost, odgovornost in učinkovitost EU. Ob upoštevanju sporočila Komisije Za odpornejšo, konkurenčnejšo in bolj trajnostno Evropo - odpre se v novem zavihku. so voditelji in voditeljice EU, ki so se oktobra sestali v Granadi v Španiji, začeli razpravo o splošnih političnih usmeritvah in prednostnih nalogah Evropske unije za prihodnja leta.

Po načelu rotacije se države članice vsakih šest mesecev izmenjujejo v predsedovanju Svetu Evropske unije. Leta 2023 je najprej predsedovala Švedska, nato pa Španija.

Napredek pri zakonodajnih pobudah

Politični dogovor o ciljno usmerjeni reviziji finančne uredbe je pomemben korak k zaščiti proračuna EU (glej poglavje 2), saj se s tem povečuje preglednost, izboljšuje krizno upravljanje in zmanjšuje upravno breme za države članice.

Zagotavljanje uporabe pravil EU

Zakonodajo EU je treba povsod v celoti in pravilno izvajati in uporabljati, da so ljudje in podjetja deležna vseh koristi, ki jih prinaša. V skrbi za to je Komisija leta 2023 začela več kot 500 novih postopkov za ugotavljanje kršitev, bodisi ker države članice direktiv EU niso pravočasno prenesle v nacionalno zakonodajo bodisi ker niso pravilno uporabljale pravil EU ali ker nacionalna pravila niso bila v celoti skladna s pravom EU.

Po drugi strani je bilo 1 000 takih postopkov zaključenih, saj so države članice dosegle skladnost s pravili EU. To bo prineslo konkretne koristi, kot so večje pravice na enotnem digitalnem trgu, večja energijska učinkovitost, boljše varstvo okolja, boljše finančne storitve in varnejši promet.

Komisija je nadaljevala tudi delo na področju samega preprečevanja kršitev, na primer tako, da je državam članicam pri izvajanju prava EU zagotavljala zgodnjo podporo s praktičnimi smernicami, sestanki, usposabljanjem in tehnično pomočjo.

Dejavno medinstitucionalno sodelovanje

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij sta Parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovila pomembne in ustrezne prispevke ter si močno prizadevala za podporo Ukrajini. Evropski ekonomsko-socialni odbor je nadaljeval svojo pobudo za izbiro držav kandidatk za širitev, namen pobude pa je vključiti predstavnike civilne družbe iz držav kandidatk za članstvo v EU v vsakodnevno svetovalno delo Odbora.

Evropski odbor regij je v okviru svoje pobude o evropskem zavezništvu mest in regij za obnovo Ukrajine - odpre se v novem zavihku. poudaril pomen decentralizacije in krepitve lokalne samouprave v procesu okrevanja in obnove Ukrajine.

Nacionalni parlamenti večine držav članic so še naprej dejavno sodelovali z institucijami EU in preverjali, ali predlagana nova zakonodaja spoštuje načelo subsidiarnosti. Načelo subsidiarnosti opredeljuje okoliščine, v katerih je legitimno, da ukrepa EU, ne same države članice. V zvezi s tem so nacionalni parlamenti izrazili pomisleke le v zelo redkih primerih. Sodelovali so v pisnem in ustnem političnem dialogu s Komisijo o najrazličnejših temah ter na medparlamentarnih srečanjih, ki jih je gostil Evropski parlament.

Odnosi med drugimi institucijami in evropskim varuhom človekovih pravic - odpre se v novem zavihku. so bili še naprej dobri in zelo konstruktivni. Komisija je kot institucija, ki ima najbolj neposredne stike z javnostjo, še naprej glavni naslovnik preiskav varuha človekovih pravic. V letu 2023 je izvedla približno tri četrtine predlogov varuha človekovih pravic, primeri nepravilnosti pa so bili zelo redki.

Evropsko računsko sodišče je kot varuh financ EU izvedlo vrsto finančnih revizij in revizij smotrnosti poslovanja, tudi na področjih, kot so sklad za okrevanje po pandemiji NextGenerationEU, gospodarska konkurenčnost EU, odpornost na varnostne grožnje, spoštovanje evropskih vrednot, podnebne spremembe in boj proti goljufijam. Komisija je kot glavni revidiranec Računskega sodišča sprejela veliko večino nanjo naslovljenih priporočil, da bi zagotovila, da se sredstva EU zbirajo in porabljajo v skladu z ustreznimi pravili ter da se z njimi dosegajo načrtovani rezultati.

Dobro javno upravljanje

Krepitev zaupanja javnosti

Preglednost, integriteta in odgovornost so ključne značilnosti demokracije, ki temelji na pravni državi. Spodbujajo dobro upravljanje in krepijo zaupanje v proces oblikovanja politik. So tudi izjemno pomembna politična orodja za preprečevanje korupcije. Po obtožbah o korupciji, nato pa aretaciji poslanke Evropskega parlamenta konec prejšnjega leta je Parlament leta 2023 izvedel sklop reform - odpre se v novem zavihku., namenjenih krepitvi integritete, neodvisnosti in odgovornosti, da bi preprečil nadaljnje vmešavanje v svoje delo.

Da bi se zaupanje javnosti v institucije EU povečalo, je Komisija junija predstavila predlog - odpre se v novem zavihku. o medinstitucionalnem organu za etiko, in sicer s ciljema določiti skupne standarde glede etičnega ravnanja članov ter vzpostaviti formalni mehanizem za sodelovanje in izmenjavo o etičnih zahtevah. Komisija je pozvala vse institucije EU (Parlament, Evropski svet, Svet, Sodišče, Evropsko centralno banko in Računsko sodišče ter Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij), naj začnejo pogajanja ter organizirajo prve politične in tehnične sestanke o morebitnem sporazumu.

Junija je Evropska centralna banka formalizirala svojo ureditev odgovornosti - odpre se v novem zavihku. s Parlamentom. V zvezi s tem je ključnega pomena dialog med centralno banko in Parlamentom. Banki omogoča, da izvoljenim predstavnikom državljanov in državljank EU podrobno pojasni svoje ukrepe in politike ter da prisluhne njihovim pomislekom. Tako lahko državljani in državljanke ter njihovi predstavniki sami presodijo o demokratični odgovornosti banke glede na njen glavni cilj ohranjanja stabilnosti cen.

Boljše pravno urejanje

Agenda Komisije za boljše pravno urejanje - odpre se v novem zavihku. je jedro njenih prizadevanj za zagotovitev konkurenčnosti in odpornosti EU s pametnejšim, učinkovitejšim in uspešnejšim pravnim urejanjem. Ta temeljijo na preizkušenem okviru, ki ga priznava - odpre se v novem zavihku. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Komisija se je v letu 2023 zavezala - odpre se v novem zavihku., da bo breme, povezano z zahtevami glede poročanja, sčasoma zmanjšala za 25 %. V svojem delovnem programu - odpre se v novem zavihku. je predstavila 41 pobud, kot prednostno nalogo pa je določila racionalizacijo zahtev glede poročanja, ki podjetjem ali upravam nalagajo nesorazmerno breme. Cilj je zmanjšati upravno breme, ne da bi pri tem ogrozili cilje politike ali znižali socialne, gospodarske, okoljske ali druge standarde, vključno z varstvom potrošnikov. V postopku se bo upoštevalo 200 prispevkov, prejetih od podjetij, javnih organov, civilne družbe ter državljank in državljanov v odziv na poziv k predložitvi dokazov.

Racionalizacija in poenostavitev zahtev glede poročanja

Cilj racionalizacije in poenostavitve zahtev glede poročanja vključuje več ključnih korakov. Prvi korak je odprava zastarelih elementov poročanja, kot so tisti z omejeno uporabnostjo. Ta prizadevanja podpirajo posodobitev postopka poročanja z uporabo digitalizacije in nove tehnologije za učinkovitejše zbiranje podatkov. Poleg tega strategija poziva k zmanjševanju pogostosti poročanja, združevanju podobnih dolžnosti, zmanjševanju števila prizadetih podjetij in zagotavljanju dovolj časa, da se deležniki prilagodijo novim zahtevam. Uporabo te strategije v praksi ponazarja več predlogov. Namen carinskega zakonika Unije je vzpostaviti enoten vmesnik EU za poročanje, ki naj bi olajšal ponovno uporabo podatkov in prinesel približno 2 milijardi evrov prihrankov. Namen revidirane direktive o kombiniranem prevozu je poenostaviti postopke, na primer z uporabo digitalnih platform za podatke o prevozu za preverjanje upravičenosti, pri čemer bi pričakovani prihranki znašali 430 milijonov evrov. Namen prilagoditve pragov iz računovodske direktive je zmanjšati breme poročanja na splošno, kar bi lahko koristilo več kot milijonu podjetij. Poleg tega je cilj alternativnega reševanja sporov zmanjšati nekatere obveznosti razkritja in preiti na spletno platformo, pri čemer bi predvideni finančni prihranek znašal približno 630 milijonov evrov.

Komisija je prav tako še naprej upoštevala načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“, glede na katero se ob uvedbi vsakega novega bremena odpravi enakovredno breme na istem področju politike. Ta pristop dopolnjuje program ustreznosti in uspešnosti predpisov - odpre se v novem zavihku., s katerim želi Komisija pri reviziji in ocenjevanju zakonodaje EU sistematično opredeliti in odpraviti birokracijo ter nepotrebne stroške.

Krepitev upravnega sodelovanja

Učinkovite nacionalne javne uprave so ključnega pomena za uresničitev politik EU in nacionalnih politik, izvajanje reform v korist ljudi in podjetij ter usmerjanje naložb v doseganje zelenega in digitalnega prehoda ter večjo konkurenčnost. Da bi okrepili evropski upravni prostor, pobuda ComPAct - odpre se v novem zavihku. ponuja nov sklop načel za pomoč državam članicam pri odpravljanju vrzeli v spretnostih ter doseganju cilja, da bo do leta 2030 100 % ključnih javnih storitev dostopnih na spletu. To bo gospodarstvom in družbam EU omogočilo, da uresničijo ambiciozne podnebne in energetske cilje do leta 2030, javne uprave EU pa bodo manj birokratske, hitrejše pri zagotavljanju storitev, preglednejše in bližje ljudem. Glede na to je bil novembrski dogovor - odpre se v novem zavihku. o aktu o interoperabilni Evropi pomemben mejnik pri doseganju digitalnih ciljev EU za leto 2030 - odpre se v novem zavihku. (glej poglavje 5). Ko bo akt sprejet, bo izmenjava informacij v javnem sektorju EU dosegla naslednjo raven in pospešila digitalno preobrazbo sektorja.

Strateško predvidevanje

Da bi bile politike EU kos izzivom prihodnosti v vse bolj zapletenem globalnem okviru, EU v svoje oblikovanje politik postopno vključuje predvidevanje. Raziskujejo se možni scenariji, trendi, tveganja in nova vprašanja, kar zagotavlja vpogled, ki je koristen pri strateškem načrtovanju in oblikovanju politik, ter je v skladu z zbirko orodij za boljše pravno urejanje. Strateško predvidevanje bo EU nazadnje pomagalo, da bo bolje predvidevala prihodnje potrebe ali da se bo nanje in na nepričakovane neugodne dogodke in kompleksne krize, kakršnim smo bili priča v zadnjih letih, bolje odzivala.

V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2023 - odpre se v novem zavihku. so bili analizirani socialni in gospodarski izzivi pri prizadevanjih za doseganje trajnostnosti in ohranjanju blaginje za ljudi. Prav tako je bilo pojasnjeno, kako lahko uspešno obvladovanje teh izzivov prispeva k temu, da bo EU okrepila svojo vodilno vlogo v svetu. V poročilu je predlaganih 120 konkretnih področij ukrepanja, predstavljeni pa so tudi prvi rezultati pilotnega programa s pristopom preseganja osredotočenosti na BDP - odpre se v novem zavihku., katerega namen je podpreti kazalnike napredka, ki so bolj vključujoči za okoljske in družbene vidike.

Komisija je med letom nadalje razvijala sodelovanje z državami članicami prek vseevropske mreže za predvidevanje - odpre se v novem zavihku., ki je bila vzpostavljena leta 2021 in je prispevala k povečanju zanimanja in naložb v strateško predvidevanje na nacionalni ravni. Mreža prispeva tudi k širšim razpravam na ravni EU, kot sta priprava poročila o odporni EU do leta 2030 (Resilient EU2030 - odpre se v novem zavihku.) med španskim predsedovanjem Svetu in izjava - odpre se v novem zavihku., ki je bila rezultat Evropskega sveta v Granadi v Španiji.

Evropski sistem za strateške in politične analize združuje devet institucij in organov EU, da bi predvideli prihodnja tveganja in priložnosti. V letu 2023 je bilo sodelovanje osredotočeno na pripravo novega poročila o svetovnih trendih - odpre se v novem zavihku., ki naj bi bilo dokončano v začetku leta 2024.

močnejša demokracija na podlagi državljanske udeležbe in pravičnosti

večja udeležba na trgu dela ter osredotočenost na prihodnja znanja in spretnosti

približevanje politik in gospodarskih kazalnikov k trajnostni in vključujoči blaginji

enotni trg kot sredstvo za spodbujanje podnebno nevtralnega gospodarstva

tesnejša povezava med notranjimi in zunanjimi politikami EU

premik proizvodnje in potrošnje k trajnostnosti

Okrepitev demokracije

Varstvo pravne države

Ker ruska vojna agresija proti Ukrajini še poteka, je bistveno, da se demokracija, človekove pravice in pravna država v EU in zunaj nje proaktivno branijo in spoštujejo. K temu je pomembno prispevalo poročilo o stanju pravne države - odpre se v novem zavihku. za leto 2023, iz katerega je razvidno, da je bilo 65 % priporočil v zvezi s pravno državo, izdanih državam članicam v letu 2022, v celoti ali delno obravnavanih. To odraža znatna prizadevanja držav članic za izvedbo potrebnih reform za krepitev pravne države na štirih ključnih področjih: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir ter pluralnost in svoboda medijev. Glede na pozitivne rezultate v državah članicah je Komisija v letu 2023 napovedala - odpre se v novem zavihku., da bo poročilo o stanju pravne države odprla za naprednejše države pristopnice in jih tako podprla pri njihovih prizadevanjih za reforme.

Tuje vmešavanje v demokratične sisteme

81 %

ljudi v EU se strinja, da je tuje vmešavanje resen problem, ki ga je treba obravnavati.

81 %

ljudi v EU meni, da bi morali biti subjekti, ki na ozemlju EU zastopajo tuje vlade, registrirani, da se prepreči prikrito vmešavanje.

Vloga civilne družbe pri spodbujanju in zaščiti demokracije

87 %

ljudi v EU je mnenja, da ima civilna družba pomembno vlogo pri zaščiti demokracije in spodbujanju demokratične razprave.

Vir: raziskava Flash Eurobarometer 528 - odpre se v novem zavihku., december 2023.

Demokracija in volitve

78 %

ljudi v EU skrbi, da bi lahko odločitve glede glasovanja temeljile na dezinformacijah.

72 %

ljudi v EU je zaskrbljenih, da bi lahko kibernetski napadi manipulirali volitve v EU.

70 %

ljudi v EU skrbi, da bi lahko tuje države prikrito vplivale na volitve.

65 %

ljudi v EU je zaskrbljenih, da bi lahko bili prisiljeni voliti na določen način.

63 %

ljudi v EU skrbi, da bi prišlo do manipuliranja z volilnimi rezultati.

53 %

ljudi v EU je zaskrbljenih, da bi lahko svoj glas oddali ljudje, ki nimajo volilne pravice.

Zaščita demokracije

V zdravi in uspešni demokraciji lahko državljani svobodno izražajo svoje mnenje, izbirajo svoje politične voditelje in sodelujejo pri načrtovanju prihodnosti. Demokracija v EU je močna, vendar se sooča z izzivi zaradi naraščajočega ekstremizma, vmešavanja v volitve, širjenja manipulativnih informacij in groženj novinarjem in novinarkam.

Namen svežnja ukrepov za obrambo demokracije - odpre se v novem zavihku., ki je bil sprejet decembra, je obravnavati izzive, kot je tuje vmešavanje, in okrepiti odpornost od znotraj s spodbujanjem državljanskega udejstvovanja in demokratične udeležbe. Jedro svežnja je predlog - odpre se v novem zavihku. za povečanje preglednosti in demokratične odgovornosti z obelodanjanjem prikritega tujega vpliva. Ukrepi bodo izboljšali tudi delovanje notranjega trga s skupnimi standardi za dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu držav nečlanic EU. Poleg tega sveženj vključuje dve priporočili: priporočilo za okrepitev volilnih postopkov - odpre se v novem zavihku. v EU in priporočilo za spodbujanje vključujoče udeležbe - odpre se v novem zavihku. državljanov in državljank ter civilne družbe v oblikovanju politik.

Dosežen je bil tudi politični dogovor o novih pravilih - odpre se v novem zavihku. o preglednosti političnega oglaševanja, v skladu s katerimi bodo morali biti politični oglasi jasno označeni in bodo morali vsebovati informacije o tem, kdo jih je plačal in koliko, s katerimi volitvami, referendumom ali regulativnim postopkom so povezani, in ali so ciljno usmerjeni.

Spodbujanje svobodnih in poštenih volitev ter zagotavljanje pravne države in medijske svobode sta gradnika okolja svobode in opolnomočenosti za vse državljane in državljanke.

Evropske volitve

Evropska mreža za volilno sodelovanje - odpre se v novem zavihku. spodbuja konkretne in praktične izmenjave o vrsti tem, pomembnih za zagotavljanje svobodnih in poštenih volitev, vključno s kibernetsko varnostjo. Mreža bo pred evropskimi volitvami leta 2024 še naprej podpirala sodelovanje med organi držav članic.

VIDEOPOSNETEK Video sporočilo predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola o evropskih volitvah od 6. do 9. junija 2024.

Svoboda medijev

V letu 2023 je bil dosežen politični dogovor o evropskem aktu o svobodi medijev - odpre se v novem zavihku., novem sklopu pravil za boljšo zaščito medijev ter novinark in novinarjev pred političnim vmešavanjem, pa tudi za zagotovitev lažjega čezmejnega delovanja medijev. V aktu je predlagan nov neodvisni Evropski odbor za medijske storitve, ki bi ga sestavljali nacionalni medijski regulatorji ali organi, cilj pa je okrepiti sodelovanje na ravni EU, tudi proti tuji propagandi, in pomagati pri izvajanju novih pravil.

Dosežen je bil tudi dogovor o novih pravilih - odpre se v novem zavihku. za zaščito novinarjev, zagovornikov pravic, organizacij civilne družbe in drugih, ki so tarča strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Nova pravila bodo vključevala zgodnjo zavrnitev neutemeljenih zahtevkov, pravna sredstva zoper zlorabljene sodne postopke in zaščito pred tujimi sodnimi odločbami, ki v EU ne bodo priznane ali izvršene.

V okviru projekta Free Media Hub EAST - odpre se v novem zavihku., ki ga vodi praški center civilne družbe, podpira pa Komisija, je bilo v letu 2023 dodeljenih več kot 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev za podporo obstoječim in uveljavljenim neodvisnim beloruskim in ruskim medijem, ki delujejo v EU (predvsem na Češkem, v Nemčiji, Latviji, Litvi in na Poljskem).

EU se spominja boja in še naprej spoštuje vse, ki so za svobodo dali življenje. V letu 2023 je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli - odpre se v novem zavihku. podelil Jini Mahsi Amini in iranskemu gibanju Ženska, življenje in prosto gibanje (Woman, Life, Freedom Movement).

Opolnomočanje državljank in državljanov

EU se je zavezala, da bo pozorneje prisluhnila državljanom in državljankam ter deležnikom. EU lahko postane preglednejša, odgovornejša in učinkovitejša tudi tako, da postopke oblikovanja politik odpre za javnost.

Komisija je v zadnjih nekaj letih posvetovalne dejavnosti dodatno okrepila s portalom Povejte svoje mnenje - odpre se v novem zavihku., ki je centralizirana stran, na kateri lahko državljanke in državljani ter deležniki oddajo povratne informacije in prispevke. To so lahko odzivi na pozive k predložitvi dokazov, sprejete predloge in osnutke aktov. Da bi dosegla širšo javnost, je Komisija povečala število posvetovanj, ki se prevedejo v vse uradne jezike EU (leta 2019 je bilo prevedenih 59 % javnih posvetovanj, leta 2023 pa 83 %).

Evropski državljanski forum

Komisija je med decembrom 2022 in aprilom 2023 organizirala prvi niz evropskih državljanskih forumov - odpre se v novem zavihku. nove generacije, to novo obliko državljanske udeležbe pa je vključila v proces oblikovanja politik. Na podlagi izkušenj, pridobljenih med Konferenco o prihodnosti Evrope, in v odziv na pozive, ki so bili izraženi na konferenci, lahko pred sprejetjem predlogov Komisije po 150 naključno izbranih državljanov in državljank na forumih razpravlja o zadevnih vprašanjih in pripravi priporočila.

Na forumih se je razpravljalo o pobudah o živilskih odpadkih, virtualnih svetovih in učni mobilnosti. Priporočila so bila zbrana v poročilih državljanov, ki so se upoštevala pri pripravi končnih predlogov Komisije in so bila objavljena skupaj s končnimi predlogi Komisije. Komisija je pobude predložila 5. julija (živilski odpadki), 11. julija (virtualni svetovi) in 15. novembra (učna mobilnost). Novi državljanski forumi prispevajo k širšemu postopku posvetovanja, s katerim Komisija zbira dokaze od državljank in državljanov ter deležnikov.

Evropske državljanske pobude

Evropska državljanska pobuda - odpre se v novem zavihku. je bila uvedena leta 2012, aprila 2023 pa je Komisija prijavila že 100. državljansko pobudo. V vsem letu je Komisija prijavila 37 novih pobud, ki pozivajo k ukrepanju EU na različnih področjih, kot so dostojno ravnanje z migranti, dobrobit živali, železniška omrežja, obdavčitev, ohranjanje ukrajinske kulture in izobraževanje o državljanstvu EU.

Komisija je v letu 2023 odgovorila tudi na štiri uspešne pobude in tako pozvala k zmanjšanju uporabe pesticidov, odpravi trgovine z odrezanimi plavutmi morskih psov, odpravi testiranja na živalih ter prepovedi proizvodnje krzna in trgovine z njim. Od leta 2012 je deset pobud prejelo več kot milijon izjav o podpori.

Poročilo za leto 2023 - odpre se v novem zavihku., ki obravnava nova pravila evropske državljanske pobude, ki veljajo od leta 2020, kaže, da ta pravila zagotavljajo dostopnejši, manj obremenjujoč in enostavnejši okvir za organizatorje in podpornike. V poročilu so predlagane tudi praktične izboljšave o tem, kako povečati splošno ozaveščenost in obveščati državljane in državljanke o njihovi pravici do uporabe državljanske pobude, pa tudi kako zagotoviti, da bo nadaljnje ukrepanje po uspešnih pobudah vidnejše.

Krepitev državljanskih pravic

Državljanstvo EU je eden najpomembnejših dosežkov Evropske unije. Ob 30. obletnici državljanstva EU je Komisija predlagala ukrepe - odpre se v novem zavihku.za krepitev državljanskih pravic, pripravila pa je tudi smernice za državljanke in državljane z osnovnimi informacijami o njihovih pravicah. V poročilu o državljanstvu EU za leto 2023 - odpre se v novem zavihku. je poudarjen napredek, ki je bil od objave zadnjega takega poročila leta 2020 dosežen pri spodbujanju državljanskih pravic, skupnih vrednot in demokratične udeležbe v EU.

Opolnomočenje otrok in mladih

Otroci predstavljajo skoraj 20 % državljanov EU. Pravico imajo izraziti svoje mnenje o vprašanjih, ki jih zadevajo. Leta 2023 je platforma EU za udeležbo otrok - odpre se v novem zavihku. mlajšim od 18 let omogočila še več priložnosti za sodelovanje v postopku odločanja. Na platformo se je od njene vzpostavitve oktobra 2022 vključilo skoraj 50 organizacij z vse EU, ki se neposredno ukvarjajo z otroki.

Junija je v Bruslju potekala prva generalna skupščina platforme EU za udeležbo otrok, ki ji sopredsedujejo in jo soustvarjajo otroci ter najstnice in najstniki iz EU. Približno 60 otrok se je udeležilo razprav o temah, na katere se bo platforma osredotočala v prihodnjih treh letih, in sicer o demokraciji, podnebnih spremembah, duševnem zdravju, varnosti in revščini.

V letu 2022, ki je bilo proglašeno za evropsko leto mladih - odpre se v novem zavihku., je bila mladim posvečena osrednja pozornost v političnih razpravah na vseh ravneh, vidik mladih pa se je začel bolj upoštevati v različnih področjih politike. Z letom mladih se je prek različnih programov in političnih pobud EU spodbudila množična mobilizacija in angažiranost mladih: več milijonov jih je sodelovalo v 13 000 dejavnostih v 67 državah in tako bolje ozavestilo priložnosti, ki jih ponuja EU. Uvedene so bile številne nove oblike udeležbe mladih, od platform Youth Voices - odpre se v novem zavihku. in Youth Talks - odpre se v novem zavihku. do dialogov o politikah - odpre se v novem zavihku. in nabora evropskih mladih novinarjev in novinark - odpre se v novem zavihku.. Kampanje v družbenih medijih, ki so potekale od februarja 2022 do maja 2023, so pritegnile 210 milijonov ogledov in 10 milijonov interakcij ter dosegle 91,4 milijona ljudi.

Da bi lahko mladi postali aktivni državljani in državljanke, morajo razumeti, kako demokracija deluje ter kakšne so njihove pravice in odgovornosti. Učno gradivo - odpre se v novem zavihku. Demokracija EU v praksi, ki je bila objavljena maja, učenkam in učencem predstavlja evropsko državljansko pobudo in jih spodbuja k dejavnemu sodelovanju pri evropskih vprašanjih.