Solidarnost z Ukrajino

Finančna pomoč in vojaška podpora

EU in njene države članice so od začetka ruske vojne agresije do konca leta 2023 Ukrajini in njenemu prebivalstvu zagotovile skupno pomoč - odpre se v novem zavihku. v višini skoraj 85 milijard evrov. To zajema zlasti 25,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči - odpre se v novem zavihku., kar vključuje podporni sveženj v višini 18 milijard evrov - odpre se v novem zavihku. za Ukrajino v letu 2023 prek instrumenta makrofinančne pomoči +. Makrofinančna pomoč je vrsta finančne pomoči, ki jo EU zagotavlja partnerskim državam, ki se spopadajo z resnimi finančnimi težavami, da bi lahko stabilizirale svoje gospodarstvo in izvedle potrebne reforme. Ta sredstva so Ukrajini v pomoč pri nadaljnjem izplačevanju plač in pokojnin, izvajanju osnovnih javnih storitev, npr. upravljanju bolnišnic in šol ter zagotavljanju namestitev za premeščene osebe, in obnovi kritične infrastrukture. Državi so prav tako v pomoč pri izvajanju institucionalnih reform, kot so protikorupcijske in pravosodne reforme.

Skupna vojaška pomoč, ki so jo EU in njene države članice doslej zagotovile Ukrajini, znaša več kot 27 milijard evrov, kar vključuje 5,6 milijarde evrov, ki so bili dodeljeni v okviru evropskega mirovnega instrumenta - odpre se v novem zavihku.. To vključuje skupno javno naročanje in takojšnjo dostavo streliva Ukrajini, kar je bilo dogovorjeno marca 2023 - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku., pri čemer je bilo do konca leta dostavljenih približno 313 600 kosov streliva in 3 315 izstrelkov. Evropski mirovni instrument prispeva tudi h krepitvi zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil prek misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini - odpre se v novem zavihku., ki ji je bilo dodeljenih 362 milijonov evrov, ki jih upravlja Svet Evropske unije. Večino preostale vojaške pomoči Ukrajini zagotavljajo in dvostransko financirajo države članice.

Junija je bil Ukrajini omogočen dostop do programa EU za financiranje infrastrukture - odpre se v novem zavihku., tj. Instrumenta za povezovanje Evrope - odpre se v novem zavihku.. To pomeni, da lahko Ukrajina zdaj zaprosi za sredstva EU za infrastrukturne projekte, ki bodo izboljšali njene energetske, prometne in digitalne povezave z EU. Leta 2023 je EU sprejela tudi zgodovinsko odločitev - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku., da začne pristopna pogajanja z Ukrajino, pri čemer je priznala njena znatna prizadevanja za uskladitev s standardi EU (glej poglavje 8).

EU je vse leto podpirala tudi sosednje države Ukrajine, zlasti Moldavijo, ki je prejela humanitarno pomoč v višini 58 milijonov evrov, večjo makrofinančno pomoč in dostop do programa EU za financiranje infrastrukture - odpre se v novem zavihku..

89 % ljudi v EU se strinja, da bi morala EU še naprej zagotavljati humanitarno pomoč ljudem, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini.

85 % ljudi v EU je mnenja, da je ruska invazija na Ukrajino razkrila, da mora EU zagotoviti svojo energetsko in gospodarsko varnost.

77 % ljudi v EU je navedlo, da bi morale ruske oblasti odgovarjati za trenutne razmere v Ukrajini.

79 % ljudi v EU meni, da je zaradi ruske invazije na Ukrajino jasno, da mora EU okrepiti vojaško sodelovanje med državami članicami.

71 % ljudi v EU je navedlo, da bi morala EU še naprej izkazovati solidarnost z Ukrajino.

Vira: raziskava Flash Eurobarometer 533 - odpre se v novem zavihku., september 2023, standardna raziskava Eurobarometer 100 - odpre se v novem zavihku., december 2023.

Sankcije EU

EU je poleg finančne pomoči in druge oprijemljive podpore za Ukrajino in njeno ljudstvo v odziv na rusko vojno agresijo proti njej uvedla doslej najstrožje in daljnosežne sankcije proti Rusiji.

Sankcije so eden od instrumentov EU v odziv na to nepravično in nezakonito vojno, njihov cilj pa je oslabiti gospodarsko zmožnost Rusije in omejiti njeno zmožnost financiranja vojaške agresije. Sankcije v tem smislu izpolnjujejo ključni cilj EU, tj. nadaljevati prizadevanja za pravičen in trajen mir. EU je od 23. februarja 2022 proti Rusiji uvedla skupno 12 svežnjev sankcij. Ti se nanašajo na določene osebe in subjekte, pa tudi na finančni, industrijski, prometni in energetski sektor.

EU se je skupaj s partnericami dogovorila o prednostnem seznamu sankcioniranega blaga za bojišča - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku.. Podjetja bi morala za to blago uporabljati potrebno skrbnost, tretje države pa ga ne smejo izvažati v Rusijo. Poleg tega je EU opredelila gospodarsko kritično blago - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku., pri katerem so razvidni neobičajni trgovinski tokovi. Pri tem gre za blago, ki vstopa v Rusijo prek nekaterih tretjih držav.

Ukrepi zamrznitve sredstev so ena najbolj prepoznavnih in politično pomembnih vrst sankcij. Omejevalni ukrepi trenutno veljajo za skoraj 1 950 subjektov in posameznikov - odpre se v novem zavihku., zamrznjeno pa je bilo več kot 28 milijard evrov sredstev, ki pripadajo ruskim in beloruskim oligarhom in podjetjem. Poleg tega so države članice poročale o zamrznjenih sredstvih ruske centralne banke v EU v višini več kot 200 milijard evrov.

Vojna in omejevalni ukrepi so veliko breme za rusko gospodarstvo, saj prispevajo k hitro rastočim izdatkom, razvrednotenju rublja, vse večji inflaciji in nezadostni ponudbi delovne sile na trgu dela zaradi manjšega števila delavcev. Rubelj je od vrhunca poleti 2022 izgubil približno 40 % vrednosti, zaradi česar je morala ruska centralna banka zvišati svoje obrestne mere z 8 % na 16 % in okrepiti nadzor kapitala. Proračunski prihodki od nafte in plina so se leta 2023 zmanjšali za 40 % zaradi cenovne kapice za nafto, dogovorjene s partnericami skupine G7. Ta učinek se bo sčasoma še okrepil, saj so bili ukrepi zasnovani tako, da bodo dolgoročno vplivali na proračun ter industrijsko in tehnološko bazo Rusije.

Sankcije so bile sprejete tudi proti zaveznici Rusije – Belorusiji. Svet je 3. avgusta 2023 sprejel 7. sveženj sankcij - odpre se v novem zavihku. v odziv na kršitve človekovih pravic in zatiranje civilne družbe v državi. EU ne nalaga splošnih sankcij za celotno državo, temveč se osredotoča na strateške sektorje beloruskega gospodarstva, kot so trgovina z orožjem, trgovina s tehnologijami za potencialno vojaško uporabo ter trgovina z blagom, ki se uporablja v letalski in vesoljski industriji.

Boj proti dezinformacijam

Rusija prek medijskih hiš v državni lasti in z njimi povezanih kanalov razširja izkrivljene informacije in vojno propagando, s čimer poskuša racionalizirati svoja agresivna dejanja proti Ukrajini ter prenesti odgovornost na Ukrajino in Zahod. EU v boju proti temu podpira vzpostavljanje stikov Ukrajine s svetovnimi partnerji, tudi v mednarodnih forumih in razpravah. EU ukrepa na številnih ravneh, da bi dosegla čim več ljudi, pri čemer podpira vladne institucije, civilno družbo, medijske organizacije in spletne platforme v skladu s posodobljenim kodeksom ravnanja glede dezinformacij - odpre se v novem zavihku..

EU je v okviru sankcij proti Rusiji začasno prekinila dejavnosti radiodifuzije številnih ruskih prokremeljskih medijskih hiš v državni lasti, ki širijo dezinformacije. Na splošno je leto 2023 pomenilo korenito spremembo v boju proti dezinformacijam v EU. Z začetkom veljavnosti akta o digitalnih storitvah - odpre se v novem zavihku. morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov rutinsko ocenjevati vsa morebitna družbena tveganja, ki jih predstavljajo njihove storitve. Med njimi so grožnje svobodi izražanja in tveganje, da se njihove storitve uporabljajo za dezinformacijske kampanje.

- odpre se v novem zavihku.

PODKAST Prisluhnite članku, ki ga je EUvsDisinfo objavil o tem, kako Rusija izkrivlja resnico, ali ga preberite.

Komisija je julija objavila razpis za zbiranje predlogov - odpre se v novem zavihku. v vrednosti 1,2 milijona evrov za projekte, ki lahko pojasnijo, kako se dezinformacijski diskurzi o ruski vojni proti Ukrajini, volitvah in skupnosti LGBTIQ pojavljajo na spletu in zunaj njega ter kako jih odpraviti. Ti projekti bodo del širših prizadevanj za boj proti dezinformacijam, kot sta platforma EUvsDisinfo - odpre se v novem zavihku. in sistem hitrega obveščanja - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku..

V letu 2023 so se nadaljevale ciljno usmerjene komunikacije v družbenih medijih in kampanje za razkrivanje ruskih dezinformacij o sankcijah ter prehranski in energetski varnosti. Da bi se razseljene osebe iz Ukrajine zavedale svojih pravic, je Komisija izvedla kampanjo ozaveščanja o pomenu uporabe uradnih virov informacij.

Humanitarna pomoč in civilna zaščita za Ukrajino

Financiranje civilne zaščite in humanitarne pomoči s strani EU - odpre se v novem zavihku. ljudem v Ukrajini zagotavlja več oblik podpore. Ta pomoč je skupaj vredna približno 1,6 milijarde evrov (okoli 800 milijonov evrov v obliki humanitarne pomoči in 800 milijonov evrov v obliki ponudb civilne zaščite v naravi). Humanitarna pomoč vključuje zagotavljanje hrane, vode, osnovnih gospodinjskih potrebščin, zdravstvenega varstva, duševnega zdravja in psihosocialne podpore ter zasilnih bivališč. Pomoč EU Ukrajini vključuje tudi pomoč mladim Ukrajincem in Ukrajinkam, da lahko nadaljujejo izobraževanje, ter zagotavljanje denarne pomoči za kritje osnovnih potreb. EU svojo humanitarno in razvojno pomoč usklajuje s pristopom povezanosti - odpre se v novem zavihku., pri čemer zagotavlja ne le kritje neposrednih potreb, temveč tudi dolgoročno trajnostno pomoč.

Psihosocialna podpora se razseljenim osebam v državah članicah zagotavlja prek programa EU za zdravje - odpre se v novem zavihku. in večinoma v sodelovanju z Mednarodno federacijo Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Poleg tega EU usklajuje medicinske evakuacije ukrajinskih pacientov, ki nujno potrebujejo zdravljenje, in jih premešča v bolnišnice po vsej Evropi, da bi lahko prejemali specializirano oskrbo. Med marcem 2022 in 19. decembrom 2023 je bilo v 22 držav članic ali držav Evropskega gospodarskega prostora uspešno premeščenih skoraj 3 000 pacientov, ki so potrebovali medicinsko evakuacijo.

EU prek Centra za usklajevanje nujnega odziva - odpre se v novem zavihku. usklajuje doslej največjo operacijo civilne zaščite za zagotavljanje nujne pomoči ljudem v stiski (glej poglavje 8).

Vseh 27 držav članic ter Islandija, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija so prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite ponudile pomoč v naravi, ki obsega medicinsko opremo, potrebščine za zavetišča, vozila ter gasilsko in energetsko opremo. Da bi EU to nujno opremo lahko dostavila v Ukrajino, je odprla dodatna logistična vozlišča na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem. Do konca leta 2023 je bilo Ukrajini dostavljenih skoraj 100 000 ton tovrstne pomoči.

EU je zagotovila tudi pomoč iz zalog v okviru rescEU - odpre se v novem zavihku.. Gre za rezervo evropskih zmogljivosti, ki jo v celoti financira EU. Zajema floto letal in helikopterjev za gašenje požarov ter letal za medicinsko evakuacijo kot tudi zaloge medicinske opreme in poljske bolnišnice, ki se lahko uporabijo v primeru izrednih razmer. EU je v Ukrajino poslala električne generatorje, medicinsko opremo in začasna zavetišča.

Poleg tega so bile v odziv na uničenje jezu Nova Kahovka - odpre se v novem zavihku. odpremljene čistilne naprave za vodo, v odziv na tveganja za javno zdravje, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, pa je bila dobavljena posebna oprema, npr. dekontaminanti, zaščitne obleke in tablete joda.

EU je decembra 2022 začela kampanjo Šolski avtobusi za Ukrajino - odpre se v novem zavihku., da bi ukrajinskim otrokom pomagala pri vrnitvi v šolo. V okviru kampanje so EU in države članice v Ukrajino poslale več kot 380 avtobusov.

Sprejem ljudi, ki bežijo pred vojno

Neizzvana in neupravičena ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila največje prisilno razseljevanje ljudi v Evropi po drugi svetovni vojni. EU je za zaščito pravic ljudi, ki iz Ukrajine bežijo v EU, hitro sprejela Direktivo o začasni zaščiti - odpre se v novem zavihku.. Do konca leta 2023 je imelo skoraj 4,2 milijona ljudi iz Ukrajine pravico do prebivanja, nastanitve, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dela v EU. Oktobra je bila ta začasna zaščita podaljšana - odpre se v novem zavihku. do marca 2025. Solidarnostna platforma - odpre se v novem zavihku. je državam članicam pomagala pri usklajevanju sprejema beguncev in begunk iz Ukrajine - odpre se v novem zavihku. ter je še naprej v pomoč pri izvajanju direktive.

EU je za zaščito Ukrajincev in Ukrajink:

• 2022

• 4. marca 2022

  

  aktivirala začasne zaščitne ukrepe za ljudi, ki bežijo pred vojno

• 6. aprila 2022

  

  izdala priporočilo o hitrem, poštenem in prožnem postopku priznavanja kvalifikacij

• 14. junija 2022

  

  izdala smernice za lažji dostop do delovnih mest, usposabljanja in učenja odraslih v EU

• 6. julija 2022

  

  zagotovila smernice v okviru pobude za „varne domove“ za podporo gostiteljem in gostom

• 10. oktobra 2022

  

  začela izvajati pilotno pobudo za nabor talentov EU, ki je spletno orodje za pomoč ljudem pri iskanju zaposlitve v EU

• 2023

• 4. marca 2023

  

  zagotovila zaščito 4 milijonom ljudem v EU, med drugim tudi več kot 700 000 študentom

Zagotavljanje hitrega in učinkovitega vključevanja na trg dela je eden od pomembnih načinov, s katerimi EU izraža dobrodošlico tistim, ki bežijo pred oboroženim spopadom. Z ukrepi, sprejetimi v okviru kohezijske politike leta 2022, kot sta kohezijski ukrep za begunce v Evropi - odpre se v novem zavihku. in prožna pomoč za ozemlja - odpre se v novem zavihku., je bila uvedena potrebna prožnost v pravilih za financiranje v okviru kohezijske politike, da bi države članice lahko ta sredstva uporabile za sprejem beguncev in begunk iz Ukrajine. V letu 2023 so ti ukrepi še naprej omogočali dodeljevanje sredstev programom socialnega vključevanja, zdravstvu, oskrbi s hrano ter osnovni pomoči in usmerjevanju glede trga dela. Slednje področje vključuje jezikovne tečaje, izobraževanje, socialne storitve in otroško varstvo. Zaposlitev ljudem pomaga, da obnovijo svoje življenje, poglabljajo spretnosti in prispevajo k skupnostim države gostiteljice ter bodo sčasoma podprli obnovo v Ukrajini.

V EU zdaj dela več kot 1,5 milijona Ukrajincev in Ukrajink.

Vir: raziskava evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje - odpre se v novem zavihku..

EU Ukrajincem in Ukrajinkam pomaga pri vključevanju na trg dela, saj omogoča hitro potrjevanje znanj in spretnosti ter priznavanje poklicnih in akademskih kvalifikacij. Vzpostavila je pilotno pobudo za nabor talentov EU - odpre se v novem zavihku., tj. spletno orodje za iskanje zaposlitve, ki ljudi, ki so pobegnili pred vojno v Ukrajini, povezuje z ustreznimi prostimi delovnimi mesti. Poleg tega javni zavodi za zaposlovanje držav članic povezujejo iskalce zaposlitve z delodajalci na nacionalni ravni. Julija je evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje sprejela skupne smernice za nadaljnjo podporo vključevanju na trg dela.

EU je zavezana tudi zagotavljanju dostopa do visokokakovostnega izobraževanja za razseljene ukrajinske otroke. Mobilizirala je več orodij, predvsem prek strateškega okvira evropskega izobraževalnega prostora - odpre se v novem zavihku., kot so politične smernice o vzajemnem učenju, spletne platforme in financiranje. Program financiranja Erasmus+ - odpre se v novem zavihku. se prav tako uporablja v podporo izobraževanju begunskih študentk in študentov. Visokošolskemu izobraževanju nudi dodatno podporo program štipendij MSCA4Ukraine - odpre se v novem zavihku.. Zahvaljujoč financiranju in podpori, ki ju zagotavlja ta pobuda, je lahko ob koncu leta 2023 skupno 124 ukrajinskih raziskovalcev in raziskovalk nadaljevalo svoje delo v EU in različnih državah, ki niso članice EU in so del programa Obzorje Evropa.

Poleg tega je Komisija sprejela tri nove pobude - odpre se v novem zavihku. za okrepitev sodelovanja EU z Ukrajino na področju raziskav in inovacij: novi urad programa Obzorje Evropa v Kijevu - odpre se v novem zavihku., novo pobudo Evropskega sveta za inovacije v podporo ukrajinski visokotehnološki skupnosti - odpre se v novem zavihku. ter novo vozlišče skupnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo - odpre se v novem zavihku..

EU se prav tako zaveda, kakšno vrednost ima kulturno izražanje pri prebolevanju travmatičnih dogodkov, ustvarjanju občutka skupnosti in medsebojnem razumevanju. Leta 2022 je bil v okviru programa EU Ustvarjalna Evropa objavljen razpis za prijavo projektov - odpre se v novem zavihku., ki bi podpirali umetnice in umetnike ter kulturne organizacije zunaj Ukrajine. Maja 2023 so bili razglašeni zmagovalci - odpre se v novem zavihku. – konzorciji ZMINA, Culture Helps in U-RE-HERIT, ki bodo podpirali ukrajinske umetnice in umetnike ter prispevali k obnovi ukrajinske kulturne dediščine.

Vključevanje v enotni trg in druge sporazume

Ukrajina se je aprila 2023 kot sodelujoča država pridružila mehanizmu Unije na področju civilne zaščite - odpre se v novem zavihku.. Čeprav Ukrajina avgusta k mehanizmu še ni uradno pristopila, je prispevala 51 prvih reševalcev in 19 vozil za pomoč pri reševalnih akcijah po uničujočih poplavah v Sloveniji. Ukrajina bo lahko v vlogi polnosodelujoče države prek mehanizma razpošiljala pomoč skupaj z drugimi članicami, kadar se bo druga država spopadala s kriznimi razmerami, in ji bo lahko ponudila enako solidarnost, kot jo je prejela sama. Gre za pomemben korak k povezovanju Ukrajine z EU, ki razširja vzhodno sosedstvo mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Ukrajini prinaša koristi še ena pomembna značilnost enotnega trga. Aprila 2022 je EU sodelovala z evropskimi in ukrajinskimi mobilnimi operaterji - odpre se v novem zavihku., da bi ponudila cenovno dostopno ali brezplačno gostovanje v obeh regijah. Ta sporazum, ki je bil julija 2023 podaljšan za nadaljnje leto, pomaga razseljenim iz Ukrajine ohranjati čezmejne stike, pri čemer operaterji zagotavljajo dodatno znižanje stroškov povezave.

Obenem si Komisija prizadeva za vključitev tega sporazuma o gostovanju v pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino. Ko bo dokončan, bo sporazum zagotovil brezplačno uporabo mobilnih storitev za ukrajinske obiskovalce v EU in popotnike iz EU v Ukrajini. Hitrost vključevanja Ukrajine v trg gostovanja EU bo odvisna od njegovega sprejetja in izvajanja ustrezne zakonodaje EU.

Prehranska varnost

Rusija zaostruje krizo v varnosti svetovne preskrbe s hrano z namernim blokiranjem izvoza žita prek Črnega morja, napadi na žitne silose in kmetijsko infrastrukturo v Ukrajini ter omejevanjem izvoza kmetijskih proizvodov in gnojil.

EU, njene države članice, Ukrajina in Moldavija so leta 2022 vzpostavile solidarnostne pasove med EU in Ukrajino - odpre se v novem zavihku., da bi se žito brez izhoda iz Ukrajine lahko izvozilo. Te alternativne poti, ki zajemajo železnice, ceste in plovne poti, olajšujejo izvoz iz Ukrajine in uvoz ključnih dobrin, kot so humanitarna pomoč in gnojila.

EU je junija 2023 napovedala, da bo v devet čezmejnih projektov vložila 250 milijonov evrov - odpre se v novem zavihku. za izboljšanje povezav med Ukrajino, Moldavijo in njihovimi sosednjimi državami v Uniji Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško. Projekti vključujejo študije in dela na železniških in cestnih mejnih prehodih za razširitev in nadgradnjo infrastrukture ter izboljšanje parkirišč in objektov in opreme za pretovarjanje.

Solidarnostni pasovi: ključna vloga pri varnosti svetovne preskrbe s hrano

Solidarnostni pasovi so Ukrajini v letih 2022 in 2023 omogočili:

• izvoz več kot 65 milijonov ton kmetijskih proizvodov, vključno s skoraj 61 milijoni ton žita, oljnic in sorodnih proizvodov, tudi v države, ki jih je pomanjkanje hrane najbolj prizadelo;
• izvoz več kot 51 milijonov ton nekmetijskih proizvodov iz Ukrajine, kot so rude, železo, jeklo in les;
• dohodke v višini okoli 44 milijard evrov za ukrajinske kmete in podjetja;
• uvoz več kot 43 milijonov ton ključnega blaga, kot je gorivo (v vrednosti 88 milijard evrov).

Leta 2023 je bila vzpostavljena skupna koordinacijska platforma - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku., da bi se izboljšal trgovinski tok med EU in Ukrajino. Prizadevanja platforme so se okrepila, potem ko je Rusija 17. julija prekinila črnomorsko pobudo za žito in ustavila izvoz žita prek Črnega morja.

Podpiranje držav članic

Posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini se občutijo tudi zunaj meja Ukrajine. Kot sosednje države Ukrajine so prizadete tudi države članice, zlasti na področju trgov energije in živil. (Za več informacij o tem, kako EU obravnava energetsko krizo, glej poglavje 4.)

EU je leta 2023 odobrila državno pomoč v višini 487 milijard evrov za podporo državam članicam v okviru ruske vojne agresije proti Ukrajini.

Začasni okvir za krizne razmere in prehod - odpre se v novem zavihku., ki se uporablja od 9. marca 2023, je eno od orodij, ki jih lahko države članice uporabijo za ublažitev posledic vojne na svoja gospodarstva.

omejene zneske pomoči dodelijo podjetjem, ki so jih prizadele sedanja kriza ali s tem povezane sankcije in povračilne sankcije,

zagotovijo, da je podjetjem na voljo zadostna likvidnost,

podjetjem nadomestijo dodatne stroške, nastale zaradi izjemno visokih cen plina in električne energije.

Poleg tega je EU po prekinitvi programov sodelovanja z Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo leta 2023 nakazala dodatnih 135 milijonov evrov - odpre se v novem zavihku., ki so bili prvotno predvideni za projekte, ki naj bi se izvajali s tema državama, v druge programe, ki bodo okrepili sodelovanje med državami članicami ter Ukrajino in Moldavijo.

EU je med letom tudi zagotovila, da so lahko vse regije v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem in Finskem, ki naj bi sodelovale v programih sodelovanja z Rusijo in Belorusijo, sodelovale v drugih obstoječih programih medregionalnega sodelovanja.

Podpora kmetom v EU

Zaradi pomena Rusije in Ukrajine za svetovno oskrbo z žiti in oljnicami je sedanja vojna Rusije proti Ukrajini povzročila veliko negotovost in nestanovitnost na zadevnih trgih.

Ker so običajne ukrajinske izvozne poti prek črnomorskih pristanišč blokirane ali močno omejene, blaga ni mogoče tako uspešno izvažati v namembne kraje kot prej. Tako se na trgih držav članic, ki mejijo na Ukrajino, vse pogosteje pojavljajo ukrajinska žita in oljnice, kar ustvarja logistična ozka grla.

EU je leta 2023 v skladu z uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih za Ukrajino - odpre se v novem zavihku. uvedla dva svežnja podpore ter začasno prepoved uvoza pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen iz Ukrajine v Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško. To je pripomoglo k odpravi logističnih ozkih grl in pomislekov kmetov v prizadetih državah članicah, obenem pa je EU omogočilo nadaljnjo gospodarsko podporo Ukrajini v obliki ničelnih tarif za ves ukrajinski uvoz.

Skupno je bilo iz kmetijske rezerve skupne kmetijske politike zagotovljenih več kot 156,3 milijona evrov za podporo najbolj prizadetim kmetom v petih državah članicah, ki mejijo na Ukrajino. Zadevne države članice so lahko uporabile tudi nacionalna sredstva podpore za zagotovitev dodatnega nadomestila, po potrebi z dodatno ali namensko državno pomočjo. Poleg tega je Komisija s tretjim svežnjem podpore - odpre se v novem zavihku. mobilizirala dodatnih 330 milijonov evrov sredstev, ki bodo dodeljena kmetom v drugih državah članicah EU, ki jih pestijo visoki vhodni stroški in posebne težave, povzročene z rusko vojno agresijo. Nedavno vzpostavljeni evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti - odpre se v novem zavihku. je omogočil hitro mobilizacijo strokovnega znanja ter javne in zasebne deležnike že v zgodnji fazi opozoril na težave in ozka grla. Odziv EU je bil oblikovan na podlagi rezultatov razprav med temi deležniki.

Preiskovanje in kazenski pregon vojnih zločinov

Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini ruske oblasti nenehno kršijo mednarodne človekove pravice sodeč po številnih poročilih o vojnih zločinih in napadih na civiliste. Do konca leta 2023 so Ukrajina in 16 držav članic začele preiskave mednarodnih zločinov, ki jih je v Ukrajini zagrešila Rusija.

Šest dni po začetku vojne je Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - odpre se v novem zavihku. (Eurojust) pomagala ustanoviti skupno preiskovalno skupino - odpre se v novem zavihku. za zbiranje dokazov ter preiskovanje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Danes skupino sestavljajo Ukrajina, šest držav članic, Mednarodno kazensko sodišče ter Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Zaradi zapletenosti zbiranja dokazov o kaznivih dejanjih po mednarodnem pravu (npr. zbiranje pričevanj ljudi v različnih državah) je Eurojust leta 2023 vzpostavil tudi zbirko podatkov za zavarovanje in hrambo dokazov o teh kaznivih dejanjih (zbirka podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih - odpre se v novem zavihku.). Eurojust bo za to zbirko podatkov zagotovil strokovno znanje z analizo dokazov, za nacionalne pravosodne organe pa bo pripravil praktične smernice za iskanje dokazov, ki se nahajajo v drugih državah in bi lahko bili pomembni za njihove preiskave.

Eurojust gosti tudi novoustanovljeni mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini - odpre se v novem zavihku.. Center, ki je bil odprt julija 2023, sestavljajo neodvisni nacionalni tožilci iz članov skupne preiskovalne skupine in šest ukrajinskih tožilcev, ustanovljen pa je bil za pripravo prihodnjega pregona ruskega kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini in prispevanje k njemu. Do kaznivega dejanja agresije pride, kadar visoki politični in vojaški voditelji načrtujejo, začnejo ali izvajajo obsežna agresivna dejanja z uporabo državne vojaške sile. Prvič v zgodovini se tovrstno kaznivo dejanje preiskuje, medtem ko poteka.

Tožilci bodo lahko v centru sodelovali med seboj, kar jim bo omogočilo hitro izmenjavo dokazov in dogovor o poteku preiskovalne strategije in strategije pregona. Zbirka podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih bo osrednjega pomena za delo centra, dokazi, ki jih bo zbral, pa se bodo lahko uporabili v drugih jurisdikcijah, tudi pred nacionalnimi in mednarodnimi sodišči.

Podpora Eurojusta za pravico za Ukrajino

podpora preiskavam (mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini in skupne preiskovalne skupine)

zbiranje, zavarovanje in analiza dokazov (zbirka podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih)

praktična navodila

usposabljanje pravosodnih delavcev

podpora projektni skupini EU „Freeze and Seize“

Eurojust prek svoje projektne skupine „Freeze and Seize“ zagotavlja tudi pravilno izvajanje sankcij EU. Projektna skupina preučuje morebitne povezave med kriminalno dejavnostjo ter ruskimi in beloruskimi posamezniki in podjetji. Preučuje tudi, kako lahko kazenskopravni ukrepi, kot je zaplemba premoženja, prispevajo k obnovi Ukrajine.

Obnova Ukrajine

EU se je zavezala, da bo zagotovila, da bo Rusija plačala škodo, povzročeno v Ukrajini. Zato preučuje možnosti za podporo obnovi Ukrajine (v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom) z izrednimi prihodki, ustvarjenimi z upravljanjem rezerv ruske centralne banke, ki so zaradi sankcij trenutno zamrznjene v EU. V ta namen je Komisija decembra sprejela predloge o zamrznitvi izrednih prihodkov na podlagi sredstev ruske centralne banke.

Poleg tega EU z mednarodnimi partnerji usklajuje obnovo Ukrajine. EU, Ukrajina in partnerke skupine G7 so januarja 2023 vzpostavile - odpre se v novem zavihku. multilateralno platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino skupine G7 - odpre se v novem zavihku.. Platforma ima ključno vlogo pri usklajevanju podpore za takojšnje potrebe Ukrajine po financiranju ter za prihodnje okrevanje in obnovo njenega gospodarstva iz različnih virov in vzpostavljenih finančnih instrumentov.

EU je med februarskim obiskom kolegija komisarjev v Ukrajini napovedala sveženj pomoči v višini 1 milijarde evrov za prizadevanja za obnovo, ki je del celotnega svežnja pomoči državi. Komisarji in komisarke ter ukrajinska vlada so razpravljali tudi o tem, kako bi lahko EU Ukrajini pomagala pri trajnostni in vključujoči obnovi mest. Pobuda Phoenix - odpre se v novem zavihku. (Project for a Holistic Orientation towards Environmental New Infrastructure in Ukrainian Cities – projekt za celostno usmeritev proti novi okoljski infrastrukturi ukrajinskih mest) se je začela izvajati marca. Pobuda bo ukrajinskim mestom omogočila dostop do najsodobnejših tehnologij in strokovnega znanja skupnosti novega evropskega Bauhausa - odpre se v novem zavihku.. Prav tako bo ukrajinska mesta povezala s podobnimi mesti v EU za izmenjavo znanja in dobrih praks o tem, kako zgraditi podnebno nevtralna in energijsko učinkovitejša mesta. Združevala bo financiranje iz misije za podnebno nevtralna in pametna mesta v okviru programa Obzorje Evropa - odpre se v novem zavihku. ter programa LIFE - odpre se v novem zavihku. s takojšnjo mobilizacijo vsaj 7 milijonov evrov.

Nazadnje je na konferenci o zelenem okrevanju Ukrajine - odpre se v novem zavihku., ki je potekala med 28. novembrom in 1. decembrom v Vilni v Litvi, ponovno potrdila nadaljnjo podporo ukrajinskim občinam ter predstavila tekoče izvajanje in prve rezultate pobude Phoenix. Obenem je misija za krožno gospodarstvo - odpre se v novem zavihku. povezala podjetja in deležnike iz industrije v EU, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo, s podjetji in javnimi kupci s sedežem v Ukrajini, s čimer se je okrepila poslovna razsežnost zelenega okrevanja Ukrajine.

EU je na junijski konferenci o okrevanju Ukrajine - odpre se v novem zavihku. v Londonu predstavila nov instrument, v katerem je predlagala do 50 milijard evrov nepovratnih sredstev in posojil za pomoč Ukrajini pri okrevanju in posodobitvi v obdobju 2024–2027.

EU je s tem izkazala neomajno podporo Ukrajini spričo ruske vojne agresije in ponovno potrdila svojo zavezanost članstvu Ukrajine v EU.

Poleg tega je podpisala sporazume v vrednosti več kot 800 milijonov evrov za mobilizacijo zasebnih naložb za okrevanje in obnovo ukrajinskega gospodarstva.