Kriza na Bližnjem vzhodu

Brutalni in neselektivni teroristični napadi, ki jih je Hamas 7. oktobra 2023 izvedel v Izraelu, so bili povod za drastično poslabšanje humanitarnih razmer Palestincev in Palestink na območju Gaze in so povzročili povečano tveganje za zaostritev razmer v regiji.

EU je poudarila, da ni opravičila za teror, ter Hamas najostreje obsodila zaradi terorističnih napadov in pozvala k izpustitvi vseh talcev in talk brez predpogojev. Poleg tega je ob priznavanju pravice Izraela do obrambe v skladu z mednarodnim pravom ponovno poudarila, da je treba vedno zagotoviti zaščito vseh civilistov ob upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava.

EU je zaradi hude zaskrbljenosti o vse slabših humanitarnih razmerah v Gazi pozvala k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, vključno s humanitarnimi koridorji in premori za humanitarne potrebe, da bi se omogočila neprekinjen, hiter in varen humanitarni dostop ter zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo.

skoraj
1,1 milijarde EUR
od leta 2000

1 310 ton
osnovnih zalog

33
letov v okviru humanitarnega zračnega mostu EU

103 milijoni evrov
humanitarnih sredstev

EU je največja donatorica humanitarne pomoči palestinskemu ljudstvu. Od leta 2000 je za izpolnitev njegovih osnovnih potreb skupno prispevala več kot 1 milijardo evrov. Od oktobra je nujno pomoč Palestincem in Palestinkam - odpre se v novem zavihku. povečala za štirikrat, pri čemer sodeluje s številnimi humanitarnimi partnerji na terenu.

EU stalno sodeluje z regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da bi preprečila nadaljnjo zaostritev razmer v regiji, vključno s poslabšanjem razmer na Zahodnem bregu. Še naprej si prizadeva za trajen mir na podlagi rešitve dveh držav in ustreznih resolucij Varnostnega sveta OZN.

Varnost in obramba: napredek v zvezi s strateškim kompasom

EU želi zagotoviti varnost svojih prebivalcev in prebivalk ter prispevati k večjemu miru v svetu. Strateški kompas za varnost in obrambo - odpre se v novem zavihku. je načrt za okrepitev varnosti in obrambe EU do leta 2030. Zajema vse vidike varnostne in obrambne politike, temelji pa na štirih stebrih: partnerstvu, ukrepanju, vlaganju in varnosti.

Sodelovanje z Natom (partnerstvo in ukrepanje)

Današnji varnostni izzivi so nadnacionalni in jih nobena država ne more rešiti sama. Zato je ključen skupen in strateški pristop. Osrednji del te svetovne strategije je dolgoletno partnerstvo EU z Natom, ki je bistveni element varnostnih in obrambnih prizadevanj Unije.

Skupna izjava o sodelovanju med EU in Natom - odpre se v novem zavihku. je bila močno politično sporočilo čezatlantske enotnosti. V njej je bila poudarjena potreba po močnem evropskem pristopu k obrambi, ki bo okrepil svetovno varnost in bo skladen z Natom. Podpisnici sta se tudi jasno zavezali poglobitvi tega sodelovanja.

V letu 2023 je bilo sodelovanje med EU in Natom izjemno plodno in je prineslo konkretne rezultate - odpre se v novem zavihku. na vseh področjih, posebna pozornost pa je bila namenjena odpornosti. Januarja je bila ustanovljena projektna skupina EU-NATO za odpornost kritične infrastrukture - odpre se v novem zavihku., ki je pripravila posebna priporočila za nadaljnje sodelovanje.

Spričo ruske vojne agresije so znova prišle do izraza skupne vrednote EU in Nata, ki z roko v roki izražata neomajno solidarnost z Ukrajino in usklajujeta svojo podporo - odpre se v novem zavihku.. Evropski mirovni instrument (glej poglavje 1) je postal nepogrešljiv element podpore EU partnerjem po vsem svetu.

Med letom je EU okrepila tudi sodelovanje z drugimi dvostranskimi, regionalnimi in večstranskimi partnerji, vključno z Združenimi narodi, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Afriško unijo, Združenjem držav jugovzhodne Azije in številnimi drugimi. Na prvem Schumanovem forumu za varnost in obrambo - odpre se v novem zavihku. je z mednarodnimi partnerji razpravljala o reševanju skupnih varnostnih izzivov.

Krepitev obrambnih zmogljivosti (vlaganje)

Leta 2023 sta bili sprejeti dve ključni pobudi, namenjeni krepitvi obrambe in industrije EU. Akt v podporo proizvodnji streliva - odpre se v novem zavihku. z namenskim proračunom v višini 500 milijonov evrov naj bi povečal proizvodnjo streliva in izstrelkov v EU. Dopolnjuje ga instrument za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili - odpre se v novem zavihku. s proračunom v višini 300 milijonov evrov, ki bo države članice EU prvič spodbudil k skupnemu javnemu naročanju najbolj kritičnih obrambnih proizvodov pri akterjih obrambne industrije EU.

Evropski obrambni sklad - odpre se v novem zavihku. ključno podpira raziskave in razvoj na področju obrambe v EU. Od leta 2021 je bilo s sredstvi iz tega sklada v skupni vrednosti več kot 3 milijarde evrov financiranih 60 skupnih projektov v različnih državah članicah. Samo v letu 2023 je bilo iz sklada dodeljenih 1,2 milijarde evrov - odpre se v novem zavihku. za bistvena obrambna področja, kot so spremljanje razmer v vesolju, obramba pred hiperzvočnimi izstrelki in razvoj evropske patruljne korvete. Evropski obrambni sklad podpira inovacije v obrambnem sektorju prek obrambnoinovacijske sheme EU - odpre se v novem zavihku. v vrednosti 2 milijard evrov, namenjene zlasti manjšim akterjem in inovatorjem.

Poleg tega je bilo leta 2023 dodeljenih 616 milijonov evrov sredstev za vojaško mobilnost v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope v podporo prevozu vojaških enot in opreme po vseevropskem prometnem omrežju. Cilj je podpreti naložbe v infrastrukturo, ki se lahko uporablja tako za civilne kot za obrambne namene.

Nove varnostne strategije (varnost)

Nedavne krize in vse večje napetosti so razkrile pomanjkljivosti v varnosti EU. Komisija je v odziv na to oktobra začela obsežno posvetovanje, ki bo podlaga za oblikovanje prihodnje evropske strategije za obrambno industrijo - odpre se v novem zavihku..

Na vojaške operacije EU vse bolj vpliva tudi segrevanje planeta. To je povzročilo pomemben preobrat - odpre se v novem zavihku. v obrambni politiki EU, saj so podnebne spremembe zdaj v središču varnostne agende Unije.

EU je leta 2023 sprejela tudi prvo vesoljsko strategijo za varnost in obrambo - odpre se v novem zavihku., ki se med drugim osredotoča na zaščito vesoljskih sredstev EU in njenih držav članic. Za leto 2024 je predvidena objava vesoljskega akta EU, ki naj bi izboljšal odpornost in moč EU v vesolju.

Več kot 80 % svetovne trgovine poteka po morju, prav tako se na morju načrpata ali po njem prevažata približno dve tretjini svetovne nafte in plina. Skoraj vsi svetovni podatki, vključno z internetnimi, se prenašajo po podvodnih kablih. Blaginja in varnost EU sta odvisni od varnosti oceanov. Zato sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje marca sprejeli posodobljeno strategijo in akcijski načrt EU za pomorsko varnost. Na podlagi teh dokumentov je Svet oktobra odobril revidirano strategijo in akcijski načrt EU za pomorsko varnost - odpre se v novem zavihku.. Strategija je usklajena s strateškim kompasom in bo prispevala k doseganju njegovih ciljev.

VIDEOPOSNETEK Opozorilo: kako zaščititi ključno morsko infrastrukturo EU pred novimi grožnjami. © Euronews

Glavni cilji

zaščita interesov EU na morju – državljani, gospodarstvo, infrastruktura in meje

varstvo naših naravnih virov in morskega okolja

spoštovanje mednarodnega prava, zlasti Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu

hitro in učinkovito odzivanje na vse večje grožnje (npr. kibernetske in hibridne grožnje)

zagotavljanje ustreznega usposabljanja in izobraževanja za boj proti grožnjam (npr. kibernetske veščine)

Sosedska politika in širitvena pogajanja

Zahodni Balkan in Turčija

EU ostaja zavezana vključevanju Zahodnega Balkana v Unijo. V širitvenem svežnju za leto 2023 - odpre se v novem zavihku. sta bila podrobno ocenjena trenutno stanje in napredek, ki so ga partnerice dosegle na poti k članstvu v EU. Največ pozornosti je bilo namenjene temeljnim reformam, ki jih je treba še izvesti, med drugim v zvezi s pravno državo, javno upravo, delovanjem demokratičnih institucij in gospodarskimi merili.

V preteklem letu se je nemoteno nadaljeval postopek pregleda usklajenosti zakonodaje Severne Makedonije in Albanije s pravnim redom Unije, ki je prvi korak v pristopnih pogajanjih. S priporočilom Komisije in odločitvijo Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, ko bo izpolnjevala merila za članstvo, je bil priznan napredek te države od podelitve statusa države kandidatke leta 2022. EU je nadaljevala tudi pogovore o pristopu Črne gore in Srbije, ki jih Komisija podpira z izvajanjem dialogov na politični in tehnični ravni. Evropski parlament je aprila uradno odobril liberalizacijo vizumskega režima za Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), ki je začela veljati 1. januarja 2024.

EU je v letu 2023 nadaljevala izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku. v vrednosti 30 milijard evrov, namenjenega dolgoročnemu okrevanju po pandemiji COVID-19, zelenemu in digitalnemu prehodu ter regionalnemu sodelovanju in zbliževanju z EU. Poleg tega je izplačala - odpre se v novem zavihku. 450 milijonov evrov iz svežnja za energetsko podporo s skupnim proračunom v višini 1 milijarde evrov, da bi podprla države Zahodnega Balkana pri reševanju energetske krize in krepitvi energetske varnosti. Komisija je predstavila novi načrt za rast za Zahodni Balkan - odpre se v novem zavihku., s katerim želi državam v tej regiji zagotoviti nekaj prednosti članstva v EU, še preden se ji uradno pridružijo. Pri tem se osredotoča na gospodarsko rast in socialno-ekonomsko konvergenco.

Na vrhu berlinskega procesa 2023 - odpre se v novem zavihku. so voditelji držav Zahodnega Balkana ponovno poudarili zavezanost boljšemu povezovanju svojih gospodarstev prek skupnega regionalnega trga - odpre se v novem zavihku. kot koraku k priključitvi EU. Sprejeli so načrte za gospodarsko rast, ki vključujejo naložbe v infrastrukturo in širitev regionalnih trgov. Na vrhu so bili izpostavljeni tudi dosežki na področju izobraževanja, na primer novi kampus Evropske akademije v Tirani, in okoljske pobude, kot je zelena agenda. Prav tako je bil poudarjen pomen regionalne varnosti s ciljem okrepitve sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu in kibernetskim grožnjam.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan 13. decembra v Bruslju v Belgiji so bile glavne teme razprav približevanje partneric z Zahodnega Balkana Evropski uniji in napredek pri njihovem postopnem vključevanju, gospodarski razvoj v kontekstu ruske vojne agresije proti Ukrajini ter krepitev regionalne varnosti in odpornosti.

V Turčiji so maja potekale predsedniške in parlamentarne volitve. Novembra je bilo sprejeto poročilo o sedanjih odnosih med EU in Turčijo, v katerem so opisani načini za izboljšanje sodelovanja. EU še naprej podpira begunce in begunke ter skupnosti v Turčiji z zagotavljanjem izobraževanja, zdravstvenega varstva in varovanja meja.

Gruzija, Moldavija in Ukrajina

Letošnji zgodovinski širitveni sveženj je prvič vključeval oceno sposobnosti Gruzije, Moldavije in Ukrajine za izpolnjevanje obveznosti članstva v EU. Te tri države so v preteklem letu dokazale zavezanost pristopu k EU. Pristopni proces bo temeljil na ciljno usmerjenih reformah pravosodnih sistemov, ukrepih za preprečevanje organiziranega kriminala ter stalnih prizadevanjih za izboljšanje političnega okolja s poudarkom na odpravi oligarhičnih struktur in človekovih pravicah. S priporočilom - odpre se v novem zavihku. Komisije in zgodovinsko odločitvijo - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku. Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Moldavijo in Ukrajino ter podelitvi statusa kandidatke Gruziji so bila priznana znatna prizadevanja teh držav za uskladitev s standardi EU.

Vzhodno partnerstvo

Agenda vzhodnega partnerstva za obdobje po letu 2020 temelji na odpornosti, okrevanju in reformah, izvaja pa se v skladu s pristopnim procesom Gruzije, Moldavije in Ukrajine.

Glavni instrument EU za krepitev odpornosti v tej regiji je gospodarski in naložbeni načrt za vzhodno partnerstvo v vrednosti 17 milijard evrov skupaj s strategijo Global Gateway (glej spodaj). Do konca leta 2023 je bilo v okviru predvidenih naložb mobiliziranih 8,6 milijarde evrov, od tega 5 milijard evrov za vodilne projekte za posamezne države.

EU ter njene države članice in partnerji bodo okrepili prizadevanja za izvajanje agende vzhodnega partnerstva za okrevanje, odpornost in reforme. To vključuje obravnavanje vpliva ruske vojne agresije proti Ukrajini na regijo. Pri sodelovanju bo poudarek na več področjih, kot so povezljivost, promet, energija ter zeleni in digitalni prehod, pa tudi človekove pravice, civilna družba, pravna država in varnostna vprašanja. EU kljub hladnim odnosom z Lukašenkovim režimom še naprej neposredno podpira belorusko prebivalstvo. Med letoma 2020 in 2023 je tako mobilizirala 100 milijonov evrov - odpre se v novem zavihku..

EU je v letu 2023 še naprej vlagala v prizadevanja za trajni mir med Armenijo in Azerbajdžanom ter povečala humanitarno pomoč - odpre se v novem zavihku. regiji, tako da je skupni znesek pomoči, zagotovljene od izbruha konflikta leta 2020 do konca preteklega leta, presegel 25,8 milijona evrov.

Južno sosedstvo

V južnem sosedstvu je bil dosežen dober napredek v zvezi z načrtom za regionalno sodelovanje v okviru agende za Sredozemlje in povezano finančno strategijo, gospodarskim in naložbenim načrtom v vrednosti 30 milijard evrov, na področjih, kot so gospodarski razvoj, upravljanje, digitalna preobrazba, energetska odpornost in odpornost proti podnebnim spremembam ter migracije.

Julija je bil sklenjen memorandum o soglasju med EU in Tunizijo - odpre se v novem zavihku., v katerem so obravnavani skupni izzivi in prihodnje priložnosti na področjih gospodarstva in trgovine, zelenega in energetskega prehoda, stikov med ljudmi ter migracij in mobilnosti.

EU je tudi še naprej podpirala ljudi, ki se soočajo s krizami v Libanonu, Libiji, Siriji in Palestini (to poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja). Na junijski bruseljski konferenci o Siriji - odpre se v novem zavihku. je obljubila 3,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev za Sirijo in njene sosednje države.

Nepovratna sredstva EU bodo skupaj s kombiniranimi nepovratnimi sredstvi in jamstvi, zagotovljenimi partnerskim neodvisnim fiskalnim institucijam, spodbudila naložbe v višini 23,8 milijarde EUR.

Severna Makedonija

Železniška povezava koridor VIII bo povezovala Severno Makedonijo z bolgarsko mejo.

Gruzija

Po podmorskem električnem kablu za črnomorsko povezljivost se bo zelena energija iz Južnega Kavkaza izvažala v EU.

Maroko

• Tramvajsko omrežje v aglomeraciji Rabat-Salé-Témara bo razširjeno za 37 km.
• Razpis za zbiranje predlogov za elektrarno P2X na vodik.

Tunizija

Izgradnja ELMED, prve visokonapetostne podmorske električne kabelske povezave med Italijo in Tunizijo.

Izrael

Podmorski električni kabel EuroAsia bo povezal Grčijo, Ciper in Izrael.

Egipt

• GREGY, visokonapetostna električna povezava v vzhodnem Sredozemlju med Evropo in Afriko od Egipta do Grčije.
• Posodobitev centra območne kontrole v Aleksandriji.
• Proizvodnja metanola za okolju prijazen ladijski promet.

Jordanija

• Projekt za razsoljevanje in prenos vode med Akabo in Amanom.
• Obnova in posodobitev čistilne naprave za odpadne vode As-Salt; izgradnja obrata za pridobivanje bioplina.

Mednarodna partnerstva in strategija Global Gateway

EU je v letu 2023 dosegla velik napredek pri uvajanju strategije Global Gateway - odpre se v novem zavihku., prispevka EU k zmanjšanju svetovne naložbene vrzeli ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda na svetovni ravni. Uvedenih je bilo skoraj 90 novih vodilnih projektov - odpre se v novem zavihku. v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih, v Aziji in Pacifiku, na Zahodnem Balkanu ter v vzhodnem in južnem sosedstvu. Zajemali so različna področja, od strateških prometnih poti, energije iz obnovljivih virov, podvodnih kablov in kritičnih surovin do usposabljanja učiteljskega osebja in proizvodnje zdravil.

25. in 26. oktobra je potekal prvi forum Global Gateway - odpre se v novem zavihku., na katerem so sodelovali voditelji in voditeljice iz EU in partnerskih držav ter podjetja, civilna družba, možganski trusti, finančne institucije in mednarodne organizacije, da bi skupaj okrepili izvajanje strategije Global Gateway. V samo dveh dneh so bili podpisani sporazumi v skupni vrednosti 3 milijard evrov. EU se je zavezala, da bo v okviru strategije do leta 2027 mobilizirala 300 milijard evrov.

Prvič v osmih letih je bil organiziran tudi vrh med EU ter Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, na katerem je bila potrjena naložbena agenda strategije Global Gateway EU-Latinska Amerika in Karibi - odpre se v novem zavihku.. V okviru te agende naj bi v prihodnjih letih mobilizirali več kot 45 milijard evrov. EU je leta 2023 sklenila tudi različna dvostranska strateška partnerstva s partnerskimi državami v regiji o nadaljnjem sodelovanju na področjih energije in kritičnih surovin. Vzpostavljeno je bilo digitalno zavezništvo EU-Latinska Amerika in Karibi - odpre se v novem zavihku. za sodelovanje na digitalnem in vesoljskem področju. Poleg tega je bil v odziv na podnebno krizo vodilni program EU Euroclima - odpre se v novem zavihku. razširjen na 33 latinskoameriških in karibskih držav.

EU in njene države članice so namenile več kot 45 milijard evrov za podporo okrepljenemu partnerstvu z Latinsko Ameriko in Karibi do leta 2027. Po pričakovanjih bodo sredstva prispevale tudi druge države, skupaj z zasebnim sektorjem in finančnimi institucijami.

Agenda vključuje več kot 130 projektov v latinskoameriških in karibskih državah za spodbujanje kakovostnih naložb.

Projekti se bodo izvajali v okviru pobud Ekipe Evropa: EU, države članice, institucije za financiranje razvoja (tudi Evropska investicijska banka), agencije za izvozne kredite in vsi drugi javni viri financiranja bodo sodelovali skupaj z zasebnim sektorjem.

VIDEOPOSNETEK Strategija Global Gateway: začetek izvajanja programa Amazonia+.

Ključni stebri agende so:

pravični in zeleni prehod,

vključujoča digitalna preobrazba,

človekov razvoj,

odpornost na področju zdravja in cepiva.

EU je v preteklem letu dodatno okrepila tudi odnose z azijsko-pacifiško regijo. Leta 2022 je napovedala, da bo skupaj z državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije mobilizirala naložbe v višini do 10 milijard evrov za projekte strategije Global Gateway. V okviru tega je leta 2023 začela izvajati program za opazovanje Zemlje, ki naj bi podprl prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanje prehranske varnosti in odzivanje na nesreče. EU je poleg tega vzpostavila novi partnerstvi za trajnostno energijo in upravljanje naravnih virov. Da bi izboljšala trajnostno povezljivost med Evropo in srednjo Azijo, je pripravila pregled - odpre se v novem zavihku. prometnih povezav med regijama in s tem povezanih naložbenih priložnosti.

Sklenjeno je bilo tudi novo partnerstvo med EU ter Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav, ki združuje 79 držav. 15. novembra sta podpisali Samojski sporazum - odpre se v novem zavihku., ki je nadomestil Sporazum iz Cotonouja. Novo besedilo se osredotoča na skupna prizadevanja za reševanje svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, človekove pravice in zdravstvena vprašanja. Ta sporazum naj bi usmerjal odnose med EU in organizacijo v naslednjih dveh desetletjih.

EU napreduje z izvajanjem naložbenega svežnja strategije Global Gateway Afrika-Evropa v vrednosti 150 milijard evrov, med drugim z novimi pomembnimi pobudami Ekipe Evropa (tj. EU in njenih držav članic) v sektorjih, kot so zdravstvo, digitalne tehnologije, zelena energija, izobraževanje in promet.

Časovni načrt partnerstva EU-Namibija za vrednostne verige trajnostnih surovin in obnovljivi vodik se je začel izvajati oktobra 2023. Hkrati je EU podpisala sporazuma o podobnih partnerstvih z Demokratično republiko Kongo in Zambijo.

EU in njene države članice so povečale podporo za proizvodnjo čiste energije v Afriki, npr. z vzpostavitvijo partnerstva za pravičen energetski prehod s Senegalom in odprtjem sončne elektrarne Gorou Banda v Nigru.

V Južni Afriki se je začela proizvodnja cepiv, v Gani, Ruandi in Senegalu pa se vzpostavljajo proizvodni obrati.

Januarja 2023 so EU in njene države članice začele izvajati tudi regionalno pobudo za učitelje v vrednosti 100 milijonov EUR, da bi podprle kakovostno izobraževanje za vse.

EU je v letu 2023 sprejela pomemben ukrep za preprečevanje neenakosti, in sicer je uvedla označevalec za neenakost - odpre se v novem zavihku.. To orodje pomaga oceniti, ali ukrepi zmanjšujejo neenakosti in izpolnjujejo potrebe najbolj prikrajšanih 40 % prebivalstva.

EU in njene države članice skupaj ostajajo vodilne pri zagotavljanju uradne razvojne pomoči na svetovni ravni. Leta 2022 (tj. zadnje leto, za katero so na voljo podatki) so zagotovile pomoč v višini 92,8 milijarde evrov, kar je 43 % vse zagotovljene pomoči.

Humanitarna pomoč in civilna zaščita

Humanitarna pomoč

Humanitarna pomoč rešuje življenja, ohranja človekovo dostojanstvo ter spodbuja svetovno solidarnost v krizah in izrednih razmerah. EU je skupno ena od največjih donatoric humanitarne pomoči na svetu. Samo v letu 2023 je njen proračun za ta namen znašal 2,4 milijarde evrov, pri čemer se ne osredotoča le na nove izredne razmere, temveč tudi na pozabljene krize.

Zaradi konfliktov, gospodarskih pretresov, ekstremnih vremenskih razmer in pandemije smo priča rekordno visoki neustrezni prehranski varnosti - odpre se v novem zavihku.. Nezakonita ruska invazija na Ukrajino je dodatno vplivala na cene hrane, energije in gnojil ter povzročila motnje v dobavnih verigah. V letu 2023 je bilo za humanitarno pomoč v zvezi s hrano in prehrano namenjenih več kot 668 milijonov evrov. EU si s to pomočjo prizadeva zagotoviti dostop do varne in hranljive hrane najbolj lačnim in ranljivim ljudem v kriznih razmerah.

V zadnjih 12 letih krize v Siriji - odpre se v novem zavihku. so EU in njene države članice sirskemu prebivalstvu zagotovile obsežno podporo v skupni vrednosti 30 milijard evrov. To zajema humanitarno, razvojno, gospodarsko in stabilizacijsko pomoč, pri čemer je bilo za humanitarno pomoč v letu 2023 dodeljenih dodatnih 170 milijonov evrov.

Februarja 2023 je Sirijo in Turčijo prizadel močan potres z magnitudo 7,8. To je bil eden najmočnejših potresov v tej regiji v več kot stotih letih. Nadaljnji potresni sunki so povzročili še več opustošenja.

EU se je takoj odzvala. V Turčijo je poslala 30 ekip za iskanje in reševanje, mobilizirala humanitarno pomoč za obe državi ter sklicala mednarodno donatorsko konferenco - odpre se v novem zavihku. pod sloganom Skupaj za prebivalstvo Turčije in Sirije, ki je potekala 20. marca. Na konferenci je mednarodna skupnost obljubila 7 milijard evrov za kritje humanitarnih potreb in obnovo prizadetih regij v Turčiji ter humanitarno pomoč Siriji, vključno s podporo za hitro okrevanje in odpornost. Del teh sredstev je bil prispevek v višini 1,1 milijarde evrov iz proračuna EU, pri čemer je bilo v letu 2023 zagotovljenih 400 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.

Septembra je Maroko prizadel potres z magnitudo 6,8. EU je hitro mobilizirala - odpre se v novem zavihku. sredstva za nujno pomoč v višini 1 milijona evrov ter v Maroko napotila humanitarno in logistično strokovno osebje, pri tem pa ostala v pripravljenosti, če bi bila potrebna dodatna pomoč.

Svetovna potreba po humanitarni pomoči očitno narašča, zato si EU pospešeno prizadeva razširiti svetovno donatorsko bazo ter odpraviti vse večjo vrzel med financiranjem in potrebami, ki je v letu 2023 dosegla rekordno raven – skoraj 40 milijard evrov. To vprašanje je bilo v središču letnega evropskega humanitarnega foruma - odpre se v novem zavihku., ki je marca potekal v Bruslju v Belgiji. Na forumu, katerega cilj je poiskati trajnostne rešitve za humanitarne potrebe, so se zbrali ministri in ministrice EU za zunanje zadeve, da bi razpravljali o uporabi razvojnih sredstev in sredstev za podnebne ukrepe za odpravljanje temeljnih vzrokov za te potrebe. Forum naj bi bil tudi spodbuda za povečanje zavez.

EU je poleg financiranja zagotovila tudi lastne zmogljivosti in tako dopolnila delo partnerskih humanitarnih organizacij. Prek zmogljivosti za evropski humanitarni odziv - odpre se v novem zavihku. je celo leto zagotavljala neposredno logistično podporo, zlasti na Bližnjem vzhodu. To je vključevalo razdeljevanje življenjsko pomembnih potrebščin iz lastnih zalog EU in organizacijo operacij humanitarnega zračnega mostu EU za prevoz pomoči za partnerske organizacije.

Taka pomoč je bila zagotovljena tudi v odziv na konflikt, ki je aprila izbruhnil v Sudanu – EU je dostavila življenjsko pomembne potrebščine za prizadete ljudi v Sudanu ter begunce in begunke, nastanjene v Čadu. Hkrati je bil vzpostavljen humanitarni zračni most po nadaljnjem stopnjevanju konflikta na vzhodu Demokratične republike Kongo - odpre se v novem zavihku., z večjim številom letov pa se je še naprej zagotavljala tudi nujna pomoč prebivalstvu Afganistana, ki se sooča z največjo humanitarno krizo na svetu.

Marca 2023 je EU organizirala konferenco o solidarnosti z migranti in begunci iz Venezuele, na kateri je zbrala 815 milijonov evrov in ponovno spomnila na to pozabljeno humanitarno krizo. Organizirani so bili tudi donatorski dogodki v podporo prebivalstvu Jemna ter kriznim območjem v Afriškem rogu in Sahelu.

Skoraj polovica prebivalstva Malija je mlajša od 18 let. Tretjina ljudi živi na območjih, kjer potekajo oboroženi spopadi. EU si dejavno prizadeva zaščititi te otroke s hitrim odzivanjem na nove razselitve in zagotavljanjem nemotenega poteka njihovega izobraževanja.

Preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite - odpre se v novem zavihku., vzpostavljen oktobra 2001, je temelj sodelovanja in solidarnosti med državami članicami in desetimi drugimi sodelujočimi državami v primeru nesreč, ki jih povzroči človek, ali naravnih nesreč. Država v Evropi ali zunaj nje lahko zaprosi za pomoč v okviru tega mehanizma, kadar se sooča z izrednimi razmerami, ki presegajo njene zmogljivosti odzivanja.

Po pridružitvi Moldavije - odpre se v novem zavihku. in Ukrajine - odpre se v novem zavihku. leta 2023 ima mehanizem odslej 37 članic, ki si skupaj prizadevajo za boljše preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje v Evropi.

EU ima ključno vlogo pri usklajevanju in financiranju skupnega odzivanja na nesreče v Uniji in po svetu. Leta 2023 se je število zahtevkov za pomoč močno povečalo. Mehanizem je bil aktiviran 66-krat – v odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih je povzročil človek, po Evropi in drugod po svetu. Med njimi so bili vojna v Ukrajini, siloviti potres v Siriji in Turčiji, uničujoči gozdni požari v Kanadi in Grčiji ter obsežne poplave v Italiji, Libiji in Sloveniji.

EU je še povečala strateške rezerve rescEU, ustvarjene kot zadnja možnost za podporo v primeru večjih nesreč, ki jim države članice niso kos. Vzpostavila je lastne rezerve zatočišč, ki lahko sprejmejo na tisoče ljudi v več državah. Prav tako je začela ustanavljati ekipo rescEU za nujno medicinsko pomoč - odpre se v novem zavihku., s katero bo vzpostavljena prva vseevropska poljska bolnišnica. Več držav članic je prejelo finančna sredstva EU za vzpostavitev prve strateške rezerve rescEU za kemične, biološke, radiološke ali jedrske nesreče ter rezerve energije za nujne primere z generatorji in drugo opremo.

EU podpira vlade, organizacije in skupnosti pri predvidevanju nesreč ter pripravljenosti in odzivanju nanje. Skupnostim pomaga pri doseganju teh ciljev z uporabo sistemov zgodnjega opozarjanja, izmenjavo strokovnega znanja, usposabljanji za odzivanje na izredne razmere in ustvarjanjem zalog pomoči.

V zvezi s tem je EU ponovno poudarila svojo zavezanost - odpre se v novem zavihku. Sendajskemu okviru OZN za zmanjševanje tveganja nesreč. Poleg tega podpira Latinsko Ameriko in Karibe z memorandumom o soglasju glede sodelovanja pri pripravljenosti na nesreče in obvladovanju tveganj. Ker se Evropa sooča z vse več tveganji, je EU leta 2023 sprejela pet ciljev za odpornost na nesreče - odpre se v novem zavihku.. Gre za vodila, ki skupnosti po vsej Evropi usmerjajo pri predvidevanju prihodnjih hudih nesreč, njihovem preprečevanju ter pripravljenosti in odzivanju nanje. Scenarije nesreč povezujejo z zmogljivostmi odzivanja, da bi konkretno in učinkovito okrepili odpornost na nesreče.

Predvidevanje

boljša ocena tveganja

Priprava

večja ozaveščenost in pripravljenost ljudi

Opozarjanje

boljši sistemi zgodnjega opozarjanja

Odzivanje

močnejši mehanizem EU na področju civilne zaščite

Varovanje

dobro usklajevanje odzivanja na izredne razmere po vsej Evropi

Trgovinski sporazumi

EU sodeluje z državami po svetu in mednarodnimi organizacijami pri krepitvi trgovine in gospodarske blaginje, obenem pa skrbi, da tehnologija koristi družbi in spoštuje skupne demokratične vrednote.

Junija sta Komisija ter visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila evropsko strategijo za gospodarsko varnost - odpre se v novem zavihku. – celovit pristop za okrepitev in povečanje odpornosti gospodarstva EU. Ta strategija bo okrepila industrijsko bazo Unije, zaščitila njene bistvene gospodarske interese in spodbudila sodelovanje s številnimi tretjimi državami, da se okrepi svetovna gospodarska varnost.

EU je v letu 2023 dosegla dober napredek pri več sporazumih o prosti trgovini. Podpisala in sprejela - odpre se v novem zavihku. je sporazum z Novo Zelandijo, ki je bil sklenjen leta 2022. Podpisan pa je bil tudi sporazum med EU in Čilom, ki zdaj čaka na uradno sprejetje.

EU je poleg tega izpogajala in podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu s Kenijo - odpre se v novem zavihku. – doslej najambicioznejši sporazum EU z državo v razvoju, kar zadeva trajnostnost. Prav tako je bil dosežen napredek v zvezi s sporazumom o spodbujanju trajnostnih naložb med EU in Angolo, saj je Komisija Svetu predlagala, naj ga sklene in podpiše.

Nadaljevala so se pogajanja o trgovinskih sporazumih z Avstralijo, Indijo in Indonezijo ter tehnično in pravno delo v zvezi s trgovinskim sporazumom med EU in Mercosurjem. Ponovno so se začela tudi pogajanja s Tajsko - odpre se v novem zavihku..

Po junijskem gospodarskem dialogu na visoki ravni med EU in Japonsko - odpre se v novem zavihku. in julijskem vrhu EU-Japonska - odpre se v novem zavihku. sta se ti pogodbenici dogovorili o nadaljnjem sodelovanju v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko. To vključuje razširitev pogovorov o gospodarski varnosti in dogovor o načelih digitalne trgovine.

Decembra je bil v Pekingu organiziran prelomni vrh EU-Kitajska - odpre se v novem zavihku.. Prvič po letu 2019 je potekal v živo, osredotočen pa je bil na doseganje konkretnega napredka v odnosih med EU in Kitajsko. V središču dnevnega reda so bile razprave o uravnoteženju trgovinskega primanjkljaja EU s Kitajsko, krepitvi pravičnega gospodarskega partnerstva in spoštovanju mednarodnih norm.

Načeta so bila tudi kritična svetovna vprašanja, kot so ruska vojna agresija proti Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu, podnebne spremembe, zdravstveni izzivi in vprašanja človekovih pravic na Kitajskem. Na vrhu je bil poudarjen pomen sodelovanja in medsebojnega spoštovanja v svetovnih zadevah.

Z Združenimi državami Amerike so se nadaljevala pogajanja o globalnem dogovoru o trajnostnem jeklu in aluminiju, ki naj bi obravnaval presežno zmogljivost na svetovnih trgih in povečal trajnostnost svetovne trgovine z jeklom. V podporo tem prizadevanjem so se Združene države Amerike in EU dogovorile - odpre se v novem zavihku. o podaljšanju opustitve tarif ZDA za določene količine jekla in aluminija iz EU do 31. decembra 2025 ter izravnalnih tarif EU za blago iz ZDA do 31. marca 2025. Z Združenimi državami Amerike so se začela tudi pogajanja glede sporazuma o kritičnih mineralih, v skladu s katerim bi za električna vozila in dele, proizvedene v EU, veljali določeni davčni odbitki iz ameriškega akta za znižanje inflacije.

EU in Združene države Amerike so poleg tega nadalje razvijale odnose na področjih digitalnih tehnologij in trgovine v okviru Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo - odpre se v novem zavihku., med drugim na njegovem četrtem ministrskem srečanju, ki je potekalo maja. Po vzoru Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo je maja potekalo tudi prvo ministrsko srečanje Sveta EU-Indija za trgovino in tehnologijo - odpre se v novem zavihku., ki je bil ustanovljen - odpre se v novem zavihku. februarja. Na srečanju sta se EU in Indija dogovorili o poglobitvi sodelovanja na treh ključnih področjih: tehnologija, čista energija in trgovina.

Windsorski okvir - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku. je pomemben mejnik v odnosih med EU in Združenim kraljestvom. Vsebuje dokončne rešitve za izzive pri izvajanju Protokola o Irski/Severni Irski (kot sestavnega dela sporazuma o izstopu), potrjuje popolno zavezanost EU in Združenega kraljestva Velikonočnemu sporazumu (znanemu tudi kot Sporazum iz Belfasta), poleg tega pa lajša trgovino med Severno Irsko in Veliko Britanijo ter ščiti enotni trg EU. Obe pogodbenici sta zavezani celovitemu in pravočasnemu izvajanju vseh delov okvira.

V letu 2023 je bil dosežen tudi napredek v zvezi s sporazumom o trgovini in sodelovanju, ki omogoča sodelovanje na področjih trgovine, prometa, energije in varnosti, pa tudi kibernetske varnosti in finančnih storitev. EU in Združeno kraljestvo sta dosegla dogovor - odpre se v novem zavihku. o sodelovanju Združenega kraljestva v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter programu EU za opazovanje Zemlje Copernicus, ki je vodilni tovrstni program na svetu.

Ob podpori EU pri reševanju ciprskega vprašanja je trgovina prek zelene črte - odpre se v novem zavihku. med turško in grško skupnostjo na Cipru leta 2023 dosegla rekordnih 16 milijonov evrov. Ta trgovina krepi zaupanje med skupnostma in podpira ciprsko gospodarstvo. Da bi se rast še okrepila, je oktobra začela delovati nova točka „vse na enem mestu“ - odpre se v novem zavihku. z nasveti za lokalne trgovce.

EU je začela izvajati več digitalnih partnerstev, da bi okrepila sodelovanje s podobno mislečimi partnerji, med drugim s Kanado in državami v indijsko-pacifiški regiji, kot sta Singapur - odpre se v novem zavihku. in Južna Koreja - odpre se v novem zavihku.. Cilj teh partnerstev je povečati sodelovanje, da bi ohranili varnost in zanesljivost digitalnega prostora ter podprli odporno digitalno preobrazbo. Še naprej se je razvijalo tudi strateško partnerstvo med EU in Japonsko - odpre se v novem zavihku., pri čemer sta obe strani podpisali sporazume o okrepitvi sodelovanja na področjih digitalne infrastrukture, polprevodnikov in dobavnih verig surovin.

Eden od ciljev EU je tudi okrepiti vezi z vodilnimi svetovnimi znanstvenimi skupnostmi. Leta 2023 je bil postavljen nov mejnik, saj se je programu Obzorje Evropa kot prva oddaljena partnerica pridružila - odpre se v novem zavihku. Nova Zelandija. To mednarodno znanstveno zavezništvo se je še okrepilo z vključitvijo - odpre se v novem zavihku. Kanade.