Poglavje 7 – Zaščita ljudi in svoboščin
Uvod
Leta 2023, ko so bile dokončno preklicane izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni zaradi pandemije COVID-19, so bili postavljeni končni gradniki evropske zdravstvene unije. V prihodnosti bodo vse države članice Evropske unije bolje pripravljene na skupno reševanje javnozdravstvenih kriz in bodo lahko bolje zaščitile telesno in duševno zdravje svojih državljanov. EU je okrepila svoj odziv na skupni izziv migracij z zakonodajo – s političnim dogovorom med Evropskim parlamentom in Svetom o paktu o migracijah in azilu, skupaj z operativnimi ukrepi – in s celostnimi partnerstvi z državami, ki niso članice EU.
Leto 2023 je bilo tudi leto, ko je Hrvaška postala najnovejša članica schengenskega območja in začela uživati vse koristi članstva v največjem območju prostega gibanja na svetu. Svet Evropske unije je sprejel tudi prelomno odločitev o sprejemu Bolgarije in Romunije v schengensko območje, začenši z odpravo kontrol na zračnih in morskih mejah s koncem marca 2024. EU je sprejela tudi celovite ukrepe za zaščito svojih državljanov in državljank pred grožnjami znotraj in zunaj njenih meja.
Zaščita državljank in državljanov
Teroristični napadi v eni od francoskih šol in na bruseljskih ulicah oktobra 2023 so bili ostro opozorilo na nujnost nadaljnjega prilagajanja in krepitve varnostne arhitekture EU. Med letom je bilo sprejetih več ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, trgovini z ljudmi, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in korupciji.
Komisija je države članice tudi pozvala, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev popolne skladnosti z uredbo o razširjanju terorističnih spletnih vsebin - odpre se v novem zavihku., ki ponudnike storitev zavezuje k odstranitvi terorističnih vsebin v eni uri po prejemu odredbe o odstranitvi od organov držav članic. Komisija je oktobra objavila sklop priporočil - odpre se v novem zavihku. za države članice za usklajevanje njihovega odziva na razširjanje in ojačevanje nezakonitih vsebin, kot so teroristične vsebine ali nezakoniti sovražni govor, preden lahko take vsebine resno ogrozijo javno varnost. (Za več podrobnosti glej poglavje 5.)
EU se je zavezala, da bo okrepila ukrepe proti vsem oblikam sovraštva. Evropska komisija je po zaskrbljujočem porastu sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, katerih tarča sta zlasti judovska in muslimanska skupnost, skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom vse Evropejke in Evropejce pozvala - odpre se v novem zavihku., naj se zoperstavijo sovraštvu ter se zavzemajo za strpnost in spoštovanje. EU s skupnim sporočilom krepi ukrepe na številnih področjih politike, kot so varnost, digitalno področje, izobraževanje, kultura in šport. Ti vključujejo dodatno financiranje za zaščito verskih objektov, imenovani pa so bili tudi odposlanke in odposlanci za čim večje izkoriščanje potenciala politik EU za boj proti sovraštvu.
Komisija je Svet tudi pozvala, naj na sedanji seznam kaznivih dejanj EU iz Pogodb čim prej uvrsti tudi sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, kot je bilo predlagano leta 2021 - odpre se v novem zavihku., ter ponovno poudarila, da je pomembno okrepiti izvajanje Strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) - odpre se v novem zavihku..
Državljani in državljanke ter podjetja v EU dnevno uporabljajo kritično infrastrukturo, ki zagotavlja bistvene storitve. EU v vse bolj zapletenem varnostnem in geopolitičnem okolju sprejema ukrepe za zmanjšanje ranljivosti in povečanje odpornosti na tem področju. Komisija je sprejela seznam bistvenih storitev - odpre se v novem zavihku., povezanih s kritično infrastrukturo, ki jih morajo oceniti države članice. Predlagala je načrt za kritično infrastrukturo - odpre se v novem zavihku. za okrepitev usklajevanja na ravni EU pri odzivanju na pomembne čezmejne incidente.
Komisija je decembra v okviru svežnja ukrepov - odpre se v novem zavihku., sprejetih ob 30. obletnici državljanstva EU - odpre se v novem zavihku., predlagala spremembo pravil za zaščito in podporo državljanov EU v tujini v kriznih razmerah. Cilj revidirane direktive o konzularni zaščiti - odpre se v novem zavihku. je zagotoviti boljšo in lažjo zaščito državljanov pri potovanju zunaj EU, če njihova država državljanstva nima konzulata ali veleposlaništva tam, kjer se nahajajo.
Okrepitev boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami
Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami je za storilce kaznivih dejanj zelo donosen, kar dokazujeta doslej največji porast prepovedanih drog, ki so na voljo v Evropi, in dejstvo, da so zasegi drog v EU rekordno visoki. Vpliv kriminalnih mrež, ki se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi, se čuti v vseh skupnostih – in gospodarstvih – ter zahteva skupen in usklajen odziv vlad, organov kazenskega pregona in zasebnih akterjev v ključnih sektorjih.
Ocenjeni dobiček organiziranega kriminala na podlagi nezakonitih dejavnosti, vključno z neupravičenim prometom s prepovedanimi drogami, znaša okoli 139 milijard EUR na leto, kar ustreza 1 % bruto domačega proizvoda EU.
50 % vseh umorov v Evropi je neposredno povezanih z neupravičenim prometom s prepovedanimi drogami.
70 % vseh zaseženih drog v EU poteka v pristaniščih.
40 % kriminalnih mrež, ki delujejo v EU, je vpletenih v trgovino s prepovedanimi drogami.
Evropski trg kokaina se je med letoma 2011 in 2021 povečal za 416 %.
Leta 2021 je v EU zaradi prevelikega odmerka droge umrlo 6 200 ljudi.
Komisija je za okrepitev prizadevanj EU za boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini s prepovedanimi drogami oktobra pripravila načrt - odpre se v novem zavihku. s 17 ciljno usmerjenimi ukrepi na štirih prednostnih področjih. Ukrepi temeljijo na tekočem izvajanju strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu - odpre se v novem zavihku. za obdobje 2021–2025 in strategije EU na področju drog - odpre se v novem zavihku..
Novi načrt EU za boj proti neupravičenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu
povečanje odpornosti pristanišč proti neupravičenemu prometu s prepovedanimi drogami in infiltraciji kriminala
razbitje kriminalnih mrež z visokim tveganjem z bolj usklajenimi preiskavami in uporabo razpisov ukrepov v Schengenskem informacijskem sistemu
ukrepi za preprečevanje organiziranega kriminala z izmenjavo najboljših praks med državami članicami
sodelovanje z mednarodnimi partnerji, tudi v Zahodni Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih
Poleg tega EU krepi pooblastila ključnih akterjev v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, na primer z ustanovitvijo nove Agencije EU za droge - odpre se v novem zavihku. leta 2024. Agencija bo razvila evropski sistem opozarjanja na droge za hitro obveščanje nacionalnih organov o novih nevarnih snoveh, ki vstopajo na trg. EU je povečala tudi financiranje Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala - odpre se v novem zavihku., kar je prineslo pomembne rezultate - odpre se v novem zavihku.. Poleg tega še naprej vlaga v inovativne rešitve za organe kazenskega pregona, da bi jim pomagala slediti tehnološkim spremembam in ohraniti njihovo učinkovitost pri zaščiti državljank in državljanov danes in v prihodnosti.
Korupcija ogroža varnost, saj omogoča in spodbuja organizirani kriminal, terorizem in druge oblike kriminala, vključno s pranjem denarja in nedovoljeno trgovino s prepovedanimi drogami. Komisija je leta 2023 predlagala novo zakonodajo - odpre se v novem zavihku. za boj proti korupciji in vzpostavila mrežo EU za boj proti korupciji - odpre se v novem zavihku.. Poleg tega bodo nova pravila - odpre se v novem zavihku. o dostopu do finančnih informacij, o katerih sta se junija dogovorila Evropski parlament in Svet, organom kazenskega pregona zagotovila hiter dostop do informacij o računih, na katerih storilci kaznivih dejanj in teroristi hranijo ali skrivajo svoja sredstva ali premoženje.
Istega meseca je EU sprejela nova pravila - odpre se v novem zavihku., da bi lahko organi kazenskega pregona in pravosodni organi lažje in hitreje pridobivali elektronske dokaze, ki jih potrebujejo za preiskovanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. To pomeni, da bo lahko pravosodni organ v eni državi članici pridobil elektronske dokaze od ponudnika storitev (kot je podjetje za telekomunikacije ali družbene medije) ali njegovega pravnega zastopnika v drugi državi članici.
Slike: © Adobe Stock
85 % kazenskih preiskav vključuje digitalne podatke.
Čezmejna zahteva za pridobitev digitalnih dokazov se vloži v več kot 50 % vseh kazenskih preiskav.
Povprečni čas, potreben za pridobitev digitalnih dokazov, je bil 10 mesecev za postopke medsebojne pravne pomoči in 120 dni za evropske preiskovalne naloge.
Z novimi pravili (ki bodo veljala od leta 2026) se bo čas, potreben za pridobitev digitalnih dokazov, skrajšal na le 10 dni, v nujnih primerih pa na manj kot 8 ur.
Napredek na poti k novi migracijski politiki
Novi pakt o migracijah in azilu - odpre se v novem zavihku. je namenjen dolgoročnemu upravljanju in normalizaciji migracij ter zagotavljanju varnosti in dostojnih pogojev za ljudi, ki prihajajo v EU. Prizadeva si tudi za vzpostavitev skupnega pristopa EU k migracijam in azilu, ki bo temeljil na solidarnosti, odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic.
Decembra sta Parlament in Svet dosegla dogovor o petih ključnih predlogih - odpre se v novem zavihku. pakta. Ko bodo ti predlogi uradno sprejeti, bo vzpostavljen pakt, s katerim bo določen pravni okvir, ki bo uravnotežil solidarnost in odgovornost med državami članicami za učinkovit in pravičen pristop k upravljanju migracij.
Novi pakt o migracijah in azilu: ključni predlogi, dogovorjeni leta 2023
Uredba o upravljanju azila in migracij
Vzpostavlja nov solidarnostni mehanizem za uravnoteženje sedanjega, pri katerem je peščica držav odgovornih za veliko večino prošenj za azil, ter določa jasna pravila o tem, kdo je odgovoren za prošnje za azil.
Uredba o azilnem postopku
Obravnava skupni postopek, ki ga morajo države članice upoštevati, ko ljudje zaprosijo za mednarodno zaščito, zaradi česar so azilni postopki, postopki vračanja in postopki na meji hitrejši in učinkovitejši.
Krizna uredba
Zagotavlja, da bo EU v prihodnosti pripravljena na soočanje s kriznimi razmerami, vključno z instrumentalizacijo migrantov.
Uredba Eurodac
Vzpostavlja skupno podatkovno zbirko, ki združuje natančnejše in popolnejše podatke.
Uredba o preverjanju
Oblikuje enotna pravila o identifikaciji državljanov tretjih držav ob njihovem prihodu, s čimer se bo povečala varnost v schengenskem območju.
Hkrati so bili okrepljeni operativni ukrepi za podporo državam članicam vzdolž glavnih migracijskih poti v Evropo. Komisija je leta 2023 predstavila akcijska načrta za vzhodnosredozemsko - odpre se v novem zavihku. ter zahodnosredozemsko in atlantsko - odpre se v novem zavihku. pot. Načrta vsebujeta praktične ukrepe, usmerjene v zadevne države izvora in tranzita. Dopolnjujeta akcijska načrta za zahodnobalkansko - odpre se v novem zavihku. in osrednjesredozemsko - odpre se v novem zavihku. pot, predstavljena leta 2022. Ukrepi, ki so jih sprejeli EU, države članice in mednarodni partnerji, prispevajo k obvladovanju števila nedovoljenih prihodov.
Ponovno je bila vzpostavljena evropska kontaktna skupina za iskanje in reševanje - odpre se v novem zavihku., da bi se spodbujali tesnejše usklajevanje in najboljše prakse, zlasti med državami zastave - odpre se v novem zavihku. in obalnimi državami. Poleg tega se je 19 držav članic in štiri pridružene schengenske države (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) zavezalo k izvajanju prostovoljnega solidarnostnega mehanizma, namenjenega podpori tistim državam članicam, ki so jih migracijski izzivi najbolj prizadeli. EU tudi še naprej spremlja razmere na področju migracij prek mehanizma za pripravljenost na krize v zvezi z migracijami in upravljanje takšnih kriz - odpre se v novem zavihku., da bi okrepila skupni odziv.
Komisija je za obdobje 2021–2027 državam članicam in pridruženim schengenskim državam dodelila 11,5 milijarde evrov za programe, namenjene reševanju izzivov na področju migracij, upravljanja meja in varnosti.
Po septembrskem povečanju števila prihodov iz Severne Afrike na italijanski otok Lampedusa je EU pripravila načrt v desetih točkah - odpre se v novem zavihku., ki vključuje praktične ukrepe za zmanjšanje nedovoljenih migracij in takojšnjo pomoč italijanskim organom.
Ukrepanje proti nedovoljenim migracijam
Boj proti tihotapljenju migrantov
Boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi ter njuno preprečevanje sta dve prednostni nalogi EU in ključnega pomena za celovito obravnavanje nedovoljenih migracij. Mreže za tihotapljenje migrantov znajo izkoristiti pravne vrzeli in uporabljajo nove metode za pridobivanje novih migrantov, kot so družbeni mediji in mobilne aplikacije. Ta razvoj, znan kot digitalno tihotapljenje, je nov izziv za organe kazenskega pregona in pravosodne organe. Tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi sta pogosto povezana: tihotapske mreže lahko migrante izkoriščajo že na poti ali potem, ko jih pretihotapijo v Evropo.
Operativne delovne skupine, ki jih podpira Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj - odpre se v novem zavihku., in skupne preiskovalne skupine v okviru Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - odpre se v novem zavihku. krepijo prizadevanja za boj proti mrežam za tihotapljenje migrantov. Italija je na primer ustanovila operativno projektno skupino v okviru spremljanja načrta v desetih točkah za Lampeduso. Tudi Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj - odpre se v novem zavihku. prispeva k prizadevanjem za boj proti kriminalnim združbam.
V skladu z akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) - odpre se v novem zavihku. je bilo s Tunizijo vzpostavljeno operativno partnerstvo za boj proti tihotapljenju, ki gradi na partnerstvih, sklenjenih leta 2022 z Marokom, Nigrom in Zahodnim Balkanom.
Uporaba komercialnih prevoznih sredstev, predvsem po zraku, za olajševanje nedovoljenih migracij v EU je postopoma prerasla v nov način delovanja tihotapskih mrež. V ta namen je Komisija junija sprejela nabor orodij - odpre se v novem zavihku. za podporo državam članicam, vključno s ciljno usmerjenim ozaveščanjem prevoznikov.
Komisija je novembra predlagala posodobitev - odpre se v novem zavihku. 20 let starega zakonodajnega okvira EU za boj proti tihotapljenju migrantov. Ta je vključevala predlog o določitvi minimalnih pravil - odpre se v novem zavihku. za preprečevanje nedovoljenega vstopa, tranzita in bivanja v EU ter boj proti njim, s strožjimi kaznimi za tihotapce. Nova pravila bi okrepila vlogo agencij EU, zlasti Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot tudi sodelovanje s partnerskimi državami pri reševanju tega vprašanja na svetovni ravni. EU je objavila tudi poziv k ukrepanju za svetovno zavezništvo za boj proti tihotapljenju migrantov - Dokument PDF – odpre se v novem zavihku..
90 % migrantov brez urejenega statusa pride v EU s tihotapci.
Europol je leta 2022 poročal o 15 000 tihotapcih.
Leta 2022 je bilo na zunanjih mejah EU 331 000 nedovoljenih vstopov.
Nastajajoči izzivi
Usklajena vizumska politika je del učinkovitega upravljanja migracij. EU ima brezvizumske ureditve z več kot 60 državami, kar državljanom na obeh straneh ter državam članicam in partnerskim državam prinaša številne koristi. Vendar potovanja brez vizumov prinašajo tudi migracijske in varnostne izzive - odpre se v novem zavihku.. Zaradi neusklajenosti z vizumsko politiko EU se lahko na primer država, izvzeta iz vizumske obveznosti, spremeni v tranzitno vozlišče za neregularne vstope v EU. Poleg tega sheme državljanstva za vlagatelje, ki jih izvajajo države zunaj EU brez vizumske obveznosti, predstavljajo varnostna tveganja.
Komisija je v odziv na navedene izzive danes predlagala spremembo - odpre se v novem zavihku. veljavnega mehanizma zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti - odpre se v novem zavihku.. Predlog uvaja nove razloge za zadržanje izvzetja brezvizumskih režimov, prožnejše pragove za sprožitev mehanizma in določbe za okrepitev obveznosti spremljanja in poročanja.
Komisija je oktobra Parlamentu predstavila tudi šesto poročilo - odpre se v novem zavihku. v okviru mehanizma zadržanja. Poročilo zajema razvoj dogodkov v državah Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, ki so izvzete iz vizumske obveznosti. Osredotoča se tudi na pacifiške in karibske države, ki izvajajo sheme državljanstva za vlagatelje.
Krepitev upravljanja meja
Prva evropska strategija za upravljanje meja - odpre se v novem zavihku. je bila predstavljena marca. Zagotavlja usklajen okvir za nacionalne organe ter za več kot 120 000 uslužbencev nacionalnih mejnih organov in Evropske agencije za mejno in obalno stražo - odpre se v novem zavihku., ki sodelujejo pri varovanju meja EU. Skupna vizija je bila oblikovana po dolgih posvetovanjih med institucijami. Strategija naj bi tudi zmanjšala odvisnost od kritičnih tehnologij iz tretjih držav z uporabo rezultatov raziskav in inovacij EU na področju upravljanja meja.
Komisija je sprejela nadaljnje ukrepe za vzpostavitev skupnega sistema EU za upravljanje vračanja migrantov brez urejenega statusa, vključno s priporočilom o vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi in pospešitvi vračanja - odpre se v novem zavihku.. Koordinatorka EU za vračanje - odpre se v novem zavihku. je ob podpori predstavnikov držav članic in Evropske agencije za mejno in obalno stražo dokončala operativno strategijo, ki usmerja delo mreže na visoki ravni za vračanje, in začela njeno izvajanje. Komisija že sodeluje z državami članicami pri ciljno usmerjenih ukrepih vračanja. Države članice so poročale o 9-odstotnem povečanju števila odločb o vrnitvi, izdanih državljanom tretjih držav med januarjem in septembrom 2023, v primerjavi z istim obdobjem leto prej.
Varne in zakonite poti v Evropo
Številni sektorji po vsej EU se še vedno soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kar velja za razne ravni usposobljenosti. Prizadevanja EU za zapolnitev pomanjkanja se začnejo doma, z izkoriščanjem potenciala domače delovne sile EU. Vendar mora EU za celovito obravnavo tega izziva in vpliva demografskih sprememb storiti še več za privabljanje spretnosti in talentov z vsega sveta.
Izvajanje svežnja o znanjih, spretnostih in talentih - odpre se v novem zavihku., sprejetega aprila 2022, povečuje privlačnost trga dela EU za talente iz tujine. Ukrepi so vključevali zakonodajne predloge za poenostavitev postopkov prijave in okrepitev pravic državljanov tretjih držav, ki želijo delati v EU. Pogajanja dobro napredujejo, saj sta Parlament in Svet decembra 2023 dosegla politični dogovor o reviziji direktive o enotnem dovoljenju - odpre se v novem zavihku., dogovor o posodobitvi direktive o rezidentih za daljši čas - odpre se v novem zavihku. pa naj bi bil dosežen pred koncem sedanjega mandata Komisije.
Komisija je novembra predstavila sveženj o mobilnosti talentov - odpre se v novem zavihku. z dodatnimi ukrepi za privabljanje talentov. Predlagala je zlasti vzpostavitev nabora talentov EU, tj. prve vseevropske platforme za povezovanje državljanov tretjih držav, ki želijo priti in delati v EU, z delodajalci v državah članicah. Sveženj vključuje tudi ukrepe za priznavanje kvalifikacij državljanov tretjih držav in spodbujanje učne mobilnosti. EU razvija tudi partnerstva za privabljanje talentov s ključnimi partnerskimi državami, da bi vzpostavila vzajemno koristno sodelovanje na področju mobilnosti in razvoja spretnosti. (Glej tudi poglavje 5.)
Schengensko območje
S prvo širitvijo schengenskega območja - odpre se v novem zavihku. po več kot desetletju je Hrvaška 1. januarja 2023 postala 27. država, ki se je pridružila območju prostega potovanja brez meja. Poleg 23 držav članic so članice schengenskega območja tudi Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Svet je decembra soglasno sklenil - odpre se v novem zavihku., da se schengenskemu območju lahko pridružita tudi Bolgarija in Romunija, začenši z odpravo kontrol na zračnih in morskih mejah od konca marca 2024. Njun pristop bo spodbudil potovanja, trgovino in turizem ter dodatno utrdil enotni trg. Razprave o naslednji odločitvi glede odprave kontrol na kopenskih mejah se bodo nadaljevale v letu 2024. Z razširjenim schengenskim območjem bo EU kot Unija močnejša, kot je navedeno v poročilu o stanju schengenske ureditve za leto 2023 - odpre se v novem zavihku..
Prenovljeni Schengenski informacijski sistem - odpre se v novem zavihku. je začel delovati marca 2023. Državam članicam zagotavlja dodatne možnosti za podporo čezmejnemu sodelovanju in izmenjavi informacij znotraj schengenskega območja. Ciper se je Schengenskemu informacijskemu sistemu pridružil julija, po intenzivnih pripravah ciprskih organov za zagotovitev pripravljenosti na obdelavo podatkov sistema.
Danes vizumski postopki za schengensko območje še vedno močno temeljijo na papirnih dokumentih, kar povzroča višje stroške za potnike in sodelujoče države. Leta 2023 je EU sprejela nova pravila - odpre se v novem zavihku., ki omogočajo digitalizacijo postopkov, kar je eden ključnih ciljev v okviru strategije za schengensko območje - odpre se v novem zavihku., ki jo je Komisija predstavila junija 2021.
80 % ljudi v EU meni, da je treba izboljšati varnost meja.
77 % se jih zavzema za pospešene postopke na meji.
68 % jih podpira digitalne potne listine, 72 % pa se jih strinja, da bo prostovoljna uporaba digitalnih potovalnih potrdil pospešila potovalne postopke.
Vir: posebna raziskava Eurobarometer 536 - odpre se v novem zavihku., september 2023.
Varstvo pravic potnikov
Junija so začela veljati nova pravila EU za zaščito potnikov v železniškem prometu - odpre se v novem zavihku.. Potniki v železniškem prometu so zdaj bolje zaščiteni, če je njihovo potovanje prekinjeno, prevozniki v železniškem prometu pa morajo potnikom z zmanjšano mobilnostjo zagotoviti neovirano potovanje. Poleg tega obveznost prevoznikov v železniškem prometu, da izmenjujejo podatke o prometu in potovanjih v realnem času, utira pot konkurenčnejšim ponudbam vozovnic.
Komisija je predlagala tudi nadaljnjo krepitev obstoječih pravic potnikov - odpre se v novem zavihku. v zvezi z vsemi načini prevoza. Predlog se osredotoča na izboljšanje uveljavljanja pravic potnikov (tako splošnega uveljavljanja pravic kot posameznih pravnih sredstev), pravice potnikov, ki uporabljajo več različnih načinov prevoza, in povračilo stroškov za letalske vozovnice, kupljene prek posrednikov.
Boljše zdravje
Evropski načrt za boj proti raku
Evropski načrt za boj proti raku - odpre se v novem zavihku. je s svojim proračunom v višini 4 milijarde evrov za podporo ukrepom doslej najobsežnejša pobuda EU za boj proti raku, ki je najpogostejši vzrok smrti med prebivalci EU, mlajšimi od 65 let.
EU je od uvedbe leta 2021 že uresničila več vodilnih pobud iz načrta. Z novim središčem znanja o raku - odpre se v novem zavihku. in prvim evropskim registrom neenakosti v raku - odpre se v novem zavihku. ter z vzpostavitvijo evropske mreže mladih, ki so preboleli raka, - odpre se v novem zavihku. in novimi ukrepi - odpre se v novem zavihku. za zgodnje odkrivanje - odpre se v novem zavihku. si EU prizadeva spremeniti dejanske razmere za onkološke bolnike in njihove družine.
EU je v letu 2023 še naprej dosegala rezultate. Cilj evropske pobude za slikanje raka - odpre se v novem zavihku., ki se je začela izvajati januarja, je olajšati dostop do medicinskih slik in digitalnih tehnologij (kot je umetna inteligenca) ter njihovo uporabo za boljše odkrivanje in zdravljenje raka. Septembra je pobuda dosegla svoj prvi pomemben mejnik z vzpostavitvijo - odpre se v novem zavihku. evropske platforme za slikanje raka - odpre se v novem zavihku.. Ta platforma zajema 36 naborov slikovnih podatkov o devetih vrstah raka (tj. raku dojk, debelega črevesa, pljuč, prostate, rektuma, jeter ter o difuznem intrinzičnem pontin gliomu, nevroblastomu in glioblastomu), s čimer združuje več kot 200 000 serij slik približno 20 000 oseb.
Evropska pobuda za slikanje raka bo:
izkoristila nedavni napredek in uspehe sistemov umetne inteligence pri pomoči zdravstvenim delavcem pri odkrivanju in diagnosticiranju raka
podprla pilotno izvajanje in razvoj inovativnih računalniško podprtih rešitev za doseganje večje natančnosti in zanesljivosti slikanja raka ter individualizirane oskrbe v skladu s cilji evropskega načrta za boj proti raku
prikazala, kako je mogoče dostopati do medicinskih slik, jih uporabljati in združevati ob zagotavljanju visoke ravni etike, zaupanja, varnosti in varstva osebnih podatkov ob popolnem spoštovanju vrednot in pravil EU
Prvi sklop profilov držav o stanju na področju raka - odpre se v novem zavihku. za države članice, Islandijo in Norveško kaže - odpre se v novem zavihku., da za zdravljenje raka porabijo visoke zneske (skoraj 170 milijard evrov leta 2018). Pljučni rak je še vedno daleč najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, prav tako še vedno obstajajo velike neenakosti v stopnji umrljivosti zaradi raka med državami in znotraj njih.
Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v EU, saj predstavlja 26 % vseh smrti - odpre se v novem zavihku..
Umrljivost zaradi raka v EU je za skoraj 75 % višja pri moških.
50 % več ljudi - odpre se v novem zavihku. iz skupin z nižjimi dohodki kot iz skupin z višjimi dohodki kadi vsak dan.
Udeležba v presejalnih pregledih za odkrivanje raka materničnega vratu je skoraj dvakrat večja - odpre se v novem zavihku. pri višji stopnji izobrazbe.
Zaradi COVID-19 je število presejalnih pregledov za odkrivanje raka v večini držav članic leta 2020 upadlo v primerjavi z letom 2019.
Leta 2018 so države članice, Islandija in Norveška za oskrbo raka porabile skupno 170 milijard EUR.
Slike: © Adobe Stock
Komisija je začela vrsto dialogov z mladimi, ki so preboleli raka, da bi bolje razumela njihove potrebe in izzive ter z njimi razvila pobude, ki bodo pomagale obravnavati ta vprašanja.
Aprila se je začelo delo v zvezi z razvojem prvega kodeksa ravnanja na ravni EU o pravičnem dostopu do finančnih storitev za osebe, ki so prebolele raka. Cilj tega je okrepiti pravico do pozabe in odpraviti diskriminacijo, da bodo osebe, ki so prebolele raka, deležne pravične obravnave pri dostopu do finančnih produktov, kot so hipoteke ali življenjska zavarovanja.
Kar 78 % poklicnih rakov, ki jih priznavajo države članice, je povezanih z azbestom.
(Glej poglavje 6 za ukrepe EU za zmanjšanje poklicne izpostavljenosti azbestu.)
EU si prizadeva za:
40 % rakavih obolenj je preprečljivih.
1.generacijo brez tobaka
2.zmanjšanje škodljivega uživanja alkohola
3.zmanjšanje onesnaževanja okolja
4.zmanjšanje izpostavljenosti rakotvornim snovem in sevanju
5.izboljšanje znanja in pismenosti na področju zdravja
6.spodbujanje bolj zdravega načina življenja
Zdravstvena varnost in COVID-19
Svetovna zdravstvena organizacija je 5. maja 2023 po več kot treh letih napovedala, da COVID-19 ne pomeni več izrednih svetovnih zdravstvenih razmer. Odločno ukrepanje in sodelovanje na svetovni ravni, ravni EU in ravni držav članic ter znatne naložbe v znanost in inovacije so EU omogočili, da je premagala to krizo brez primere - odpre se v novem zavihku..
COVID-19 je sicer spremenil svojo obliko, ni pa izginil, zato je EU še naprej pozorna nanj. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni - odpre se v novem zavihku. budno spremlja spreminjajoče se razmere. Jeseni je ta center objavil najnovejše informacije - odpre se v novem zavihku. o povečanem prenosu COVID-19 v EU in Evropskem gospodarskem prostoru, skupaj s smernicami o cepljenju in komunikacijskimi kampanjami za države članice. Center in Svetovna zdravstvena organizacija sta oktobra uvedla novo orodje za spremljanje - odpre se v novem zavihku. skupnega vpliva bolezni dihal ter izboljšanje zgodnjega odkrivanja in sporočanja znakov kroženja respiratornih virusov.
Komisija je v odziv na pandemijo COVID-19 vzpostavila evropsko zdravstveno unijo - odpre se v novem zavihku. za izboljšanje in zaščito zdravja vseh v EU. Na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo, novi okvir - odpre se v novem zavihku. krepi strukturo EU za preprečevanje resnih čezmejnih groženj za zdravje - odpre se v novem zavihku. ter pripravljenost in odzivanje nanje. Z novima mandatoma Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni - odpre se v novem zavihku. ter Evropske agencije za zdravila - odpre se v novem zavihku. se razširja tudi vloga teh dveh ključnih agencij EU.
Organ Komisije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere - odpre se v novem zavihku. (HERA) ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da ima EU na voljo zdravila in opremo, ki so potrebni za zaščito njenih državljanov v izrednih razmerah. Komisija je maja v imenu držav članic dosegla dogovor z družbo BioNTech-Pfizer - odpre se v novem zavihku., da bi dobavo cepiv bolje prilagodila potrebam držav članic in zagotovila razpoložljivost prilagojenih cepiv proti COVID-19, če bi se pojavile nove različice. Podpisana je bila tudi okvirna pogodba z vodilnimi proizvajalci cepiv, s katero je bila vzpostavljena mreža EU FAB - odpre se v novem zavihku., da se zagotovi stalna zmogljivost za proizvodnjo cepiv v primeru prihodnjih izrednih razmer v javnem zdravju. HERA Invest - odpre se v novem zavihku., ki se je začel izvajati leta 2023, bo podpiral raziskave in razvoj za najbolj pereče čezmejne grožnje za zdravje. HERA sodeluje tudi z državami članicami, da bi izboljšali znanje in spretnosti na področju pripravljenosti in odzivanja na področju zdravja, zlasti na ključnih področjih, kot sta ustvarjanje zalog in javno naročanje.
Nadaljujejo se prizadevanja za krepitev pripravljenosti Evrope na pandemije in pripravljenosti na klinična preskušanja po vsej EU, da bi zagotovili pravočasen dostop do novih zdravljenj in cepiv. EU odločno podpira sklad za pandemijo - odpre se v novem zavihku., ki deluje v okviru Svetovne banke. Sklad podpira preprečevanje pandemij v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ter pripravljenost in odzivanje nanje, pri čemer največ prispevajo EU, njene države članice in finančne institucije, ki skupaj delujejo kot Ekipa Evropa - odpre se v novem zavihku..
Digitalno COVID potrdilo EU – evropska zgodba o uspehu
Pandemija je pokazala, kako lahko digitalno zdravje preoblikuje zdravstvene sisteme in zagotovi boljše zdravstveno varstvo.
Digitalno COVID potrdilo EU - odpre se v novem zavihku. je bilo ključni element odziva na pandemijo, saj je ljudem med krizo olajšalo varno gibanje po EU. Hitro je postalo svetovni standard, saj je s sistemom povezanih skoraj 80 držav, izdanih pa je bilo več kot 2,3 milijarde potrdil. Uredba o digitalnem COVID potrdilu EU je prenehala veljati 30. junija 2023.
Svetovna zdravstvena organizacija je 1. julija 2023 na podlagi njegovega uspeha in tehnologije ustanovila svetovno mrežo za digitalna zdravstvena potrdila - odpre se v novem zavihku.. Ta sistem bo okrepil svetovno zdravstveno arhitekturo in pomagal zaščititi ljudi po vsem svetu pred trenutnimi in prihodnjimi nevarnostmi za zdravje, vključno s pandemijami.
Prenovitev sistemov EU na področju zdravil
Cilj predlagane reforme farmacevtske zakonodaje EU - odpre se v novem zavihku., ki je največja in najbolj daljnosežna v 20 letih, je zagotoviti, da bo ta ključni sektor bolje prilagojen potrebam 21. stoletja.
Reforma, predstavljena aprila, obravnava več temeljnih izzivov. Na primer, zdravila še vedno ne prispejo dovolj hitro do pacientov in niso vedno enako dostopna v državah članicah. Visoke cene inovativnih zdravljenj in pomanjkanje zdravil so prav tako vzbujajo skrb pri pacientih in izvajalcih zdravstvenih storitev.
Osrednji cilj reforme je vzpostaviti enotni trg za zdravila, ki bo vsem pacientom po vsej EU zagotovil pravočasen in pravičen dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil. Revizija bo s poenostavljenim farmacevtskim sistemom, ki bo kos izzivom prihodnosti in bo odporen na krize, podprla tudi inovacije na področju razvoja zdravil in okrepila konkurenčnost EU. Nova in boljša zdravljenja bi bila tako hitreje na voljo in bolniki bi hitreje dobili oskrbo, ki jo potrebujejo.
Reforma vključuje sklop ukrepov za reševanje vprašanja pomanjkanja zdravil na dolgi rok in zunaj kriznih razmer. Komisija je v okviru tega cilja oktobra predstavila - odpre se v novem zavihku. sklop ukrepov s posebnim poudarkom na najbolj kritičnih zdravilih, za katera je treba stalno zagotavljati zanesljivost oskrbe v EU. Vzpostavljen je bil tudi evropski prostovoljni solidarnostni mehanizem - odpre se v novem zavihku. za zdravila, ki državam članicam omogoča prerazporeditev zdravil iz njihovih razpoložljivih zalog v primeru kritičnega pomanjkanja zdravil drugje v EU. V okviru reforme bo predlagana vrsta novih pravil in spodbud za farmacevtska podjetja, skupaj s poenostavljenimi regulativnimi postopki in strožjimi okoljskimi vidiki pri proizvodnji zdravil.
Antimikrobična odpornost - odpre se v novem zavihku. velja za eno od treh največjih groženj za zdravje v EU. Do nje pride, ko bakterije postanejo odporne na zdravila, ki se uporabljajo za boj proti okužbam. Reforma vključuje ukrepe za preudarno uporabo in novo spodbudo za antimikrobike s prelomnim učinkom. Priporočilo, ki ga je predlagala Komisija, vključno s cilji EU in nacionalnimi cilji glede rabe antimikrobikov, je Svet po hitrem postopku sprejel - odpre se v novem zavihku. kot del nabora orodij EU - odpre se v novem zavihku. za antimikrobično odpornost.
Antimikrobična odpornost
Grafika ponazarja izziv, ki ga predstavlja antimikrobična odpornost. Prikazuje, da v EU zaradi antimikrobične odpornosti vsako leto umre 35 000 ljudi, medtem ko je število smrti na svetovni ravni 1,2 milijona ljudi na leto, in da bi lahko antimikrobična odpornost do leta 2050 povzročila 10 milijonov smrti na leto po vsem svetu, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi. Poudarja tudi cilj EU, da do leta 2030 zmanjša porabo antibiotikov za 20 odstotkov za preprečevanje tega problema.
Obravnava duševnega zdravja
EU se sooča z izrednimi krizami, ki močno vplivajo na sposobnost ljudi za spoprijemanje z vse večjimi izzivi v hitro spreminjajočih se razmerah. V ta namen je Komisija junija predstavila celovit pristop k duševnemu zdravju - odpre se v novem zavihku., katerega cilj je med drugim pomagati ranljivim skupinam, zlasti mladim, ter odpraviti stigmatizacijo in diskriminacijo v zvezi z duševnim zdravjem. To je pomemben prvi korak k izenačitvi duševnega zdravja s telesnim zdravjem. Novi pristop uvaja 20 vodilnih pobud in opredeljuje možnosti financiranja v višini 1,2 milijarde evrov iz različnih finančnih programov za podporo državam članicam pri postavljanju ljudi in njihovega duševnega zdravja na prvo mesto.
Ukrepi za reševanje težav z duševnim zdravjem pri vseh politikah
evropski kodeks za duševno zdravje
pobuda „Healthier Together“ za nenalezljive bolezni
evropska pobuda za preprečevanje depresije in samomorov
varnejše digitalno okolje za otroke in mlade
pravilna uporaba pravil EU o varnosti in zdravju pri delu
kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu
Komisija je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 10. oktobra 2023 v Bruslju organizirala konferenco na visoki ravni. Dogodka se je udeležilo na stotine ljudi, vključno s predstavniki institucij EU, nacionalnih vlad, mednarodnih organizacij in drugih zainteresiranih partnerjev.
Izkoristek potenciala sredstev EU v zdravstvenem sektorju
Instrument Komisije za tehnično podporo pomaga Belgiji, Avstriji in Sloveniji, da čim bolje izkoristijo razpoložljive programe financiranja EU za razvoj svojih zdravstvenih sektorjev. Te države članice lahko prek vozlišča za zdravje - odpre se v novem zavihku. opredelijo najboljše možnosti financiranja za podporo ključnim reformam v korist državljank in državljanov. Dolgoročno bo to nacionalnim in regionalnim vladam pomagalo podpreti gospodarske naložbe v zdravstveni sektor. Ta projekt se lahko na podlagi obetavnih rezultatov razširi na raven EU.
Globalna zdravstvena strategija
EU je v vodilni vlogi v boju proti pandemiji COVID-19 pokazala, da lahko s pristopom Ekipe Evropa pomembno prispeva h globalnim zdravstvenim ciljem. Ta pristop združuje sredstva EU, njenih držav članic in njenih finančnih institucij, da bi dosegli večji učinek na terenu.
Komisija je novembra 2022 predstavila globalno zdravstveno strategijo - odpre se v novem zavihku., ki predstavlja zunanjo razsežnost evropske zdravstvene unije in je ključna komponenta strategije Global Gateway - odpre se v novem zavihku. (glej poglavje 8). To potrjuje zavezanost ciljem trajnostnega razvoja (zlasti cilju št. 3 o zdravju in dobrem počutju) in Evropskemu soglasju o razvoju - odpre se v novem zavihku., ki določa skupne cilje in načela za razvoj.
Novembra 2023 se je začel izvajati skupni ukrep pod vodstvom Francije, ki vključuje 22 držav članic, Norveško in Ukrajino in v okviru katerega so bile evidentirane vse globalne zdravstvene strategije. To bo pripomoglo k usklajevanju ukrepov in preprečevanju prekrivanja.
