Napredek v digitalnem desetletju

Cilj digitalnega desetletja - odpre se v novem zavihku. je zagotoviti, da vsi vidiki tehnologije in inovacij delujejo v dobro ljudi. EU je zavezana celostni preobrazbi, od spodbujanja digitalnih spretnosti in posodobitve infrastrukture do vključevanja umetne inteligence v poslovne prakse in krepitve javnih storitev z digitalnimi orodji. Septembra 2023 je bil v uvodnem poročilu - odpre se v novem zavihku. o digitalnem desetletju pregledan napredek EU na digitalnem področju. V poročilu so državam članicam EU na voljo priporočila v pomoč pri doseganju ambicij digitalnega desetletja. Poročilo vključuje tudi letni indeks digitalnega gospodarstva in družbe - odpre se v novem zavihku. ter analizo izvajanja digitalnih večdržavnih projektov - odpre se v novem zavihku., tj. obsežnih projektov, ki jih nobena država članica ne bi mogla razviti sama.

Poleg tega je bilo v poročilu preučeno, kako države članice izvajajo deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih - odpre se v novem zavihku., ki odraža zavezanost EU zanesljivi, varni in trajnostni digitalni preobrazbi, v središču katere je človek. Prikazan je bil tudi potencial in uspeh skupnih prizadevanj držav članic. Poudarjena je bila nujna potreba po povečanju naložb v digitalne tehnologije, spretnosti in infrastrukturo.

VIDEOPOSNETEK Nekoč v evropskem digitalnem desetletju.

Program Digitalna Evropa

Evropska komisija je s sprejetjem delovnega programa za program Digitalna Evropa za obdobje 2023–2024 formalizirala svojo zavezanost vodilnemu položaju na digitalnem področju. Delovni program vključuje strateške naložbe, ki bodo ključnega pomena pri doseganju ambicij digitalnega desetletja - odpre se v novem zavihku.. Program je več kot le denarna zaveza; namenjen je tehnološki suverenosti EU, ki je tesno povezana z evropskim zelenim dogovorom. EU je z njim začrtala pot v digitalno prihodnost, ki bo koristila vsem, posameznikom, podjetjem in vladnim organom.

• marec

  Sprejetje dveh večletnih delovnih programov - odpre se v novem zavihku. za program Digitalna Evropa - odpre se v novem zavihku..

  Razpisi so odprti za podjetja, javne uprave in druge subjekte iz držav članic EU, držav Efte/EGP in pridruženih držav.

• maj

  Komisija začne izvajati:

  • prvi sklop razpisov za zbiranje predlogov - odpre se v novem zavihku. za krepitev digitalnih tehnologij in kompetenc po vsej EU v vrednosti več kot 122 milijonov EUR;
  • dva sklopa razpisov - odpre se v novem zavihku. za krepitev kibernetske varnosti v EU, v skupni vrednosti 107 milijonov EUR.

• 30. junij

  Komisija ob robu regulativnega dialoga z Zahodnim Balkanom - odpre se v novem zavihku. podpiše pridružitvene sporazume o programu Digitalna Evropa s Črno goro, Severno Makedonijo, Albanijo in Srbijo.

• 31. avgust

  Sklenitev pridružitvenega sporazuma s Turčijo.

• 28. september

  Objava pozivov za spodbujanje naprednih digitalnih spretnosti in podatkovnih prostorov.

• 21. november

  Objava pozivov za spodbujanje naprednih digitalnih spretnosti.

• 14. december

  Sprejetje spremenjenih delovnih programov za leto 2024.

Digitalno za industrijo

Povezljivost

Za uspešno digitalno preobrazbo sta potrebna hitro prilagajanje in večja povezljivost. Komisija je februarja 2023 uvedla načrt za zagotavljanje gigabitne povezljivosti - odpre se v novem zavihku. v vseh predelih EU. Namen predlaganega akta o gigabitni infrastrukturi - odpre se v novem zavihku. je skrajšati čas, potreben za postavitev zelo visokozmogljivih omrežij, in zmanjšati s tem povezane stroške. Pri tem so nacionalnim organom v pomoč pogoji, ki so opisani v osnutku priporočila o gigabitni povezljivosti - odpre se v novem zavihku. in pod katerimi lahko operaterji dostopajo do omrežij konkurentov. Poleg tega je Komisija hkrati začela posvetovanje - odpre se v novem zavihku., da bi zbrala mnenja o prihodnosti sektorja elektronskih komunikacij in njegove infrastrukture.

Umetna inteligenca in superračunalniki

Ljudje v EU z interakcijami s klepetalnimi boti in uporabo prilagojenih spletnih priporočil umetno inteligenco spuščajo v svoje vsakdanje življenje. Glede na njeno vsesplošno uporabo je ključnega pomena, da se vzpostavi okvir za preprečevanje zlorab in varstvo zasebnosti ljudi.

EU želi prevzeti vodilno vlogo na področju umetne inteligence, ki ji ljudje lahko zaupajo. Izboljšati želi raziskovalne in industrijske zmogljivosti, hkrati pa zagotoviti, da bo tehnologija še naprej varna in bodo pravice ljudi zaščitene.

Decembra so pogajanja med Evropskim parlamentom in državami članicami v Svetu Evropske unije privedla do političnega dogovora o prelomnem aktu o umetni inteligenci - odpre se v novem zavihku.. Prvi celoviti pravni okvir za umetno inteligenco na svetu bo spodbujal njeno rast v EU v korist vseh in obvladoval tveganja, povezana s tehnologijo. Razvijalcem, uvajalcem in uporabnikom umetne inteligence postavlja jasne zahteve in nalaga obveznosti za njeno varno uporabo v EU, zagotavlja, da umetna inteligenca spoštuje temeljne pravice posameznikov v EU, in prepoveduje prakse, kot je socialno kreditno točkovanje. Namen akta je tudi spodbujati inovacije z vzpostavitvijo regulativnih peskovnikov, tj. posebnih okvirov, v katerih lahko podjetja, zlasti zagonska, preizkušajo nove proizvode in storitve v resničnem okolju brez običajnih regulativnih izzivov.

Komisija v prizadevanjih za vzpostavitev mednarodnih standardov za zaupanja vredno umetno inteligenco sodeluje s podobno mislečimi partnerji, kot je skupina G7, tudi prek hirošimskega procesa umetne inteligence - odpre se v novem zavihku.. Komisija je pozdravila dogovor voditeljev skupine G7 o mednarodnih vodilnih načelih - odpre se v novem zavihku. na področju umetne inteligence in prostovoljnem kodeksu ravnanja - odpre se v novem zavihku. za razvijalce umetne inteligence, h katerima je prispevala tudi sama.

EU je leta 2023 sprejela nadaljnje ukrepe za vzpostavitev vrhunskega omrežja superračunalnikov v svojih državah članicah. Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo - odpre se v novem zavihku. (pravni in finančni subjekt, ki združuje podjetja EU za razvoj superračunalnikov) je izbralo prodajalca za nakup, dobavo, namestitev in vzdrževanje Jupitra - odpre se v novem zavihku. – prvega evropskega eksaravenska superračunalnika (računalnika, ki lahko opravi več kot trilijon izračunov na sekundo). Poleg tega je skupno podjetje junija podpisalo sporazume o gostovanju s šestimi lokacijami po EU (na Češkem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Poljskem), ki bodo gostile in upravljale kvantne računalnike - odpre se v novem zavihku..

EU uporablja svojo vrhunsko mrežo superračunalnikov - odpre se v novem zavihku., da bi na mednarodno prizorišče uvedla generativno umetno inteligenco, „izdelano v Evropi“. Ta ukrep bo zagonskim podjetjem po vsej EU pomagal pri hitrejšem usposabljanju njihovih modelov umetne inteligence.

Polprevodniki

Polprevodniki, znani kot čipi, so srčika današnje elektronike. Evropski akt o čipih, ki je začel veljati - odpre se v novem zavihku. 21. septembra, je drzen korak k okrepitvi evropskega sektorja polprevodnikov. Poleg tega bo EU usmerjal k tehnološki suverenosti na področju polprevodniških tehnologij in aplikacij. Njegov ambiciozen cilj je, da EU do leta 2030 podvoji svoj svetovni tržni delež na področju polprevodnikov na 20 %.

Trije stebri

Dosežki v letu 2023

Podpiranje razvoja in inovacij na področju naprednih tehnologij čipov prek Skupnega podjetja za čipe.

Novembra 2023 je Skupno podjetje za čipe - odpre se v novem zavihku. najavilo prve razpise za zbiranje predlogov, namenjene pilotnim proizvodnim linijam. Začetni razpis zagotavlja 1,67 milijarde EUR iz EU, ki naj bi jih države članice in zasebna finančna sredstva po pričakovanjih dopolnili na skupno približno 3,3 milijarde EUR. Skupno podjetje bo okrepilo polprevodniški ekosistem v EU in tehnološko vodilno vlogo Evrope. Njegov namen je zapolniti vrzel med laboratoriji in proizvodnjo. To pomeni prenos raziskav in prototipov, razvitih v laboratorijih, v nadgradljive postopke za tovarniško proizvodnjo.

Privabljanje obsežnih naložb za proizvodnjo čipov v EU in zagotavljanje stabilne oskrbe.

Odkar je bil akt predlagan v začetku leta 2022, je bilo v EU napovedanih več kot 100 milijard EUR naložb v industrijo - odpre se v novem zavihku..

Spremljanje razvoja trga in predvidevanje prihodnjih kriz z mehanizmom za usklajevanje med Evropsko komisijo in državami članicami.

Maja 2023 je bil uveden sistem opozarjanja o polprevodnikih - odpre se v novem zavihku. za spremljanje oskrbovalne verige polprevodnikov glede morebitnih tveganj.

Evropska strategija za podatke

Podatki so gonilo digitalne preobrazbe, inovacij in rasti. Nekateri podatki javnega sektorja, kot so podatki o vremenu ali kakovosti zraka, ki imajo družbene, okoljske in gospodarske koristi, bi morali biti prosto dostopni. Komisija je januarja 2023 objavila seznam naborov podatkov velike vrednosti - odpre se v novem zavihku., ki morajo biti brezplačno na voljo v strojno berljivi obliki.

Akt o upravljanju podatkov - odpre se v novem zavihku., ki se uporablja od septembra 2023, bo sprostil potencial javnih podatkov in spodbujal zaupanje v prostovoljno souporabo podatkov. Urejal bo ponovno uporabo zaščitenih podatkov v javni lasti in uvedel skupne logotipe - odpre se v novem zavihku. za identifikacijo posrednikov in organizacij za podatkovni altruizem v EU. Namen akta je tudi odpraviti tehnične ovire s pomočjo Evropskega odbora za podatkovne inovacije. Komisija je med letom predstavila načrte za evropski podatkovni prostor za turizem - odpre se v novem zavihku. in evropski podatkovni prostor za javna naročila - odpre se v novem zavihku.. Določila je tudi okvir za evropsko platformo za sodelovanje deležnikov v turizmu in inovativno platformo skupnosti javnih kupcev za boljše sodelovanje med javnimi kupci.

EU je novembra sprejela - odpre se v novem zavihku. novo uredbo o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih), ki se bo začela uporabljati leta 2025. Njen cilj je okrepiti podatkovno gospodarstvo EU, izboljšati dostop do industrijskih podatkov in spodbujati zanesljiv trg EU za storitve v oblaku. Akt o podatkih bo omogočil večji nadzor nad podatki ter spodbujal inovacije in ustvarjanje novih podatkov.

Podpora za podjetja

Vsako podjetje, ne glede na velikost, mora sprejeti digitalno preobrazbo, da bi ostalo konkurenčno. Evropska vozlišča za digitalne inovacije - odpre se v novem zavihku. podjetjem, ki potrebujejo pomoč, med digitalnim prehodom zagotavljajo odgovore in podporo.

Kaj je evropsko vozlišče za digitalne inovacije?

Evropska vozlišča za digitalne inovacije so točke „vse na enem mestu“, razpršene po državah članicah, ki podjetjem in organizacijam javnega sektorja pomagajo pri reševanju digitalnih izzivov in povečanju konkurenčnosti.

Po vsej Evropi je bilo ustanovljenih več kot 150 evropskih vozlišč za digitalne inovacije - odpre se v novem zavihku..

Sofinancirana so s 314 milijoni EUR
v okviru programa Digitalna Evropa.

Komu je namenjena pomoč evropskega vozlišča za digitalne inovacije?

Evropska vozlišča za digitalne inovacije pomagajo malim in srednjim podjetjem, podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in organizacijam javnega sektorja pri odzivanju na digitalne izzive. Njihova naloga je usklajena s ciljem evropskega digitalnega desetletja, tj. zagotoviti, da bo do leta 2030 več kot 90 % malih in srednjih podjetij doseglo vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti.

Kakšno pomoč lahko nudi evropsko vozlišče za digitalne inovacije?

Evropska vozlišča za digitalne inovacije ponujajo številne storitve, ki zagotavljajo tehnično strokovno znanje, strokovno usposabljanje in finančno svetovanje.

Digitalizacija prava družb

Za sodobno poslovanje je potreben tudi strožji pravni okvir. Z nadaljnjim razvojem spletnih orodij za ustanavljanje podjetij in čezmejne dejavnosti postaja poslovanje v EU vse lažje. Namen najnovejšega predloga - odpre se v novem zavihku. Komisije v zvezi s tem je razširiti uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb EU. Načelo „samo enkrat“ naj bi zmanjšalo upravno breme, saj v skladu z njim podjetjem, ki se širijo znotraj EU, informacij ne bo treba ponovno predložiti. Poleg tega sistem povezovanja poslovnih registrov - odpre se v novem zavihku. zagotavlja, da podatki o podjetjih ostanejo zaupanja vredni in lahko dostopni po vsej EU.

Boj proti spletnemu piratstvu

Deljenje avtorsko zaščitenih vsebin brez dovoljenja škoduje ustvarjalnim podjetjem ter ovira inovacije in gospodarsko rast. Komisija se zaveda pomena ustavitve spletnega piratstva, zlasti med dogodki v živo, kot so športne prireditve in koncerti, zato je maja 2023 priporočila sprejetje nekaterih ukrepov - odpre se v novem zavihku.. Države članice spodbuja, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje nezakonitih prenosov ter tako podprejo športni in ustvarjalni sektor EU.

Digitalizacija prometa in mobilnosti

Tako kot digitalna poslovna pravila spodbujajo gospodarsko rast, digitalni promet zagotavlja trajnostno, učinkovito in daljnosežno rast. EU je zato sprejela nova pravila za spodbujanje inteligentnih prometnih sistemov - odpre se v novem zavihku.. Ta posodobitev sedanje direktive na tem področju optimizira načrtovanje multimodalnih potovanj, racionalizira upravljanje prometa in spodbuja okolju prijazna potovanja. Poleg tega je bil novembra sprejet predlog za enotni evropski podatkovni prostor za mobilnost - odpre se v novem zavihku., da bi poenostavili souporabo in združevanje podatkov.

EU si prizadeva tudi za večjo varnost na cestah. Velik korak k temu cilju je bil leta 2023 sprejet predlog za posodobitev pravil o vozniških dovoljenjih - odpre se v novem zavihku.. Ta vključuje uvedbo digitalnega vozniškega dovoljenja, ki bi veljalo po vsej EU. Poleg tega bo olajšal čezmejno izvrševanje prometnih predpisov. Te spremembe so ključne za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in dosego cilja EU „vizija nič“, tj. da od leta 2050 ne bo več smrtnih žrtev v cestnem prometu.

Hitra širitev trga komercialnih dronov v EU je sprožila val novih predpisov o varnosti in učinkovitosti dronov. Leta 2023 so se začela uporabljati nova pravila EU - odpre se v novem zavihku., ki vzpostavljajo namenski zračni prostor za drone, znan kot U-space, da bi zagotovili varnost prometa z droni in upravljavcem omogočili, da ponudijo širši nabor storitev. Vizija evropske strategije za drone 2.0 se bo postopoma uresničevala: od dostave paketov do nujne pomoči ter od misij iskanja in reševanja do nadzora infrastrukture.

Digitalizacija za državljane in državljanke

Kibernetska varnost in odpornost

Nova pravila za zagotovitev skupne visoke ravni kibernetske varnosti v vseh državah članicah, znana kot revidirana direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov - odpre se v novem zavihku., so začela veljati januarja 2023. V primerjavi z ukrepi za kibernetsko varnost iz leta 2016 zajemajo več sektorjev, kot so telekomunikacijske storitve, poštne storitve, javna uprava in zdravstveno varstvo. Podjetja, ki delujejo v teh sektorjih, imajo zdaj strožje obveznosti glede obvladovanja tveganj in poročanja o incidentih.

Parlament in Svet sta se 30. novembra dogovorila o aktu o kibernetski odpornosti - odpre se v novem zavihku., s katerim naj bi okrepili pravila za varnejše izdelke strojne in programske opreme. To je prvi tovrstni akt na svetu. Prispeval bo k višji ravni kibernetske varnosti za vse digitalne izdelke v EU, kar bo koristilo potrošnikom in podjetjem. Akt se bo uporabljal za vse od elektronskih varušk do usmerjevalnikov, njegova varnostna pravila pa se razlikujejo glede na stopnjo tveganja izdelka.

Komisija je aprila predlagala tudi akt EU o kibernetski solidarnosti - odpre se v novem zavihku., da bi države podprli pri sodelovanju v boju proti spletnim grožnjam.

VIDEOPOSNETEK Kibernetska varnost EU: EU s krepitvijo prizadevanj za zaščito državljanov, podjetij in infrastrukture pred kibernetskimi napadi financira raziskave za izboljšanje svoje digitalne obrambe.

Varstvo podatkov

V današnjem medsebojno povezanem svetu je pretok podatkov na vse konce sveta mogoč že z dotikom gumba. Varstvo podatkov ohranja zaupanje ljudi. To pomeni, da bi morala za vse, ki obdelujejo osebne podatke, veljati enaka pravila. To je poudarjeno v julijskem predlogu Komisije za novo uredbo o postopkovnih pravilih splošne uredbe o varstvu podatkov - odpre se v novem zavihku.. Namen predlagane uredbe je okrepiti izvrševanje splošne uredbe o varstvu podatkov v primerih, ki zadevajo ljudi, ki živijo v več kot eni državi članici. Njen namen je jasen: hitrejše reševanje zadev, kar pomeni hitrejša pravna sredstva za ljudi in večjo pravno varnost za podjetja.

Zahvaljujoč vse višjim svetovnim standardom varstva podatkov se je mednarodno sodelovanje okrepilo. Med pomembnejšimi rezultati so majska izdaja vodnika EU in Združenja držav jugovzhodne Azije o klavzulah o prenosu podatkov - odpre se v novem zavihku., okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA - odpre se v novem zavihku., o katerem se je Komisija dogovorila julija, in uspešna revizija podatkovnega sporazuma z Japonsko - odpre se v novem zavihku..

Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih

EU je leta 2023 začela uporabljati dva nova akta, da bi bolje zaščitila temeljne pravice in omejila nepoštene prakse v digitalnem prostoru: akt o digitalnih storitvah - odpre se v novem zavihku. in akt o digitalnih trgih - odpre se v novem zavihku..

Akt o digitalnih storitvah zagotavlja, da so spletne platforme in iskalniki odgovorni za škodljive vsebine. Njegov cilj je zaščititi otroke na spletu, zagotoviti jasnost glede delovanja algoritmov in prepovedati ciljno oglaševanje, usmerjeno v skupine ljudi na podlagi kategorij, kot so etnična pripadnost, politična stališča in spolna usmerjenost.

Zadevne platforme so morale do 17. februarja razkriti število svojih uporabnikov v EU - odpre se v novem zavihku.. Največje, tj. zelo velike spletne platforme in iskalniki - odpre se v novem zavihku., so morale do konca avgusta izpolniti obveznosti, opredeljene v aktu. EU od takrat zbira informacije od večjih platform, da bi preverila, ali spoštujejo dele akta o digitalnih storitvah, zlasti glede zaščite otrok in odstranjevanja škodljivih vsebin. V podporo uporabi akta o digitalnih storitvah je bil ustanovljen Evropski center za algoritmično preglednost - odpre se v novem zavihku., ki nadzira algoritme teh podjetij.

Tudi države članice so bile pozvane - odpre se v novem zavihku., naj hitro ukrepajo proti spletnim terorističnim vsebinam in sovražnemu govoru, da bi pospešile izvrševanje akta o digitalnih storitvah. Komisija je poleg tega podpisala upravne sporazume - odpre se v novem zavihku. z več nacionalnimi medijskimi regulatorji, ki so zdaj vodilni pri izvajanju akta o digitalnih storitvah. Njihova vloga pri nadzoru medijskih dejavnosti in spoštovanju standardov radiodifuzije presega zgolj nadzor. Zagotavljajo, da digitalne platforme niso le pasivni gostitelji, temveč aktivni udeleženci pri moderiranju in upravljanju spletnih vsebin, ki so nezakonite ali pomenijo sistematično tveganje za družbo.

Povezani akt o digitalnih trgih določa jasne obveznosti - odpre se v novem zavihku., s katerimi se zagotovi, da prevladujoča podjetja v digitalnem sektorju, znana kot vratarji, ohranjajo enake konkurenčne pogoje na digitalnem trgu. V začetku septembra je bilo imenovanih šest vratarjev - odpre se v novem zavihku., ki morajo navedene obveznosti v celoti izpolnjevati najpozneje od marca 2024.

Podpisniki kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022 - odpre se v novem zavihku., med njimi vse večje spletne platforme, so ustanovili tudi nov center za preglednost - odpre se v novem zavihku. in objavili prva izhodiščna poročila - odpre se v novem zavihku. o tem, kako v praksi izvajajo zaveze iz kodeksa.

VIDEOPOSNETEK Zahvaljujoč aktu o digitalnih storitvah bo ciljno oglaševanje bolj pregledno in omejeno. Prepovedano bo na primer oglaševanje, ki temelji na občutljivih podatkih (kot so spolnost, vera ali rasa), in oglaševanje, ki je usmerjeno na otroke.

Virtualni svetovi

Glede na študijo - odpre se v novem zavihku. EU 98 % strokovnjakov meni, da bo v naslednjih petih letih razširjena resničnost - odpre se v novem zavihku. postala ena od glavnih sil v njihovem sektorju. Ker se EU tega zaveda, želi razumeti koristi in tveganja takih tehnologij, pri tem pa vedno upoštevati pravice posameznika. Da bi Komisija pridobila verodostojne povratne informacije, je od februarja do aprila 2023 gostila evropski državljanski forum - odpre se v novem zavihku., na katerem so bili zbrani prispevki o virtualnih svetovih v EU (glej poglavje 9).

Te povratne informacije so bile vključene v novo strategijo za splet 4.0 in virtualne svetove - odpre se v novem zavihku., ki je bila sprejeta julija ter katere cilj je ustvariti pregledno, varno in prijazno digitalno okolje EU za vse, ne glede na to, ali gre za ljudi, podjetja ali javne organe.

Zdravje

Študenti in strokovnjaki se lahko usposabljajo za obvladovanje izrednih razmer in opravljajo simulacije kirurških posegov, kar pomeni manjše tveganje kirurških zapletov in bolj natančne diagnoze.

Zeleni prehod

Tridimenzionalni modeli lahko simulirajo učinke globalnega segrevanja, kar pripomore k boljšemu razumevanju vzrokov in blažilnih ukrepov.

Hitrejši čas vzpostavitve ter manjše izgube energije, materialov in virov bodo po vsej industriji prispevali k zelenemu prehodu.

Industrija

Do leta 2025 bodo industrijski virtualni svetovi skrajšali čas dobave vozil za 60 %, ogljični odtis proizvodnje vozil pa za 50 %.

Umetnost in oblikovanje

Virtualna dela bodo od mode do kulturne dediščine ter od glasbe do vizualne umetnosti in oblikovanja ponujala nove načine ustvarjanja. Uporabnikom bodo dala občutek, da so v pravem muzeju ali na koncertu, ter jim omogočila potopitveno izkušnjo ogleda gledališke igre ali baleta.

Izobraževanje

Bolj izkustveni proces učenja lahko učencem in učenkam pomaga pri hitrejšem učenju in boljšem razumevanju sveta.

Čezmejno sodelovanje

Kadar se rezidenti ali rezidentke EU preselijo znotraj EU, se z njimi preselijo tudi njihove pravice do socialne varnosti, vključno z zdravstvenim varstvom in pokojninami. Komisija je 6. septembra predlagala digitalni načrt - odpre se v novem zavihku. za hitrejši in lažji čezmejni dostop do teh koristi. Boljša izmenjava podatkov med državami članicami in poenostavljeni postopki za uveljavljanje pravic do socialne varnosti bodo ljudem olajšali življenje, delo in potovanje v tujini, podjetja bodo lažje poslovala v drugih državah članicah, nacionalne uprave pa bodo lahko čezmejno usklajevale socialno varnost.

Zahvaljujoč denarnici EU za digitalno identiteto - odpre se v novem zavihku. bi lahko vsi prebivalci in prebivalke EU kmalu imeli dostop do varne mobilne aplikacije, ki bi jim omogočala dokazovanje identitete na spletu in zunaj njega ter shranjevanje osebnih dokumentov, kot so vozniško dovoljenje, osebna izkaznica in akademska potrdila.

Pospešitev izvajanja EESSI

Namen je preiti s papirne na digitalno izmenjavo med nacionalnimi nosilci socialne varnosti, tako da bi sistem elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI - odpre se v novem zavihku.) v vseh sodelujočih evropskih državah začel delovati do konca leta 2024.

Prenos postopkov koordinacije socialne varnosti na splet

Namen je ljudem dodatno olajšati selitev in delo v tujini ter zagotoviti hiter dostop do zakonsko določenih nadomestil. Države članice lahko gradijo na uredbi o enotnem digitalnem portalu - odpre se v novem zavihku., ki določa, da morajo biti nekateri upravni postopki v celoti dostopni na spletu do 12. decembra 2023.

Polno sodelovanje v pilotnih dejavnostih ESSPASS

Evropska izkaznica socialnega zavarovanja (ESSPASS - odpre se v novem zavihku.) naj bi poenostavila čezmejno izdajanje dokumentov o pravicah s področja socialne varnosti in njihovo preverjanje.

Vključitev denarnice EU za digitalno identiteto

Denarnica EU za digitalno identiteto bo digitalno orodje, s katerim bodo lahko državljani in državljanke EU potrjevali svojo identiteto na spletu in dostopali do storitev v državah članicah.

Parlament in Svet sta novembra dosegla politični dogovor - odpre se v novem zavihku. o ključnih elementih pravnega okvira za digitalno identiteto EU. Kot del tega okvira bo denarnica uporabnikom omogočala popoln nadzor nad njihovimi podatki prek javno zajamčenega sistema, ne pa sistema, ki ga ponuja velika zasebna platforma.

EU je poleg tega posodobila pravila - odpre se v novem zavihku. o čezmejnem sodelovanju v pravnih zadevah. Prejšnja pravila so zajemala pravosodno sodelovanje, ne pa tudi komunikacije prek digitalnih sredstev. Zdaj se morajo pristojni organi v državah članicah povezati z decentraliziranim sistemom IT za varno izmenjavo podatkov. Sistem bo interoperabilen s sistemom e-CODEX - odpre se v novem zavihku., ki je komunikacijsko orodje, oblikovano posebej za pravosodni sektor, upravlja pa ga Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice - odpre se v novem zavihku..

Poleg tega je zdaj državljankam in državljanom ter podjetjem na voljo evropska točka elektronskega dostopa za digitalno komunikacijo z nacionalnimi pravosodnimi organi. Pri sodnih obravnavah se zdaj lahko uporabljajo video klici, vzpostavljeni pa so tudi novi protokoli za uporabo elektronskih podpisov in žigov ter pravni učinek elektronskih dokumentov in elektronsko plačilo sodnih taks v civilnih postopkih.

Tudi prihodnost zdravstvenega varstva je digitalna, evropski zdravstveni podatkovni prostor - odpre se v novem zavihku., predlagan leta 2022, pa bi lahko kmalu odigral ključno vlogo pri tej preobrazbi. Parlament in Svet sta decembra sprejela stališči - odpre se v novem zavihku. v podporo vzpostavitvi tega prostora, ki naj bi rezidentkam in rezidentom EU omogočil lažji dostop do njihovih zdravstvenih podatkov in nadzor nad njimi, tudi če so v drugi državi članici. Zdravstvenemu osebju bo omogočil učinkovito oskrbo na podlagi popolne zdravstvene anamneze. Poleg tega je predvideno, da bo to ključni element pri omogočanju varne uporabe zdravstvenih podatkov za pomembne raziskave in razvoj zdravstvenih politik.

Brez digitalne identitete EU

1
Dogovor za sestanek z banko.

2
Sestanek v banki.

Dokument manjka. (→1)

3
Predložitev vseh dokumentov v papirni obliki.

4
Banka pošlje ponudbo.

5
Ponovni dogovor za sestanek z banko.

6
Ponovni sestanek z banko za podpis posojilne pogodbe.

Z digitalno identiteto EU

1
Uporabnik ima vse svoje dokumente v osebni digitalni denarnici, od osebne izkaznice do izkaza poslovnega izida.

2
Uporabnik izbere samo dokumente, ki jih banka zahteva za vlogo za posojilo, ter jih enostavno in varno pošlje.

3
Banka dokumente prejme v elektronski obliki. Če kateri od dokumentov manjka, je uporabniku dostopen z enim samim klikom. Vloga je pripravljena za nadaljevanje.

Z uporabo digitalne identitete EU se ta postopek racionalizira in prihrani več časa.

Digitalne spretnosti

Digitalne spretnosti so bistvenega pomena za udeležbo ljudi na trgu dela in v družbi na splošno ter za doseganje socialne vključenosti. EU je tudi v letu 2023, ki ga je razglasila za evropsko leto spretnosti, še naprej podpirala države članice ter sektor izobraževanja in usposabljanja pri zagotavljanju visokokakovostnega, vključujočega in dostopnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja za razvoj digitalnih spretnosti ljudi, ki živijo v EU. Med letom je EU začela izvajati več pobud za odpravo vrzeli v spretnostih.

Da bi uresničili cilj politike digitalnega desetletja, tj. da bi imela EU do leta 2030 20 milijonov strokovnjakov za IKT z uravnoteženo zastopanostjo spolov, so se v okviru programa Digitalna Evropa začeli izvajati magistrski programi in kratkoročni tečaji usposabljanja na področju naprednih digitalnih spretnosti. Od leta 2023 so dostopni prek platforme za digitalne spretnosti in delovna mesta - odpre se v novem zavihku., ki se je še povečala z 22 nacionalnimi koalicijami za digitalne spretnosti in delovna mesta - odpre se v novem zavihku..

Leta 2021 je bilo 19,1 odstotka strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije v EU žensk. Cilj EU je do leta 2030 doseči enako zastopanost spolov, pri čemer se bo delež strokovnjakinj s področja informacijske in komunikacijske tehnologije povečal na 50 odstotkov.

V prihodnosti bodo za 90 % delovnih mest potrebne digitalne spretnosti.

Več kot tretjina delovne sile EU nima digitalnih spretnosti, potrebnih za večino delovnih mest v vseh sektorjih – od komercialnih dejavnosti do prometa in celo kmetijstva.

Samo 54 % ljudi v EU, starih od 16 do 74 let, lahko opravlja osnovne digitalne naloge.

Več kot 70 % podjetij poroča, da pomanjkanje osebja z ustreznimi digitalnimi spretnostmi ovira naložbe.

EU se sooča s kritičnim pomanjkanjem digitalnih strokovnjakov, tudi na področju kibernetske varnosti in analize podatkov. To pomanjkanje se bo verjetno povečalo s predvidenim zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva z 265 milijonov leta 2022 na 258 milijonov do leta 2030.

V EU je zaposlenih 9,4 milijona strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) (4,6 % vseh zaposlenih v EU). V sedanjih razmerah bo število strokovnjakov za IKT v EU do leta 2030 skoraj 12 milijonov, kar bo približno 8 milijonov manj od cilja za leto 2030 (vsaj 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov za IKT).

Objavil je poseben razpis - odpre se v novem zavihku. za zbiranje predlogov in sodeloval - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku. z drugimi pobudami, vključno s pobudo Girls Go Circular - odpre se v novem zavihku..

Uvedel je prvo nagrado za usposabljanje talentov na področju globokih tehnologij - odpre se v novem zavihku., da bi priznal in nagradil organizacije, ki se odlikujejo pri reševanju izzivov v zvezi z usposabljanjem na področju globokih tehnologij.

Od več univerz in podjetij je prejel zaveze za usposabljanje več kot 650 000 učečih se.

Januarja 2023 je vzpostavil novo spletno platformo (kampus EIT - odpre se v novem zavihku.), ki združuje več kot 2 500 tečajev s področja podjetništva in razvoja spretnosti.

Slike: © Getty Images.

2. Evropsko potrdilo o digitalnih znanjih in spretnostih - odpre se v novem zavihku.

3. Evropske nagrade za digitalne spretnosti - odpre se v novem zavihku.

4. Akademija za kibernetske veščine - odpre se v novem zavihku.

V zadnjih letih se je število kibernetskih groženj v EU dramatično povečalo. Akademija bo okrepila zmogljivosti EU na področju kibernetske varnosti in povečala število usposobljenih strokovnjakov za kibernetsko varnost.

Vesolje

Vesoljska tehnologija ima ključno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi v EU, npr. kadar uporabljajo mobilne telefone ali avtomobilske navigacijske sisteme, gledajo satelitsko televizijo ali dvigujejo denar z bankomata. Sateliti zagotavljajo tudi pomembne podatke med nesrečami, kar izboljšuje usklajevanje odzivanja na izredne razmere.

Leta 2023 so bile uvedene nove storitve za okrepitev odpornosti in konkurenčnosti evropskih satelitskih konstelacij Copernicus in Galileo. Nadgrajeni satelitski sistem Galileo - odpre se v novem zavihku. zdaj na primer zagotavlja še natančnejše sledenje lokaciji, in sicer do 20 cm.

Da bi podprla sedanje potrebe po podatkih in spodbudila inovacije, je Komisija uvedla dinamični nabavni sistem za program Copernicus - odpre se v novem zavihku. – nov način javnega naročanja v vesoljskem sektorju v Evropi. To malim, srednjim in zagonskim - odpre se v novem zavihku. podjetjem omogoča lažje sodelovanje na trgu vesoljskih podatkov.

VIDEOPOSNETEK Ekosistem podatkovnega prostora programa Copernicus, nova platforma za distribucijo, ki odpira vrata vsem podatkom in infrastrukturi, potrebnim za aplikacije za opazovanje Zemlje.

EU je marca sprejela IRIS² - odpre se v novem zavihku. (infrastruktura za odpornost, medsebojno povezljivost in varnost s satelitom), tretjo večjo satelitsko konstelacijo. Program, za katerega je iz proračuna EU namenjenih 2,4 milijarde evrov, je zasnovan za zagotavljanje varnih vladnih komunikacij, podporo vojaškim in obrambnim operacijam ter razširitev komercialnih širokopasovnih storitev, zlasti na oddaljenih območjih.

Da bi Evropa obdržala vodilni položaj na področju vesoljske tehnologije, so pomembne tudi naložbe v raziskave in inovacije - odpre se v novem zavihku., zlasti prek programov financiranja EU, kot je Obzorje Evropa. Dokaz te zavezanosti je program predstavitve in potrjevanja v orbiti - odpre se v novem zavihku.. Kot je razvidno iz imena, vesoljskim podjetjem omogoča, da nove vesoljske tehnologije preizkusijo neposredno v orbiti. To evropskim raziskovalnim centrom na primer zagotavlja neprecenljiva spoznanja in podjetjem pomaga pri hitrejši izstrelitev satelitov.

Komisija se zaveda, da je treba privabiti več naložb, zato je v začetku leta 2023 uvedla tudi prvi pregledni indeks stanja Helios - odpre se v novem zavihku.. To orodje podaja jasno sliko o finančnem stanju evropskih vesoljskih podjetij. Zagotavlja jim večjo razpoznavnost in ljudem olajša vlaganje vanje.

S širitvijo evropske vesoljske infrastrukture se povečuje pomen zaščitnih ukrepov. Agencija Evropske unije za vesoljski program se v sodelovanju s 15 državami članicami zavzema za to v okviru partnerstva EU za nadzor in spremljanje v vesolju - odpre se v novem zavihku.. To partnerstvo, opremljeno s kompleksnim sistemom vesoljskih nadzornih in sledilnih senzorjev, koristi več kot 190 registriranim organizacijam ter več kot 400 satelitov ščiti pred nevarnostjo trka z vesoljskimi odpadki in drugimi delujočimi sateliti.

Vesoljska tehnologija je ključna za varstvo okolja, projekt EU Destinacija Zemlja - odpre se v novem zavihku. pa je odličen primer tega presečišča. Njegov cilj je oblikovati celovit digitalni model Zemlje za boljše napovedovanje vremena in nesreč. Druga faza - odpre se v novem zavihku. projekta, potrjena decembra, bo okrepila obstoječe digitalne modele, izboljšala obdelavo podatkov in vključila napredno tehnologijo umetne inteligence.

Leta 2023 je bil v evropski vesoljski politiki - odpre se v novem zavihku. velik poudarek namenjen varnosti v vesolju. Komisija ter visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell sta glede tega predstavila skupno sporočilo o evropski vesoljski strategiji za varnost in obrambo - odpre se v novem zavihku.. To uvaja ukrepe za skupno razumevanje vesoljskih groženj in postavlja temelje za sprejetje zakonodajnega predloga vesoljskega akta EU leta 2024 (glej poglavje 8).

Dejstva in številke za leto 2023
Do konca leta 2023 je bilo v treh različnih orbitah odkritih več kot 15 600 približevanj.

434
spremljanih satelitov

196
organizacij iz 24 držav članic

1 000
dogodkov velikega interesa za preprečevanje trčenja

127
analiz ponovnega vstopa

6
analiz razdrobljenosti

približno 445 000
meritev na dan