Energetska varnost

Postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv

Evropska unija je maja 2022 začela izvajati načrt REPowerEU - odpre se v novem zavihku., da bi ljudem v EU omogočila dostop do cenovno ugodne, varne in trajnostne energije. Na podlagi tega načrta naj bi z okrepljeno proizvodnjo čiste energije v EU, zmanjšanjem porabe energije in diverzifikacijo oskrbe znatno zmanjšali odvisnost od ruskih fosilnih goriv. EU je v prvih 12 mesecih po uvedbi načrta dosegla znaten napredek pri uresničevanju teh treh ciljev - odpre se v novem zavihku..

Ob koncu leta 2023 je skupni uvoz ruskega plina v EU znašal le 42,9 milijarde kubičnih metrov, kar je veliko zmanjšanje v primerjavi z 80 milijardami kubičnih metrov leta 2022 in več kot 150 milijardami kubičnih metrov leta 2021. Tudi v preteklem letu je bilo največ plina iz plinovodov v EU dobavljenega iz Norveške in severne Afrike, največ utekočinjenega zemeljskega plina pa je prišlo iz Združenih držav Amerike.

Poleg načrta REPowerEU državam članicam EU pri diverzifikaciji oskrbe s plinom pomaga tudi več drugih orodij. Eno od njih, mehanizem za skupno nabavo plina AggregateEU - odpre se v novem zavihku., omogoča sodelovanje plinskih podjetij in podjetij, ki porabljajo plin, za združevanje povpraševanja, usklajevanje uporabe infrastrukture, pogajanja z mednarodnimi partnerji ter pripravo skupnih nakupov plina in vodika.

Še en ukrep, ki ga je EU sprejela leta 2022, da bi preprečila težave z zanesljivostjo oskrbe, je uredba o skladiščenju plina - odpre se v novem zavihku., v skladu s katero morajo države članice do 1. novembra napolniti 90 % svojih skladišč, da se zagotovijo zadostne zaloge za zimo. Ta ukrep je prispeval k 95-odstotni napolnjenosti skladišč pred zimo 2022/2023. V letu 2023 so bile cene precej nižje in manj nestanovitne kot leta 2022, zato je bil napredek pri polnjenju skladišč posebej hiter in je bil cilj 90-odstotne napolnjenosti dosežen že 18. avgusta - odpre se v novem zavihku., na začetku decembra pa je bila napolnjenost še vedno več kot 95-odstotna.

K zagotavljanju alternativnih virov oskrbe s plinom v EU prispeva tudi več novih projektov energetske infrastrukture - odpre se v novem zavihku., zaključenih v zadnjih dveh letih. Med njimi so baltski plinovod, povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo ter novi terminali za utekočinjeni zemeljski plin v več državah članicah.

Novembra je EU naredila še en korak naprej, da bi svoj energetski sistem pripravila na prihodnost, in sicer z objavo prvega seznama projektov skupnega interesa - odpre se v novem zavihku., ki je povsem v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Uradno sprejetje je predvideno v začetku leta 2024. Na seznam - odpre se v novem zavihku., ki bo objavljen vsaki dve leti, so uvrščeni projekti, ki bodo izboljšali medsebojno povezljivost energetskih sistemov držav članic. Ti projekti so upravičeni do pospešenih postopkov izdajanja dovoljenj in finančne podpore. Gre za prvi seznam na podlagi revidirane uredbe o vseevropskem energetskem omrežju, ki izključuje projekte na področju fosilnih goriv, vključuje pa projekte na področju vodika in elektrolizatorjev. Zajema tudi projekte, ki bodo energetski sistem EU povezali z Združenim kraljestvom, Zahodnim Balkanom in severnoafriškimi državami.

Dostop do cenovno ugodne energije

Od poletja 2021 so se cene energije strmo zviševale, kar je močno vplivalo na potrošnike in številne izpostavilo tveganju energijske revščine. V letu 2023 se je EU osredotočila na uvajanje pravil za reformo trga energije, da bi potrošnike zaščitila pred prihodnjimi cenovnimi šoki. Ti dolgoročni ukrepi dopolnjujejo nujne ukrepe, sprejete v letu 2022, kot sta tržni mehanizem za omejevanje previsokih cen plina - odpre se v novem zavihku. in uvedba dodatnega prispevka - odpre se v novem zavihku., ki ga morajo plačati določena energetska podjetja, ki kujejo pretiran dobiček.

Čeprav ima EU dobro povezan enotni trg energije, ki že več kot 20 let prinaša koristi potrošnikom, je energetska kriza pokazala, da so potrebne nadaljnje izboljšave. Zato je Komisija marca 2023 predstavila predlog za revizijo pravil zasnove trga električne energije v EU - odpre se v novem zavihku.. S to reformo bodo potrošniki dobili več pravic in možnosti, obenem pa bodo bolje zaščiteni, saj bodo računi za energijo neodvisni od kratkoročnega gibanja tržnih cen električne energije, trg električne energije v EU pa bo odpornejši. Evropski parlament in Svet sta se o reformi dogovorila - odpre se v novem zavihku. konec leta.

Revidirana zasnova trga električne energije v EU opolnomoča in ščiti potrošnike

K znižanju cen energije in zmanjšanju njihove nestanovitnosti v primerjavi z izjemnimi zvišanji leta 2022 so prispevala tudi prizadevanja EU za diverzifikacijo oskrbe z energijo in njenih dobaviteljev. Energetska platforma EU - odpre se v novem zavihku. (zlasti prej omenjeni mehanizem AggregateEU) omogoča združevanje povpraševanja in izvajanje skupnih nakupov energije, kar prinaša boljše cene za potrošnike v EU.

Komisija je uvedla tudi mehanizem za preprečevanje skokovitega porasta cen na trgu plina z določitvijo nove referenčne cene utekočinjenega zemeljskega plina. To je bilo potrebno kot alternativa prejšnjemu pristopu, pri katerem je bila kot približek uporabljena cena plina na nizozemski virtualni trgovalni točki Title Transfer Facility (TTF). Ta cena namreč ni bila več zanesljiva, saj ni odražala novih tržnih razmer. Odslej Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev - odpre se v novem zavihku. redno objavlja referenčno vrednost, ki je precej manj nestanovitna kot cena na TTF.

Poleg navedenega je EU državam članicam omogočila, da z izrednimi ukrepi za podporo cenovno dostopni energiji (SAFE) neposredno podprejo ranljive družine ter mala in srednja podjetja. Ti ukrepi, ki so del pravil kohezijske politike - odpre se v novem zavihku., državam članicam omogočajo, da neporabljeni del sredstev EU, ki so jim bila dodeljena za obdobje 2014–2020, namenijo za neposredno podporo ogroženim skupinam, ki se soočajo z višjimi stroški energije.

Učinkovita raba energije

V energetskem sektorju, ki zajema ogrevanje stanovanj, poganjanje industrije in promet, se proizvedejo skoraj tri četrtine svetovnih emisij toplogrednih plinov. To pomeni, da ima lahko zmanjšanje porabe energije pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. EU želi do leta 2030 svoje emisije zmanjšati za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru (glej poglavje 3).

Pozimi 2022/2023 se je poraba plina v EU zaradi milejšega vremena ter skupnih prizadevanj EU, njenih držav članic, posameznikov in podjetij zmanjšala za 18 % oziroma 53 milijard kubičnih metrov. Vendar so za ohranjanje krhkega ravnovesja med ponudbo energije in povpraševanjem po njej še vedno potrebni prostovoljni ukrepi za varčevanje z energijo. Izredna uredba o zmanjšanju porabe plina - odpre se v novem zavihku., prvotno dogovorjena julija 2022 - odpre se v novem zavihku., je bila zato podaljšana. Cilj je, da se med aprilom 2023 in marcem 2024 poraba zmanjša za nadaljnjih 60 milijard kubičnih metrov. Podaljšana so bila tudi druga izredna pravila iz leta 2022, in sicer o popravnem mehanizmu za trg, solidarnostnih pravilih in izdajanju dovoljenj.

Nova direktiva o energetski učinkovitosti - odpre se v novem zavihku. je določila ambicioznejše dolgoročne cilje za porabo energije.

Še en pomemben način varčevanja z energijo je izboljšanje rabe energije v stavbah. Politični dogovor glede revizije direktive o energijski učinkovitosti stavb - odpre se v novem zavihku., sprejet decembra, bo prispeval k zmanjšanju porabe energije v stavbnem sektorju in okolju prijaznejšim stavbam. Z revizijo je bila določena vrsta ukrepov, ki bodo vladam EU pomagali povečati energijsko učinkovitost stavb, s posebnim poudarkom na izboljšanju stanja najmanj učinkovitih stavb.

Poleg prihrankov energije, doseženih z manjšo in učinkovitejšo porabo, lahko svoj del prispevajo tudi proizvajalci z boljšo zasnovo izdelkov in naprav za vsakodnevno rabo. V novih pravilih EU o okoljsko primerni zasnovi - odpre se v novem zavihku. je določeno, da bi morale električne naprave v stanju pripravljenosti porabiti manj energije, proizvajalci pa imajo na voljo dve leti, da izboljšajo učinkovitost svojih izdelkov. Med izdelki, za katere veljajo nova ali revidirana in strožja pravila, so sušilni stroji, lokalni grelniki prostorov, mobilni telefoni, tablični računalniki in industrijski ventilatorji. Te spremembe se bodo odražale na energijski nalepki EU - odpre se v novem zavihku., ki jo potrošniki v EU še naprej dobro poznajo in uporabljajo. 

EU želi, da bi trajnostni izdelki postali pravilo. Proti koncu leta sta Parlament in Svet dosegla dogovor o pobudi za trajnostne izdelke - odpre se v novem zavihku., predlagani marca 2022, ki zavrača tradicionalni model potrošnje „vzemi, naredi, zavrzi“. Cilj pobude je zagotoviti, da bodo izdelki proizvedeni tako, da jih bo mogoče dolgo uporabljati, s čimer bomo zmanjšali količino odpadkov in ohranili vire.

Pospeševanje proizvodnje zelene energije

Prehod na čisto energijo iz obnovljivih virov je bistven za uresničitev cilja podnebno nevtralne Evrope iz evropskega zelenega dogovora. Načrt REPowerEU, ki je osrednjega pomena za ta prehod, se osredotoča na proizvodnjo zelene energije, postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv in spodbujanje prihrankov energije. K uresničevanju tega načrta bistveno prispevata mehanizem za okrevanje in odpornost - odpre se v novem zavihku. ter industrijski načrt v okviru zelenega dogovora - odpre se v novem zavihku., ki zagotavljata finančno in strateško podporo za prehod na energijo iz obnovljivih virov in doseganje širšega cilja podnebno nevtralne Evrope.

Evropski zeleni dogovor

Da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina

Mehanizem za okrevanje in odpornost ima ključno vlogo pri financiranju projektov in infrastrukture na področju zelene energije za pospešitev prehoda na energijo iz obnovljivih virov, pri čemer je zelenemu prehodu namenjenih približno 42 % njegovih sredstev. (Za več informacij o mehanizmu glej poglavje 2.) Države članice spreminjajo svoje načrte za okrevanje in odpornost, da bi vanje vključile posebno poglavje REPowerEU, v katerem bodo prikazale, kako bodo v svojih načrtih za okrevanje obravnavale njegove cilje. Doslej je poglavja REPowerEU predložilo 23 držav članic, ki so v spremenjenih načrtih za energijo iz obnovljivih virov in energetska omrežja namenile 61,87 milijarde evrov, kar vključuje 35,51 milijarde evrov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Mehanizem za okrevanje in odpornost poleg tega državam članicam omogoča, da dodelijo sredstva pomembnim projektom skupnega evropskega interesa - odpre se v novem zavihku. na področjih, kot sta vodik in baterije.

Poleg podpore mehanizma za naložbe v zrele in inovativne tehnologije obnovljivih virov energije je bila leta 2023 uvedena vrsta širših pobud za reševanje strukturnih izzivov, ki vplivajo na sektor čiste energije v EU. Ena od teh pobud je industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, ki naj bi z izkoriščanjem prednosti enotnega trga okrepil konkurenčnost neto ničelnih tehnologij v EU ter s tem pospešil prehod na podnebno nevtralnost. EU je s poenostavitvijo pravil olajšala pridobivanje surovin, potrebnih za čiste tehnologije, in sredstev za tehnologije zelene energije. Poleg tega je zavezana izpopolnjevanju in preusposabljanju ljudi za delo v sektorju čistih tehnologij ter izboljševanju odprte trgovine za zagotavljanje dostopnosti surovin in uspeha zelenih tehnologij. Tako bodo imele skupnosti koristi od visokokakovostnih delovnih mest, ki jih ponuja industrija čistih tehnologij, posamezniki pa bodo uživali prednosti čistejšega okolja in bolj trajnostnega tržnega gospodarstva.

Zeleni industrijski načrt temelji na štirih dopolnjujočih se stebrih

Kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora in zlasti za poenostavitev regulativnega okolja za sektor čistih tehnologij je Komisija marca 2023 predstavila tudi predloga za akt o kritičnih surovinah - odpre se v novem zavihku. in akt o neto ničelni industriji - odpre se v novem zavihku.. Ta akta bosta skupaj podpirala proizvodno zmogljivost neto ničelnih tehnologij v EU ter zagotavljala razpoložljivost potrebnih surovin za proizvodnjo čistih tehnologij v EU.

Akt o neto ničelni industriji bo okrepil odpornost in konkurenčnost sektorja proizvodnje neto ničelnih tehnologij v EU ter prispeval k varnejšemu in bolj trajnostnemu energetskemu sistemu. Izboljšal bo pogoje za vzpostavljanje neto ničelnih projektov v EU in privabljanje naložb. Določa ambiciozen cilj, v skladu s katerim bi morala do leta 2030 strateška zmogljivost EU za proizvodnjo neto ničelnih tehnologij zadovoljiti vsaj 40 % potreb EU po uvajanju takih tehnologij. Uresničitev tega cilja bo znatno pospešila napredek pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev Evropske unije za leto 2030 ter širšem prehodu na podnebno nevtralnost. Poleg tega bo povečala konkurenčnost industrije EU, ustvarila visokokakovostna delovna mesta in podprla prizadevanja EU za dosego energetske neodvisnosti.

Med cilji energetske politike EU pa je tudi pospešitev rabe obnovljivih virov energije, zlasti tistih, proizvedenih v Evropi. Eden od največjih mejnikov v letu 2023 je bila revizija direktive o energiji iz obnovljivih virov - odpre se v novem zavihku. za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. S to revizijo se je cilj EU glede deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030 zvišal z 32 %, kakor je bilo določeno leta 2018, na najmanj 42,5 %, po možnosti pa 45 %. Revidirana direktiva odpravlja nedavna ozka grla in neučinkovitosti z uvedbo novih ukrepov za obnovljivi vodik ter obnovljive vire energije v prometu in industriji. Poleg tega so v njej pojasnjena določena tehnična vprašanja, vključno z merili glede trajnostnosti za bioenergijo, prej začasna pravila za skrajšanje in poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj - odpre se v novem zavihku. za projekte na področju energije iz obnovljivih virov pa so postala stalna.

Obnovljivi viri energije

Po sprejetju strategije za sončno energijo - odpre se v novem zavihku. in vzpostavitvi industrijskega partnerstva za biometan - odpre se v novem zavihku. leta 2022 se je EU v letu 2023 osredotočila na obnovljivi vodik in vetrno energijo.

Kar zadeva vodik, je bilo najprej treba opredeliti, kaj se sploh šteje za obnovljivi vodik, da bi ta nova tehnologija lahko zaživela. To je bilo določeno v delegiranih aktih o vodiku - odpre se v novem zavihku., v katerih je bil tudi poudarjen pomen ustvarjanja dodatne energije iz obnovljivih virov za proizvodnjo obnovljivega vodika. Določitev teh standardov EU je ključnega pomena za razcvet sektorja.

Še en pomemben mejnik je bil decembra doseženi politični dogovor glede svežnja o nizkoogljičnem plinu in vodiku - odpre se v novem zavihku.. Ta pobuda naj bi spodbudila uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, pri čemer je poseben poudarek na vzpostavitvi trga obnovljivega vodika.

Marca je evropsko zavezništvo za čisti vodik - odpre se v novem zavihku., ki je bilo ustanovljeno leta 2020 za podporo obsežnemu uvajanju tehnologij čistega vodika do leta 2030, objavilo časovni načrt - odpre se v novem zavihku. za standardizacijo vodika. V njem je predstavljen celovit pregled vrzeli, izzivov in potreb v zvezi s standardizacijo, ki so jih ugotovili člani zavezništva. Zavezništvo je objavilo tudi priročnik o koridorjih za oskrbo z vodikom - odpre se v novem zavihku., ki vsebuje posodobljen pregled razvoja ključnih infrastrukturnih projektov po vsej EU, potrebnih za vzpostavitev nizkoogljičnega evropskega nosilnega omrežja za vodik - odpre se v novem zavihku.. Cilj te pobude je izkoristiti obstoječe in nove plinovode za oblikovanje vodikovega omrežja, ki bo pokrivalo vso celino.

Kar zadeva proizvodnjo obnovljivega vodika, je evropsko partnerstvo za elektrolizatorje obnovilo svojo zavezanost - odpre se v novem zavihku. uresničevanju skupne izjave - odpre se v novem zavihku. iz leta 2022 o desetkratnem povečanju zmogljivosti EU za proizvodnjo elektrolizatorjev do leta 2025.

Komisija je predlagala tudi vzpostavitev vseevropskega obrata za vodik, imenovanega evropska vodikova banka - odpre se v novem zavihku.. Ta bo zagotovila naložbeno varnost in poslovne priložnosti za proizvodnjo obnovljivega vodika na evropski in svetovni ravni, in sicer z dvema mehanizmoma financiranja (od katerih bo eden namenjen spodbujanju proizvodnje vodika v EU, drugi pa mednarodnemu uvozu v EU), oceno povpraševanja in potreb po infrastrukturi ter usklajevanjem različnih virov financiranja za bolj racionalizirane naložbe v trajnostni vodik.

Komisija je marca z evropskimi deležniki podpisala skupno izjavo - odpre se v novem zavihku. o spodbujanju raziskav in inovacij na področju obnovljivega vodika za okrepitev uvajanja obnovljivega vodika in pospešitev prehoda na čisto energijo.

EU je sprejela tudi ukrepe za pospešitev uvajanja vetrne energije in inovacij na tem področju. Sektor vetrne energije v EU za razliko od sektorja vodika, ki se šele razvija, že piše zgodbe o uspehu. Dosegel je diskontirano lastno ceno proizvodnje energije, ki je primerljiva ali celo nižja - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku. kot pri fosilnih gorivih, v letu 2023 (od januarja do avgusta) pa je na vetrni energiji v povprečju temeljilo 17,2 % - odpre se v novem zavihku. električne energije, porabljene v EU. Vseeno pa so še vedno prisotni določeni izzivi. Med njimi so zamude pri izdajanju dovoljenj, pomanjkanje spretnosti ter nacionalni razpisi, ki so zasnovani tako, da je cena pomembnejša od trajnostnosti. Poleg tega proizvajalcem vetrnih turbin niso na voljo jasni načrti držav članic glede uvajanja vetrne energije, kar ob upoštevanju svetovne konkurence in nestanovitnih cen primarnih proizvodov dodatno otežuje načrtovanje projektov.

Da bi odpravila nekatere od izzivov, s katerimi se še naprej sooča ta sektor, je Komisija oktobra predstavila evropski akcijski načrt za vetrno energijo - odpre se v novem zavihku..

Evropski akcijski načrt za vetrno energijo vsebuje šestih glavnih delov, ki obravnavajo s tem povezane pomisleke, in bo pripomogel k povečanju zmogljivosti vetrne energije z 204 gigavatov leta 2022 na želeni cilj 500 gigavatov leta 2030

Ta akcijski načrt vključuje začetek izvajanja pobude Accele-RES, ki bo prispevala k digitalizaciji postopka izdajanja dovoljenj, tudi z namenskim spletnim orodjem za pomoč pri tem postopku. Načrt bo tudi okrepil konkurenčnost industrije proizvodnje vetrne energije v EU, saj bo proizvajalcem EU olajšal dostop do tujih trgov, poleg tega pa bo zagotovil zaščito pred izkrivljanjem trgovine (vključno z nepoštenim subvencioniranjem proizvodov, povezanih z vetrno energijo, ki se uvažajo v EU) ter omogočil standardizacijo opreme za vetrno energijo za izboljšanje interoperabilnosti, kakovosti in trajnostnosti.

Konec leta 2023 je 21 držav članic predložilo zaveze za vetrno energijo - odpre se v novem zavihku., v katerih so navedle predvidene projekte vetrne energije in raven uvajanja vetrne energije v bližnji prihodnosti (2024–2026). To bo zagotovilo večjo gotovost za proizvajalce in vlagatelje ter tako prispevalo k obsežnejšemu uvajanju projektov vetrne energije.

Podpiranje prehoda na energijo iz obnovljivih virov

Del prehoda na energijo iz obnovljivih virov je tudi iskanje načinov za njeno zajemanje in shranjevanje, na primer za obdobja, ko ni vetra ali sonca.

Eden od možnih načinov shranjevanja obnovljivih virov energije je uporaba baterij. Evropsko zavezništvo za baterije - odpre se v novem zavihku., ki ga je EU vzpostavila v podporo evropskemu ekosistemu baterij, ima že od leta 2017 ključno vlogo pri podpiranju napredka na tem področju. Na njegovem sedmem srečanju na visoki ravni - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku. marca 2023 je bilo poudarjeno, da je treba dovolj ljudi opremiti s spretnostmi, potrebnimi za industrijo baterij.

Še en pomemben vidik prehoda na obnovljive vire energije je zagotavljanje pravičnega prehoda in izpopolnjevanja delovne sile v panogah, prizadetih zaradi prehoda na čisto energijo. Ob upoštevanju tega je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti (za več informacij glej poglavje 6).

Komisija je leta 2023 poleg obravnavanja pomanjkanja specifičnih spretnosti s pobudami, kot je akcijski načrt za vetrno energijo, pomagala vzpostaviti obsežno partnerstvo za spretnosti na področju energetsko intenzivnih panog - odpre se v novem zavihku. in obsežno partnerstvo za spretnosti na področju energije iz obnovljivih virov - odpre se v novem zavihku.. Ti partnerstvi bosta zaposlene v zadevnih panogah opremili s spretnostmi, potrebnimi za udeležbo v prehodu EU na energijo iz obnovljivih virov, in jim pomagali pri spoprijemanju s spreminjajočim se trgom dela. Njun cilj je ugotoviti, katere vrzeli v spretnostih obstajajo, ter prispevati k oblikovanju ustreznih učnih načrtov in programov za njihovo odpravo.

Ti partnerstvi tudi dopolnjujeta obstoječe pobude, kot je evropska akademija zavezništva za baterije - odpre se v novem zavihku., ki je namenjena usposabljanju, preusposabljanju in izpopolnjevanju delavcev in delavk za zadovoljitev povpraševanja po kvalificirani delovni sili v hitro rastoči evropski vrednostni verigi baterij. Akademija trenutno razvija in uvaja vrhunska usposabljanja v sodelovanju z izvajalci izobraževanja in usposabljanja v različnih državah članicah.

Nekaj ključnih pobud za spodbujanje kvalificirane delovne sile v EU je bilo uvedenih tudi z aktom o neto ničelni industriji in aktom o kritičnih surovinah. Z aktom o neto ničelni industriji so bile vzpostavljene akademije za neto ničelne industrije, ki naj bi podprle proizvodnjo neto ničelnih tehnologij. Podobno je bila z aktom o kritičnih surovinah ustanovljena akademija za surovine s poudarkom na krepitvi spretnosti, ki so bistvene za delovno silo v verigi oskrbe s kritičnimi surovinami.

Leta 2023 sta bila poleg tega organizirana prva dialoga o čistem prehodu. Na prvem - odpre se v novem zavihku. tovrstnem dialogu na temo vodika so sodelovali predstavniki celotne vrednostne verige vodika, ki so izmenjali zamisli in dobre prakse za okrepitev industrijske razsežnosti evropskega zelenega dogovora. Drugi dialog - odpre se v novem zavihku. pa je potekal s predstavniki energetsko intenzivnih panog.

EU države članice pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov podpira tudi z zagotavljanjem praktičnih nasvetov in prilagojenih smernic prek instrumenta za tehnično podporo. V letu 2023 je ta instrument 17 državam članicam pomagal opredeliti reforme in naložbe, potrebne za postopno opustitev ruskih fosilnih goriv - odpre se v novem zavihku.. Med področji, na katerih je bila zagotovljena tehnična podpora, so pospeševanje izdajanja dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in prenova stavb, proizvodnja vodika in biometana, diverzifikacija oskrbe s plinom ter razogljičenje industrije. Ta podpora bo prispevala k uspešnemu zelenemu prehodu in nižjim cenam energije, kar bo koristilo tako posameznikom kot podjetjem.